Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Mirna Peč, stran 8703.

(1)tekstualni del: – I. Uvodne določbe – II. Strateški del: – Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine – Zasnova prostorskega razvoja občine – Zasnova prometne, gospodarske javne in okoljske infrastrukture – Usmeritve za urejanje naselij in organizacijo dejavnosti v prostoru – Usmeritve za razvoj v krajini – Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč – Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev – Usmeritve za pripravo sprememb in dopolnitev OPN ter tolerance – III. Izvedbeni del: – Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) po posameznih področjih: – Splošno – A posebni PIP za poselitvena območja – B PIP za posamezne tipe izrabe prostora in – C PIP, ki veljajo v vseh enotah in podenotah urejanja prostora – IV: Končne določbe

(2)grafični del: – Grafični prikazi strateškega dela: – Zasnova prostorskega razvoja – Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Prometna infrastruktura – Komunikacijski vodi – Energetske in komunalna infrastruktura – Zasnova poselitve – Zasnova osnovne namenske rabe – Grafični prikazi izvedbenega dela: – Urbanistični načrt naselja Mirna Peč: Podrobna namenska raba in prometne povezave – Posebni PIP za vaška naselja – Pregledna karta z razdelitvijo na liste – Pregledna karta namenske rabe – Prikazi območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1: 5000) – Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5000) – Gospodarska cona Dolenja vas – Prostorsko izvedbeni pogoji za zemeljska dela – Organizacija gradbišča – Gospodarska cona Dolenja vas – Prostorsko izvedbeni pogoji za zemeljska dela – Situacija gradbiščnih platojev

(3)priloge: – Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta – Strokovne podlage – Urbanistični načrt – Smernice – Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta – Povzetek za javnost. II. STRATEŠKI DEL 1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja 1.1 Splošni cilji in načela razvoja 3. člen (splošni cilji razvoja)

(1)Osnovni razvojni cilji so: – zagotovitev skladnega prostorskega razvoja in varstva okolja, – zagotovitev kakovostnega življenje sedanjim in bodočim generacijam prebivalcev občine, – ohranjanje kultur in vrednot, ki odražajo identiteto Občine Mirna Peč.

(2)Osnovni ukrep za doseganje teh ciljev je, da se poleg razvojnih možnosti enakovredno upoštevajo omejitve v prostoru ter, da se pri vseh pomembnejših razvojnih odločitvah pravočasno uskladijo gospodarski, socialni in prostorski razvoj.

1. člen (splošna načela razvoja) Splošna načela, ki se upoštevajo pri uresničevanju ciljev razvoja so: – racionalna raba prostora, – razbremenjevanje okolja, – ohranjanje naravnega ravnovesja, – varovanje narave, naravnih vrednot in kulturne dediščine, – celovita ocena novih posegov v prostor, – prednost dolgoročnih in celovitih rešitev pred kratkoročnimi in parcialnimi rešitvami, – podpiranje razvoja dejavnosti, ki manj obremenjujejo okolje, so človeku in naravi prijazne, so v sozvočju z identiteto prostora Občine Mirna Peč ter so zdržljive z ostalimi dejavnostmi v vplivnem območju, – podpiranje svobodnega podjetništva pod pogojem, da upošteva sodobne ekološke in socialne kriterije, – vse investicije se z vidika vplivov na okolje globalno preverijo na strateški ravni, detajlno pa v fazi priprave investicijskega programa in podrobnega prostorskega načrta, – vsak povzročitelj nosi vse stroške neposredne in posredne škode, ki jo povzroči, – izvajanje ukrepov na področju zemljiške politike s ciljem preprečevati nekontrolirani promet z zemljišči, – načrtno pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter usmerjanje investitorjev na komunalno urejena območja, ki so v tem OPN namenjena razvoju urbanih dejavnosti, – zagotoviti strokovno pomoč pri prilagajanju razvoja kmetijstva novim razmeram v evropski skupnosti, podpirati gojenje tipičnih kultur s čim manjšo uporabo pesticidov in umetnih gnojil, ter postopoma preusmerjati kmetijstvo v biološko pridelovanje hrane, – zagotoviti strokovno pomoč pri razvoju dopolnilnih dejavnosti na podeželju in pri urejanju podeželskih naselij, – zagotovitev stalnega nadzora na področju varovanje kakovosti bivalnega okolja, – dosledno spoštovanje pravnih norm tudi z izobraževanjem in sankcijami, – spodbujati zmanjševanje porabe energije in preusmerjanja na čistejšo energijo, – usmerjanje razvoja sonaravnega turizma, – vplivanje na čim manjšo proizvodnjo odpadkov, – razvijanje vrsti poselitve primernega sistema kanalizacije, ki bodo zajeli kar največ odplak v čistilne naprave, – sistematično obnavljanje in dograjevanje komunalne, prometne in energetske infrastrukture z zagotovitvijo osnovne oskrbe vseh območij Občine Mirna Peč. 1.2 Poselitev
2. člen (stanje in značilnosti)

(1)Poselitev na območju Občine Mirna Peč delimo na: – pretežno urbanizirano območje občinskega središča Mirna Peč, – delno urbanizirano podeželje ob regionalnih cestah in na dobro dostopnih območjih, – pretežno ruralno podeželje ostalega dela mirnopeške doline (dolina Temenice) in Globodolske doline, – pretežno ruralno podeželje na gričevnatih območjih.

(2)Za poselitveno strukturo Občine Mirna Peč so značilna majhna naselja z do 100 prebivalci.

(3)Mirna Peč je občinsko središče z naslednjimi osnovnimi funkcijami: upravne in poslovne dejavnosti, kulturne, oskrbne in storitvene dejavnosti, športne dejavnosti. Mirna Peč prerašča iz nekdanjega trškega naselja in središča ruralnega zaledja v močnejše zaposlitveno središče. Ugodna prometna in infrastrukturna opremljenost pogojujeta nadaljnjo gospodarsko rast urbanega območja in krepitev njegove središčne vloge. Generator bodočega gospodarskega razvoja bo nova gospodarska cone ob avtocesti.

(4)Razen Mirne Peči je na območju Občine Mirna Peč edino lokalnih središče Gorenji Globodol, ki pa je že izgubilo nekdanji pomen.

(5)Vsa naselja, razen Mirne Peči, so zasnovana kot vaška, osnovne gradbene enote vasi so (pretežno) manjše, samozadostne kmetije. Pretežni del urbaniziranih prebivalcev ostaja v domačih naseljih in se še ukvarja s kmetovanjem (vsaj za lastne potrebe), čeprav je glavni vir zaslužka v nekmetijski dejavnosti. Malo je čistih kmetij, v zadnjih letih se pospešeno razvija nekaj velikih kmetij.

(6)V oblikovnem smislu naselja pretežno niso izgubila ruralnega značaja. Proces urbanizacije s številnimi stanovanjskimi objekti urbaniziranih prebivalcev in obrtnimi delavnicami se odraža predvsem v zaselkih ob regionalni cesti med Mirno Pečjo in Novim mestom (Rogovila, Šranga), medtem ko so ostala naselja v mirnopeški dolini ohranila pretežno ruralni značaj s posameznimi močnimi kmetijskimi gospodarstvi. Podobno sliko ruralnega podeželja s posameznimi močnimi kmetijami kaže tudi poselitev Globodolske doline. Na spremembo podobe pretežnega dela ravninskih naselij vpliva, poleg urbanega načina življenja predvsem tehnologija kmetovanja, saj so stara kmečka gospodarstva premajhna za potrebe sodobne kmetije. Na gričevnatem območju prevladujejo manjša naselja in zaselki v kombinaciji z obsežnimi vinogradniškimi območji.

(7)Svoboden trg zemljišč predstavlja veliko nevarnost za nesmotrno preobrazbo prostora in s tem tudi nekontrolirani razvoj dejavnosti, ki ne sodijo v podeželsko okolje in/ali predstavljajo potencialno nevarnost njegove preobrazbe. Negativne razvojne trende je treba preprečevati z doslednim upoštevanjem sprejetje strateških (dolgoročnih) razvojnih usmeritev za organizacijo dejavnosti in rabo prostora ter izvedbene regulative. 6. člen (cilji in izhodišča za zasnovo poselitve)

(1)Osnovni pogoj za skladnejši družbeni in gospodarski razvoj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, kvalitetne pogoje življenja v občinskem središču in v podeželskih naseljih, nemoten razvoj in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot.

(2)Poselitev se usmerja v območja naselij.

(3)Urbani razvoj se usmerja na območje občinskega središča Mirna Peč. Uredijo se območja za stanovanjsko gradnjo, razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti, območja za šport in rekreacijo ter sistem zelenih površin. Potrebna stavbna zemljišča se določijo z upoštevanjem pokrivanja stanovanjskih potreb zaradi rasti števila prebivalcev (naravna rast in zmerno priseljevanje), za pokrivanje stanovanjskega primanjkljaja oziroma nadomestitev neprimernega stanovanjskega fonda, za načrtovani gospodarski razvoj s poudarkom na ureditvi gospodarske cone ter za zagotovitev primernih površin za vse dejavnosti, ki se načrtujejo na območju občinskega središča. Podlaga za celovito načrtovanje razvoja občinskega središča je urbanistični načrt.

(4)Temeljni cilj nadaljnjega razvoja poselitve v podeželskih naseljih je ohranitev vitalnih naselij, njihovo urbanistično-arhitekturno urejanje, dopolnjevanje funkcij naselij, dopolnjevanje in obnova gradbenega fonda v sozvočju s podedovano kmetijsko dediščino tega prostora in ohranitvijo kulturne krajine. Nova stavbna zemljišča v podeželskih naseljih se določijo s smiselno zaokrožitvijo obstoječih stavbnih zemljišč in prednostno namenijo potrebam (delno urbaniziranih) domačih prebivalcev, omeji se širitev podeželskih naselij za gradnjo skupin urbanih stanovanj in večstanovanjskih objektov.

(5)Ohranijo se temeljne značilnosti oziroma identiteta naselij, gradbena struktura pa se prilagaja novi strukturi prebivalcev. Za ohranitev identitete in vrednot vasi se dosledno upoštevajo prostorski in gradbeni predpisi (glej izvedbeni del tega OPN) s katerimi se usmerja gradnja in razporeditev dejavnosti z upoštevanjem toka življenja v sodobnih pogojih. Spodbuja se (ponovna) obdelava kmetijskih zemljišč za samooskrbo in potrebe turističnih kmetij (eko-pridelava) ter razvoj (kmetijstvu) dopolnilnih dejavnosti (tudi z izobraževanjem, vključevanjem v programe celovitega razvoja podeželja itd.).

(6)Podrobno se preuči prostorski razvoj velikih kmetij, kar je tesno povezano z specifiko vsake kmetije. Spodbuja se združevanje zapuščenih kmetij in manjših parcel znotraj naselja s ciljem ureditve sodobnih kmetijskih gospodarstev, razvoj kmetij se po potrebi usmerja na rob naselja, v primeru nezadostnih površin v naselju in motečih dejavnosti (npr. farme) se kmetije selijo iz vplivnih območij naselij.

(7)Poleg spodbud za oživitev kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi je potrebno v urbaniziranih podeželskih naseljih zagotoviti tudi objekte in ureditve za prostočasne aktivnosti urbanega prebivalstva. 1.3 Prebivalstvo 7. člen (stanje in demografska projekcija)

(1)Leta 2004 je živelo v Občini Mirna Peč 2.765 prebivalcev, od tega v občinskem središču 932 prebivalcev (vir: Statistični letopis).

(2)V obdobju do leta 2004 kaže vsaj minimalno rast oziroma stagnacijo števila prebivalcev pretežni del naselij. Konstantno (minimalno) upadanje števila prebivalcev kažejo naselja Gorenji Globodol, Mali Vrh, Selo pri Zagorici in Goriška vas. V obdobju 1999–2004 kaže stagnacijo s trendom rahlega upadanja tudi občinsko središče Mirna Peč.

(3)Izdelana projekcija rasti števila prebivalcev Občine Mirna Peč po naravni rasti do leta 2030 kaže manj ugodno sliko od trenutnih trendov rahle demografske rasti, saj naj bi se število prebivalcev občine zmanjšalo od 2.765 (leta 2004) na 2.541 leta 2030.

(4)V novih razvojnih pogojih je realna demografska rast z upoštevanjem pričakovanega priseljevanja. Izdelana je demografska projekcija, ki upošteva naravno rast prebivalcev in zmerno priseljevanje. Z upoštevanjem predpostavk te projekcije bi leta 2030 živelo na območju Občine Mirna Peč 3.000 do 3.300 prebivalcev, od tega približno polovica na območju občinskega središča. Na podlagi ponudbe novih stanovanjskih območij in izkazanega interesa bi se število prebivalcev občinskega središča Mirna Peč povečalo od sedanjih 930 na 1.200 prebivalcev leta 2.020 in do 1.500 prebivalcev do leta 2030.

(5)Demografska projekcija je podlaga za oceno stanovanjskih potreb in potreb spremljajočih družbenih dejavnosti ter opremljenih stavbnih zemljišč v obdobju do leta 2030. 8. člen (socialno ekonomska struktura prebivalstva)

(1)Starostni kontingent delovno aktivnega prebivalstva leta 2004 je bil 1.251 prebivalcev. Delovno aktivnih je bilo 1.144 prebivalcev (42% od vsega prebivalstva v občini), in sicer v kmetijski dejavnosti 10%, v nekmetijski dejavnosti 44%, v storitvenih dejavnostih 45%, neznano 1%. Približno 83% aktivnih prebivalcev se vozi na delo v druge občine, le 7% prebivalcev dela v domačem naselju. Glede na relativno bližino zaposlitvenih središč Novo mesto in Trebnje pomanjkanje delovnih mest v Občini Mirna Peč ne vpliva bistveno na izseljevanje prebivalcev.

(2)Nova delovna mesta v gospodarski coni Dolenja vas bodo (dolgoročno gledano) bistveno vplivala na socialno ekonomsko strukturo prebivalstva v občini. Od konkretnih dejavnosti v gospodarski coni je odvisno v kakšni meri bodo kratkoročno nudile možnost zaposlovanja prebivalcem Občine Mirna Peč (primerna izobrazbena struktura itd.) in zmanjšanju dnevne migracije oziroma v kakšni meri bodo vplivale na priseljevanje iz drugih območij.

(3)V ravninskih območjih Občine Mirna Peč je pričakovati nadaljevanje trenda postopnega opuščanja kmetijstva kot dopolnilne gospodarske dejavnosti (polkmetje), kmetovanje bo v veliki meri omejeno na pridelavo za družinske potrebe in vrtičkarstvo, nosilci kmetijske dejavnosti bodo velike kmetije, ki bodo večale obdelovalne površine. Občina Mirna Peč podpira nove pobude, da se kmetijska proizvodnja usmeri v ekološko usmerjeno pridelavo in oživitev manjših kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi v hribovitem območju. S tem se zagotovijo tudi nove zaposlitvene možnosti. 9. člen (cilji in izhodišča za prostorsko razporejanje prebivalcev)

(1)Pri usmerjanju poselitve na območju Občine Mirna Peč se upoštevajo naslednji cilji in izhodišča: – naravna rast in priseljevanje prebivalstva se usmerja v občinsko središče, število prebivalcev v (širšem) območju občinskega središča se poveča (od sedanjih 930) na okvirno 1.300 do največ 1.500 prebivalcev leta 2030; – priseljevanje se usmerja tudi v novo stanovanjsko območje pri Poljanah, poselitev v širšem območju Poljan se poveča (od sedanjih 70) na okvirno 200 prebivalcev leta 2030; – v vseh ostalih naseljih se zagotovi možnost novogradenj in izboljšave bivalnega standarda predvsem domačim prebivalcem s ciljem ohraniti vitalnost celotnega prostora občine; – s stimulativnimi ukrepi (možnost gradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov, izboljšanje prometnih povezav in komunalne oskrbe itd.) se preprečuje odseljevanja prebivalstva iz slabše dostopnih in manj razvitih območij občine.

(2)Usmerjanje poselitve bo Občina Mirna Peč spodbujala z zagotavljanjem stavbnih zemljišč in gospodarske infrastrukture ter drugih pogojev za odpiranje delovnih mest in ustvarjanje kakovostnega bivalnega okolja.

(3)V občinskem središču Mirna Peči bo Občina Mirna Peč sočasno z odpiranjem novih delovnih mest v gospodarski coni zagotavljala možnosti za stanovanjsko gradnjo za urbane domače prebivalce in priseljevanje, v ostalih naseljih bo s stimulativnimi ukrepi spodbujala razvoj obrti in spremljajočih dejavnosti na kmečkih gospodarstvih ter izboljšanje bivalnih pogojev za domače prebivalstvo. 1.4 Družbeno-gospodarski razvoj 10. člen (cilji in izhodišča družbeno-gospodarskega razvoja)

(1)Osnovni cilj Občine Mirna Peč je ustvariti pogoje za nova delovna mesta in s tem tudi zmanjšati sedanjo delovno migracijo.

(2)Nova delovna mesta v gospodarski coni Dolenja vas pomenijo bistveno spremembo gospodarske situacije, kar bo imelo za posledico tudi splošno rast družbenega standarda.

(3)Nadaljnji razvoj kmetijskega gospodarstva je odvisen predvsem od razmer na tržišču in od kmetijske politike Evropske skupnosti. Ob aktualni skupni evropski kmetijski politiki imajo perspektivo le tiste kmetije, ki se uspejo ustrezno povečati ter po obsegu zemljišč in proizvodnje približati povprečnim zahodnoevropskim kmetijam. Nove pobude, da se kmetijska proizvodnja (namesto nadaljnjega intenziviranja) usmeri v ekološko usmerjeno pridelavo, se na ravni EU že pojavljajo, vprašanje pa je kdaj se bodo odrazile v skupni politiki.

(4)Občina Mirna Peč ima naravne in ustvarjene pogoje za razvoj sonaravnega kmetijstva, kar je predpogoj za uresničevanje razvojnih videnj »sonaravne struje« v EU. Bistvena prednost na območju občine je, da se je kmetijska proizvodnja ohranila kot pomembna gospodarska dejavnost oziroma, da je urbanizacija podeželja manj intenzivna kot v drugih občinah. Občina Mirna Peč bo spodbujala ohranjanje in razvoj močnih kmetij, istočasno pa tudi kmetijstvo v kombinaciji z dopolnilnimi dejavnostmi) kot pomemben ukrep na področju ohranjanja poselitve na podeželju in s tem tudi kulturne krajine. 11. člen (smeri družbeno-gospodarskega razvoja)

(1)Dosedanjo osrednjo gospodarsko dejavnost kmetijstvo se dopolnjuje z novimi delovnimi mesti v proizvodnih in servisnih dejavnostih, transportu, trgovini in spremljajočih dejavnosti. Razvoj teh dejavnosti se usmerja v gospodarsko cono Dolenja vas. Posamezne obrtne dejavnosti so možne na določenih lokacijah v Mirni Peči in v podeželskih naseljih na podlagi predhodne podrobne presoje.

(2)Poleg investicij v nova delovna mesta v gospodarski coni se (ob pomoči strukturnih skladov) spodbujajo tudi investicije v dopolnilne dejavnosti v podeželskih naseljih, ki so v veliki meri ohranila vaško zasnovo, struktura prebivalcev pa se naglo spreminja (izdelane študije, ki pa v praksi še niso zaživele).

(3)Pri nadaljnjem razvoju se upoštevajo tudi možnosti za razvoj sonaravnega turizma, predvsem izletniškega turizma in turizma na kmetijah, ki je gospodarska podlaga nadaljevanja s kmetijsko proizvodnjo in istočasno možnost zaposlovanja družinskih članov v domačem naselju.

(4)Osnovni predpogoj za razvoj turizma je ohranitev kakovosti okolja in kulturne krajine. Bistvenega pomena je tudi splošna urejenost naselij, tako z vidika urejenosti javnih površin in ohišnic, gradbenega stanja objektov, arhitekturnega oblikovanja novih in prenovljenih objektov, oziroma ohranitve indentitete naselij in krajine.

(5)Razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti ostaja praviloma na ravni oskrbe prebivalcev Občine Mirna Peč, na dobro dostopnih lokacijah so možne tudi dejavnosti za oskrbo širšega zaledja.

(6)Splošne usmeritve za nadaljnji razvoj kmetijstva v Občini Mirna Peč so: – tržno usmerjeno kmetijstvo bo osredotočeno na manjše število močnih kmetij, – naravne danosti na območju občine so priložnost za pridelavo zdrave hrane in razvoj dopolnilnih dejavnosti kmečkih gospodarstev (tudi) na področju razvoja turizma na kmetijah, – del urbaniziranih domačih prebivalcev podeželskih naselij se bo ukvarjal s kmetijsko pridelavo za lastne potrebe ter s tem tudi prevzel skrb za ohranjanje kulturne krajine. Doseganje želene smeri razvoja kmetijstva kot pomembne gospodarske dejavnosti v Občini Mirna Peč mora biti podprt s stimulativnimi ukrepi na evropski, državni in občinski ravni, pretežno pa je odvisno od privatne iniciative in splošne gospodarske situacije (npr. podražitve hrane). 1.5 Varstvo in izboljšanje okolja 12. člen (stanje okolja)

(1)Naravno okolje Občine Mirna Peč je dobro ohranjeno.

(2)Večji onesnaževalec okolja je promet po sedanji hitri cesti H1, ki poteka pretežno izven poseljenega prostora. Onesnaženje okolja povzroča promet po regionalni cesti R3-651, ki vpliva tudi na varnost in kakovost bivanja v naseljih ob tej cesti, bolj kot prometne emisije je problematičen neustrezni profil ceste na območju naselij.

(3)Lokalni vir onesnaževanja je kamnolom Čemše, vpliva na območja naselja Čemše in vinogradniško zaledje, obremenjeno je okolje ob cestnih povezavah. 13. člen (splošni cilji in izhodišča varstva in izboljšanja okolja)

(1)Skrb za varstvo kakovostnega naravnega okolja je osnovni cilj in izhodišče nadaljnjega prostorskega in družbeno-gospodarskega razvoja Občine Mirna Peč.

(2)Z gradnjo avtoceste se bo zmanjšal tranzitni promet po sedanji regionalni cesti, kar pomeni zmanjšanje prometnih emisij in izboljšanje bivalni pogoji v naseljih ob teh cestah. Vpliv prometa na območju občinskega središča se zmanjša z gradnjo nove povezovalne ceste z avtocesto (nova trasa regionalne ceste R3-651).

(3)Z usmerjanjem razvoja proizvodnih, prometnih in trgovskih in drugih dejavnosti, ki generirajo promet v gospodarsko cono (priključek na avtocesto, industrijski tir) se zmanjšuje cestni promet na lokalnem cestnem omrežju Občine Mirna Peč.

(4)Z ureditvijo zbiranja in prečiščevanja odpadnih voda se izboljša kakovost vodotokov in podtalnih voda. Odpadne vode z območja Občine Mirna Peč (vključno z gospodarsko cono in obrobnimi naselji) se prečiščujejo v povečani obstoječi čistilni napravi, za vsa naselja z gostoto nad 50 PE/ha je potrebna gradnja kanalizacijskega omrežja in malih čistilnih naprav.

(5)Poleg urejanja kanalizacije se površinske in podzemne vode varujejo pred onesnaženjem s: – poostrenim nadzorom nad načinom hranjenja naftnih derivatov, – poostrenim nadzorom in ukrepi pri prenosu in pretovarjanju vseh strupenih in okolju škodljivih snovi, – z nadzorom in izobraževanjem uporabnikov pri uporabi umetnih gnojil in škropil.

(6)Investitorji na območju gospodarske cone Dolenja vas so dolžni upoštevati predpise o varstvu okolja, izvajati ukrepe za zmanjševanje morebitnih emisij na samem izvoru le-teh ter po potrebi izvajati monitoring. Posebno pozornost je potrebno posvetiti izboru dejavnosti in omilitvi vplivov (tudi na vidno okolje) na južnem obrobju cone, kakor tudi vzdrževanju zaščitnega gozda med stanovanjskim območjem in gospodarsko cono.

(7)Z določitvijo prometnega režima se vsa težja vozila iz gospodarske cone usmerjajo na avtocesto in sedanjo hitro cesto H1 (ki se po izgradnji avtoceste prekategorizira v regionalno cesto).

(8)Na meteorno kanalizacijo gospodarske cone je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z veljavnimi predpisi. Za vse ostale meteorne vode je potrebno pred izpustom v ponikovalnico urediti ustrezno predčiščenje.

(9)V gospodarski coni se načrtuje ogrevanje iz skupnega vira z uporabo plina iz lokalne plinarne. Po izgradnji prenosnega plinovoda se plinarna priključi na zemeljski plin.

(10)V ostalih novih območjih večje koncentracije prebivalcev in dejavnosti se načrtuje ogrevanje iz skupnega vira z uporabo plina, biomase in drugih obnovljivih energetskih virov. Skladno z izračunom ekonomske upravičenosti se oskrba z zemeljskim plinom razširi na nova stanovanjska in druga območja Občine Mirna Peč.

(11)Z načrtnim izobraževanjem in stimulativnimi ukrepi se usmerja prehod na uporabo obnovljivih virov energije tudi pri individualnem ogrevanju na celotnem območju občine. Spodbuja se energetsko varčno gradnjo novih objektov in sanacijo obstoječih.

(12)Razen kamnoloma Čemše, ki se ureja z veljavnim ureditvenim načrtom, na območju Občine Mirna Peč ni območij degradirane krajinske podobe, za katero bi bila potrebna izvedba sanacije.

(13)Pomemben poseg v prostor je gradnja avtoceste in ob njej ležeče gospodarske cone. Posledice posega v kulturno krajino se omilijo z oblikovanjem prehoda nasipov in vkopov na obrobju območja v raščen teren ter z zasaditvijo z avtohtono gozdno vegetacijo. Usklajeno z ureditvami ob avtocesti se oblikuje in zasadi celoten obojestranski pas gospodarske cone. Gozdni rob se kot bariera med različnimi vrstami rabe ohranja na obrobnih površinah gospodarske cone z ohranitvijo kakovostnega drevja in zasaditvami novega drevja, pozornost se posveti krajinskim ureditvam in zasaditvam znotraj gospodarske cone.

(14)Za prehod divjadi se na območju gospodarske cone uredi pokriti vkop nad avtocesto.

(15)Deponija trajnih viškov izkopanega materiala na severni strani avtoceste na območju gospodarske cone se reliefno preoblikuje in sanira v gozd.

(16)Vse vrste odpadkov (komunalni odpadki, papir, steklo, plastika, gradbeni material, kosovni odpadki, nevarni odpadki) se ločeno zbirajo na območju celotne občine in odvažajo na regionalno deponijo v Leskovcu v MO Novo mesto. 14. člen (varstvo in izboljšanje grajenega okolja)

(1)Pri posegih v prostor in pri urejanju naselij ter drugih ustvarjenih okolij je temeljni cilj varovanje in izboljšanje kakovostno grajenih ali drugače ustvarjenih prostorskih prvin ki so materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena in predstavljajo identiteto prostora.

(2)Splošni cilji in izhodišča so: – ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo, – na urbaniziranih območjih v čim večji meri ohranjati naravne prvine, – varovati kulturno kakovost grajenega okolja, – za degradirana območja izdelati in izvajati sanacijske načrte.

(3)Posebna pozornost se posveti urejanju gospodarske cone Dolenja vas, ki je skupaj z avtocesto največji gradbeni poseg na območju Občine Mirna Peč. Poleg vidika varstva okolja (glej

1. člen) se pri izdelavi prostorske dokumentacije, izvedbi in vzdrževanju upošteva: – kakovostno oblikovanje objektov z enakovrednim upoštevanjem tehnoloških potreb in enovitih oblikovalskih potez s posebnim poudarkom na vidno izpostavljenem območju na obrobju avtoceste, – funkcionalne in enovito zasnovane zunanje ureditve: prometno omrežje, pločniki, manipulacijske površine, urbana oprema, zasaditve znotraj in na obrobju območja, preoblikovanje in zasaditve brežin ter prehoda v raščen teren, – usklajeno z ureditvami ob avtocesti se oblikuje in zasadi celoten obojestranski pas ob avtocesti.
2. člen (varstvo naravnih virov)

(1)Prednostni cilj na področju varstva okolja je varovanje virov pitne vode. Občina Mirna Peč se vključi v skupni program varovanja vodnih virov na ravni regije. Določijo in upoštevajo se režimi varstvenih območij črpališč pitne vode PG1 in PG2 Poljane.

(2)Splošni cilj na področju gospodarjenja s prostorom je varovati zemljišča pred onesnaženjem vseh vrst in nesmotrno preobrazbo. Izobraževanje in nadzor uporabnikov so ukrepi za preprečevanje onesnaženja tal z zaščitnimi sredstvi in škodljivimi gnojili. 1.6 Varstvo kmetijskih in gozdnih zemljišč 16. člen (varstvo in gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči)

(1)Prostorske možnosti za razvoj modernega kmetijstva se zagotovijo v ravninskih predelih, kjer je lahko kmetijstvo konkurenčno v evropskih razmerah (območja z najboljšimi pridelovalnimi pogoji). Kmetijska dejavnost in kulture se prilagajajo potencialu posameznega območja z upoštevanjem varstva okolja in kulturne krajine.

(2)Na območjih s slabšimi pridelovalnimi pogoji (gričevnata območja) se spodbuja razvoj kmetijstvu dopolnilnih programov, vključno s sonaravno naravnanim turizmom. Kmetijska dejavnost se povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot.

(3)V največji možni meri se varujejo sklenjeni ravninski kompleksi kmetijskih zemljišč najboljše kakovosti, vendar s pogojem enakovrednega upoštevanja celovitih razvojnih potreb in varovalni ukrepov oziroma racionalnega dolgoročnega razvoja vseh dejavnosti na območju Občine Mirna Peč.

(4)S tem OPN določeni manjši posegi na območja najboljših kmetijskih zemljišč so predvsem ureditev prometne infrastrukture, novega kompleksa osnovne šole v Mirni Peči in smiselna zaokrožitev posameznih naselij. 17. člen (varstvo in gospodarjenje z gozdnimi zemljišči)

(1)Spodbuja se sonaravno gospodarjenje z gozdovi, rekreacijsko in drugo rabo gozdov, ki ne ogroža ekosistemov. Gozdni potencial se v bližini naselij in rekreacijskih območij izkoristi kot zeleni sistem (mreža pohodniških in kolesarskih poti, učne poti ...).

(2)Na območjih kjer so gozdovi kulturno-varstvenega, krajinskega in rekreacijskega pomena, se gospodarska raba podreja tem vidikom.

(3)V ravninskih kmetijskih krajinah z majhnim deležem visoke vegetacije se gozdove ohranja kot strukturne in ekološke prvine krajine.

(4)Pri večjih posegih v območje gozdov se zagotoviti nemoteno gospodarjenje z okoliškimi gozdovi, uredi se nov gozdni rob, varstvo vegetacije se zagotovi z ukrepi za preprečevanje onesnaževanja okolja.

(7)Gozdna zemljišča, ki so dolgoročno namenjena poselitvi, se do spremembe namembnosti ohranijo kot gozdne površine z omejenim načinom gospodarske pridelave (brez golosekov itd.)

(8)Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto ima gozdnogospodarski načrt, na osnovi katerega izvaja gospodarjenje z gozdovi na teritoriju Občine Mirna Peč. 18. člen (urejanje kmetijskih zemljišč v zaraščanju)

(1)Na podlagi podrobnejše preučitve upravičenosti se rekultivirajo posamezna sklenjena območja kmetijskih zemljišč v zaraščanju.

(2)Območjem kmetijskih zemljišč v zaraščanju, za katera ni ekonomske podlage za rekultivacijo, se spremeni namembnosti v gozdna zemljišča. 1.7 Ohranjanje narave

1. člen (stanje) Občina Mirna Peč ima kakovostno ohranjeno naravno okolje z raznovrstnimi naravnimi spomeniki, naravnimi vrednotami, habitatnimi tipi, ekološko pomembnimi območji, posebnimi varstvenimi območji (območji »Natura 2000«) ter biotsko raznovrstnost v krajini.
2. člen (cilji, izhodišča in smernice za ohranjanja narave)

(1)Cilji ohranjanja narave so: – trajno ohranjanja narave in naravnih danosti ter preprečevanje njihove ogroženosti, – preprečevanje posegov s katerimi bi se spremenile lastnosti naravnih danosti, – zagotavljanje javne dostopnosti do naravnih danosti (če to ni v nasprotju s predpisanim varstvenim režimom) ter omogočanje njihovega raziskovanja in preučevanja.

(2)Temeljno izhodišče razvoja Občine Mirna Peč je ohranjanje narave, zavarovanih območij in naravnih vrednot. Ohranjeno naravno okolje in naravne vrednote morajo v največji možni meri soustvarjati kakovostno bivalno okolje krajanov in obiskovalcev in se, z upoštevanjem ustreznih režimov urejanja, vključevati v turistično rekreacijsko ponudbo.

(3)Pri spreminjanju rabe in drugih posegih v prostor se upoštevajo biotopi rastlinskih in živalskih vrst. Pri velikih posegih v prostor je investitor dolžan, da (v primeru uničenja biotopa ogroženih vrst) uredi nadomestni biotop. Upoštevajo se tudi širši vplivi prostorskih ureditev na populacije rastlinskih in živalskih vrst s tem da se: – preprečuje osuševanje, spreminjanje rabe in onesnaženje ekosistemov, – varuje tipične, kompleksne naravno pomembne oblike rastja, – varuje strnjena življenjska območja prosto živečih živali in migracijske poti živali.

(4)Varujejo se izjemne naravno pogojene reliefne oblike tal (območja izjemne krajine). Velika zemeljska dela v teh območjih niso dopustna. Sanirajo se neustrezni posegi v prostor s preoblikovanjem nasipov in vkopov ter z ustrezno ozelenitvijo.

(5)Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji ohranjanja narave, določena z »Naravovarstvenimi smernicami«. 1.8 Varstvo kulturne dediščine

1. člen (stanje) Na območju Občine Mirna Peč so številni objekti in območja kulturne dediščine: arheološka, profana in sakralna stavbna, naselbinska, memorialna, krajinska. Predvsem podeželska profana stavbna dediščina (bivalne in gospodarske stavbe) je v slabem oziroma v zelo slabem stanju in znatno do skrajno ogrožena.
2. člen (cilji, izhodišča in smernice varstva kulturne dediščine)

(1)Cilji varstva kulturne dediščine so: – vzdrževanje in obnavljanje kulturne dediščine ter preprečevanje njene ogroženosti, – zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za neposredno vključevanje kulturne dediščine v prostor in aktivno življenje, – zagotavljanje javne dostopnosti kulturne dediščine ter omogočanje njenega raziskovanja in preučevanja, – preprečevanje posegov s katerimi bi se spremenile lastnosti, vsebina, oblika in s tem vrednost kulturne dediščine. Za prostorsko načrtovanje je relevantno varstvo nepremične kulturne dediščine: ohranjanje vrednot oblikovanosti, materialov, izdelave, lege v prostoru in vplivnega območja.

(2)Občina Mirna Peč bo (s sodelovanjem države) aktivno vključevala kulturno dediščino v urejanje prostora z ukrepi, ki bodo zagotovili ohranitev dediščine in njeno vzdrževanje, primerno rabo in ohranjanje kulturne identitete. Vsa kulturna dediščina bo obravnavana v kontekstu s celotnim prostorom in njegovimi funkcijami s posebno obvezo za ohranitev in razvoj najkakovostnejšega dela, ki je razglašen za kulturne spomenike.

(3)Pri načrtovanju posegov v prostor in urejanju prostora v (vplivnih) območjih kulturne dediščine se upoštevajo predvsem naslednje usmeritve in pogoji: – celostno varovanje dediščine pri prostorskem in urbanističnem načrtovanju, – posegi v prostor se določijo na podlagi predhodne analize naravnih in kulturnih značilnosti prostora, – ohranja se kulturna raznovrstnost in kulturna identiteta prostora, – v največji možni meri se varuje dediščina na mestu samem (in situ), – posegi v prostor se bo v največji možni meri prilagajajo značilnim kulturnim prvinam.

(4)Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji varstva kulturne dediščine, določena s »Smernicami varstva kulturne dediščine«.

1. Zasnova prostorskega razvoja občine 2.1 Zasnova poselitve
2. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)Razvoj urbanih dejavnosti bo tudi v bodoče usmerjen v območje občinskega središča Mirna Peč. Podlaga za celovito načrtovanje razvoja tega območja je urbanistični načrt.

(2)Priključek na avtocesto je velikega gospodarskega pomena za občinsko središče in za celotno zaledje občine, neposredno in posredno pa vpliva tudi na spremembo prostorskih ureditev v vplivnem območju. Nova trasa regionalne ceste R3-651, ki povezuje avtocesto in obstoječo R3-651, prevzema tudi vlogo obvoznice poselitvene aglomeracije širšega območja Mirne Peči na katero se priključujejo obstoječa in nova urbana območja.

(3)Temeljnega gospodarskega pomena za Občino Mirna Peč je industrijska in gospodarska cona Dolenja vas (IGC) ob avtocesti. V to cono se usmerjajo proizvodne, poslovne, trgovinske in druge dejavnosti, ki potrebujejo večja urejena zemljišča, dobro navezavo na prometno omrežje (avtocesta, regionalna cesta, železnica), kvalitetno oskrbo z energijo, urejeno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo in oskrbo z vodo. IGC je prometno navezana na avtocesto in regionalno cesto (prekategorizirana sedanja H1), z načrtovanim industrijskim tirom je povezana z železniško postajo Mirna Peč. Ob industrijskim tiru se znotraj gospodarske cone uredi prometno logistični center, ki je z osrednjo napajalno cesto IGC povezan z avtocestnim priključkom.

(4)Razvoj obrti se omogoči tudi v naseljih, kjer se pojavi pobuda s predpogojem, da se predhodno vsaka pobuda pozorno preuči. V podeželskih naseljih je smotrno razvijati dejavnosti, ki nimajo zahtevnih lokacijskih pogojev in (glede na velikost objektov in zemljišča) ne presegajo merila naselja. Razvoj lokalnih obrtnih dejavnosti, ki bi zaradi merila objektov in tehnologije proizvodnje predstavljale moteč element in preobrazbo vaških naselij, se usmerja v IGC.

(5)Nove stanovanjske površine v Mirni Peči morajo zadoščati za pokrivanje stanovanjskega primanjkljaja zaradi pričakovane demografske rasti (naravna rast in zmerno priseljevanje v Mirno Peč glede na nove zaposlitvene možnosti) in spremenjene strukture družin. Za plansko obdobje 20 let so organizirani stanovanjski gradnji namenjena območja »Češenska hosta«, »Pod postajo« in »Nad postajo«. Možne so zapolnitve in zaokrožitve sedanjega območja naselja in pretežno urbanih območij v neposredni bližini Mirne Peči ter prenova gradbenega fonda.

(6)Izven območja Mirne Peči se usmerja gradnja urbanih enodružinskih stanovanjskih objektov na območje pri naselju Poljane (»Nove Poljane«).

(7)Ostala naselja se bodo razvijala skladno s potrebami domačih prebivalcev. Poudarek razvoja podeželskih naselij bo na prenovi, izboljšanju bivalnih pogojev in komunalnega standarda ter na ohranitvi kvalitete okolja. Osnovni cilj je ohranitev mladih prebivalcev v vseh naseljih, zato se tudi v vaških naseljih zagotovijo primerne lokacije tudi za gradnjo urbaniziranih prebivalcev. Večje širitve območij sedanjih vaških naselij niso potrebne, lokacije za nove dejavnosti ali širitev sedanjih se vsestransko preučijo na podlagi danih pobud.

(8)Oskrbne in storitvene dejavnosti bodo tudi v bodoče koncentrirane v občinskem centru Mirna Peč, ki že s sedanjo opremljenostjo dosega stopnjo lokalnega središča z zaledjem 3.000 do 3.500 prebivalcev. Razvojni poudarek je predvsem na izboljšanju kakovosti oskrbe in ponudbe. Prostorski razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti se usmerja v staro jedro naselja (prenova in novogradnja na obrobju).

(9)Novo območje centralnih dejavnosti se razvija na obrobju novih stanovanjskih območij med Mirno Pečjo in Gornjo Mirno Pečjo: nova šola, vrtec, športna igrišča, oskrbne in storitvene dejavnosti.

(10)Kot mikrolokalno središče za prostorsko zaključeno območje je smotrno razvijati Srednji Globodol (lokacija nekdanje šole).

(11)V vseh ostalih naselij, kjer se pojavi potreba in iniciativa za ureditev lokalne oskrbe, je potrebno omogočiti ureditev na primerni lokaciji.

(12)Razvoj podeželja bo tudi v bodoče vezan na kmetijstvo in gozdarstvo z dopolnilnimi dejavnostmi turizmom in obrtjo. Ohranitev naravnih virov ter izboljšanje kvalitete naravnega in grajenega prostora in okolja je tudi predpogoj za celoviti razvoj podeželja. Enako kot gospodarjenje s prostorom je za bodoči razvoj nujen predpogoj boljša organiziranost in povezava gospodarskih panog in skupna promocija.

(13)Pri razvoju in urejanju prostora podeželskega prostora (za urbane namene in pri gospodarjenju z naravnimi viri) se osrednja pozornost posveti ohranjanju krajinske podobe in tradicionalne kulturne krajine, značilnosti pozidave in tradicionalnih vzorcev umeščanja objektov v krajino. Osrednjega pomena so območja: Globodol, obvodna krajina ob Temenici, kulturna krajina pri Malem vrhu. 24. člen (usmerjanje razvoja naselij)

(1)Za skladen in načrten razvoj naselij se podreja osnovnim funkcijam ter specifičnim razvojnim možnostim in pogojem v posameznih območjih Občine Mirna Peč, kakor tudi tipologiji in funkciji vsakega posameznega naselja.

(2)Pri usmerjanju razvoja naselij se upošteva: – smotrna raba obstoječih stavbnih zemljišč s prednostnim usmerjanjem razvoja v (urbanistično in funkcionalno upravičene) zapolnitve znotraj območij naselij, – prenavljanje in izboljšanje obstoječega stavbnega fonda, – priprava dolgoročnih programov za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč, – spodbujanje razvoja oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti, – zagotavljanje kakovostnega bivalnega okolja in ohranitve identitete naselij, ki se dosega z ustreznim urbanistično oblikovalskim urejanjem, ohranitvijo in izboljšanjem značilnega oblikovnega izraza posameznih naselij z upoštevanjem dediščine in identitete naselja, – dvig komunalnega standarda, – izboljšanje prometnih povezav v naseljih in med naselji, – učinkovite telekomunikacijske zveze.

(3)Za operacionalizacijo teh usmeritev je potreben obsežen dolgoročno zasnovan in kontinuiran proces na vseh področjih družbeno-gospodarskega razvoja in urejanja prostora. 25. člen (širitev in prenova naselij)

(1)S pravočasnim opremljanjem stavbnih zemljišč se zagotovi koncentracijo novogradenj v posameznih zaključenih območjih oziroma enotah urejanja prostora (EUP).

(2)Zapolnjevanje in zaokroževanje posameznih načetih in v smislu možnosti pozidave še odprtih območij je glavno načelo zagotavljanja možnosti za novogradnje individualnih pobudnikov. Prenova obstoječega gradbenega fonda, predvsem prenova stavbne kulturne dediščine, se spodbuja s projekti revitalizacije in drugimi spodbudami (svetovanje, ugodni krediti, davčne olajšave ...).

(3)Projekti revitalizacije podeželskih naselij in projekti za spodbujanje prenove obstoječega kvalitetnega stavbnega fonda so v prihodnje ena od glavnih nalog Občine Mirna Peč, prednostno v naseljih, ki imajo pogoje za razvoj na tradicionalnem podeželskem okolju temelječega turizma. 26. člen (urbanistično arhitekturno oblikovanje)

(1)Pri načrtovanju stanovanjske graditve se upošteva vrsta in oblika stanovanjskih objektov, ki je racionalnejša in oblikovalsko (za podeželska naselja) primernejša od zatečene individualne gradnje, ob hkratnemu vključevanju raznolikosti vrednot, ki jih prebivalci iščejo v bivalnem okolju. Podrobnejša določila so v izvedbenem delu tega OPN.

(2)Bistveno višanje gostote pozidave v podeželskem okolju ni primerno, kar velja tudi za občinsko središče Mirna Peč. Potrebno je iskati boljšo povezavo med izhodišči tradicionalne arhitekture in moderno arhitekturo, predvsem pa zvišati raven kvalitete oblikovanja. V tem smislu je potrebno preučiti možnosti uvajanja kvalitetnejših in kontekstu tradicionalnega podeželja bližjih tipskih projektov. 27. člen (sistem in funkcije središčnih naselij)

(1)Novo mesto kot središče nacionalnega pomena ostane tudi v bodoče oskrbno in storitveno središče ter tudi osrednje zaposlitveno središče krajanov Občine Mirna Peč. Dolgoročni cilj je ustvarjanje novih delovnih mest v občini in s tem postopno zmanjševanje dnevne delovne migracije. Poleg ureditve osrednjega zaposlitvenega središča – industrijske in gospodarske cone Dolenja vas, se zagotovijo pogoji za ustvarjanje novih delovnih mest v vseh naseljih Občine Mirna Peč.

(2)Za zagotovitev družbeno in gospodarsko smotrne prostorske organizacije oskrbnih, storitvenih in proizvodnih dejavnosti na lokalni ravni se na območju Občine Mirna Peč razvijata središčni naselji: – lokalno središče za zaledje nad 3.000 prebivalcev: Mirna Peč, – mikrolokalno središče: Gornji Globodol. Posamezne oskrbne, storitve in proizvodne dejavnosti je mogoče razvijati v vseh naseljih občine na podlagi predhodno določenih prostorsko izvedbenih pogojev.

(3)Osnovni cilj dolgoročne zasnove in hierarhije omrežja središčnih naselij je optimalna povezava naselij z različnimi funkcijami, racionalna organizacija dejavnosti v prostoru in raba prostora. V sodobnih tržno-ekonomskih razmerah je dejansko razmeščanje dejavnosti (razen družbenih dejavnosti) odvisno predvsem od (ekonomskega) interesa investitorjev, v veliki meri tudi od lastništva zemljišča. Občina Mirna Peč bo spodbujala organizacijo dejavnosti z jasno določenimi pogoji urejanja prostora in (predvsem) z razvojnimi programi, s pomočjo katerih želeni trend razvoja podpre, neželenega pa preusmeri. Spodbujala bo iniciativo za oskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami v odročnih krajih ter ustrezno dnevno oskrbo ostarelega prebivalstva (mobilna trgovina, patronažna služba ...). 28. člen (omrežje in tipologija naselij)

(1)Izhodišče za zasnovo omrežja naselij ter usmerjanje razvoja in urejanja naselij je planska tipologija naselij, ki izhaja iz analize stanja, razvojnih potencialov, razvojnih možnosti in omejitev vsakega naselja. Z določitvijo tipa naselja se določijo funkcije v omrežju naselij, temeljne usmeritve nadaljnjega razvoja ter usmeritve za urejanje posameznih tipov naselij (glej 29. do 39. člen tega odloka).

(2)Skladno z značilnostjo poselitve in razvojnimi možnostmi ter z upoštevanjem metodologije UIRS so naselja Občine Mirna Peč razvrščena v tipe A, B, C in D s prehodnimi tipi AB, BA in BC.

(3)Tipi A so podeželska naselja s prevladujočo kmetijsko funkcijo (vasi), prednostnega pomena je ohranjanje kmetijske funkcije s spremljajočimi dejavnostmi: – tip A: Globočdol, Grč Vrh, Hmeljčič, Mali Vrh, Srednji Globodol; – tip AB Čemše, Golobinjek, Jelše, Mali Kal.

(4)Tipi B so delno urbanizirana podeželska naselja, ohranjajo se kmetijske funkcije s spremljajočimi dejavnostmi, urbane funkcije (stanovanja in dejavnosti urbaniziranih domačih prebivalcev) se podrejajo kmetijski funkciji: – tip B: Biška vas, Dolenja vas, Gorenji Globodol, Hrastje, Jablan, Šentjurij, Veliki Kal; – tip BA: Dolenji Globodol, Dolenji Podboršt, Gorenji Podboršt, Goriška vas, Jordankal, Malenska vas, Orkljevec, Selo pri Zagorici, Vrhovo, Vrhpeč.

(5)Tipi BC so pretežno urbanizirana podeželska naselja, ki se smiselno zaokrožijo ter programsko in urbanistično-oblikovalsko urejajo z upoštevanjem skladnega razvoja kmetijskih in urbanih dejavnosti: – tip BC: Rogovila, Šranga, »Nove Poljane«;

(6)Tipi D so prevladujoča urbana naselja, lokalna oskrbna in zaposlitvena središča, ki se urejajo na podlagi urbanističnega načrta: – tip D: Mirna Peč. 2.2 Zasnova razvoja urbanega območja Mirna Peč (območje urbanističnega načrta) 29. člen (izhodišča in cilji razvoja urbanega območja Mirna Peč)

(1)Pri razvoju urbanega območja občinskega središča Mirna Peč (naselje tipa D) so upoštevani naslednji cilji: – skladen in pospešen razvoj naselja kot občinskega središča, – usmerjen razvoj dejavnosti k funkcionalni, humani in estetski zasnovi prostora, prilagojeni potrebam človeka in obstoječih naravnih virov ter naravne in kulturne dediščine, – revitalizacija starega jedra naselja s poudarkom na ohranitvi identitete, ohranitvi in razvoju kulturne dediščine, – enotno obravnavanje prostora naselja in kulturne krajine z vzpostavitvijo povezav med posameznimi zaključenimi območji, – razvoj proizvodnih, servisnih in transportnih dejavnosti kot del razvojnih potencialov širšega območja in v skladu s potrebami prebivalstva po delovnih mestih, – opremljenost naselja in novih območij za poselitev s komunalno, prometno in energetsko infrastrukturo glede na potrebe prebivalstva, proizvodnje, obrtništva in drugih dejavnosti.

(2)Izhodišča za usmerjanje poselitve z zagotavljanjem stavbnih zemljišč in gospodarske infrastrukture ter drugih pogojev za kakovostno bivalno okolje na območju Mirne Peči so: naravna rast in priseljevanje prebivalstva se usmerja v občinsko središče, število prebivalcev v (širšem) območju občinskega središča se poveča do največ 1.500 prebivalcev leta 2030.

(3)Nove stanovanjske površine v Mirni Peči se dimenzionirajo za pokrivanje stanovanjskega primanjkljaja skladno s pričakovano demografsko rastjo ter z upoštevanjem pričakovane spremembe strukture družin.

(4)Mirna Peč je (glede na hierarhijo omrežja naselij) že dosegla stopnjo lokalnega središča za zaledje 3.000 do 3.500 prebivalcev. Glede na razvojne prognoze v naslednjih 20 letih nima realnih možnosti razvoja v središče višje stopnje, zato mora biti poudarek nadaljnjega razvoja na izboljšavi sedanjih pogojev na področju družbenih dejavnosti (šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo, kultura, uprava, šport in rekreacija) in razvoju deficitarnih dejavnosti na področju oskrbe in storitev (trgovina, obrt, gostinstvo). Razvoj centralnih dejavnosti bo tudi v bodoče usmerjen v staro jedro naselja Mirna Peč, delno v novi del naselja na območju Gornje Mirne Peči.

(5)Na področju zaposlovanja bo Mirna Peč z razvojem industrijske in gospodarske cone pridobila vlogo zaposlitvenega središča tudi na regionalni ravni. V to cono se usmerja razvoj vseh pomembnejših obratov iz območja občine, kakor gospodarskih dejavnosti (iz regije in drugih območij), ki potrebujejo večja urejena zemljišča, dobro navezavo na prometno omrežje (avtocesta, regionalna cesta, železnica), kvalitetno oskrbo z energijo (elektrika, možnost priključitve na plinovod) in komunalno ureditev (zmogljivo vodovodno omrežje, čistilna naprava).

(6)Za uresničevanje ciljev razvoja naselja so v urbanističnem načrtu opredeljene: – primerne površine za dejavnosti, ki sodijo v občinsko središče in oskrbno središče za zaledje 3.000 do 3.500 prebivalcev, – ureditev industrijske in gospodarske cone, ki se bo razvijala v osrednje občinsko (in tudi regionalno) gospodarsko in zaposlitveno središče, – primerne površine za organizirano stanovanjsko gradnjo, za potrebe naravne rasti naselja in pričakovanega zmernega priseljevanja (do 1.500 prebivalcev do leta 2030).

(7)Temeljni ukrepi za usmerjanje razvoja in kakovostno urejanje urbanega območja so: – pravočasno pridobivanje stavbnih zemljišč, – fazno opremljanje naselja z gospodarsko javno infrastrukturo skladno s potrebami prebivalstva in dejavnosti ter glede na možnosti razvoja naselja in občine kot celote, – določitev urbanistično-arhitekturnih, krajinsko-urejevalskih in drugih pogojev pri lociranju novih dejavnosti v prostor z upoštevanjem oblikovalskih in urejevalskih potez na ravni naselja kot celote oziroma funkcionalno in oblikovalsko zaključenega dela naselja, – spremljanjem gradnje in obratovanja objektov oziroma dejavnosti, zahtevanje izvajanja meritev v zvezi z vplivi na okolje in sanacijo stanja v primeru ugotovljenih prekoračitev zakonsko predpisanih dopustnih vrednosti.

(8)Podlaga za prostorski razvoj in urejanje območja občinskega središča Mirna Peč je urbanistični načrt. 30. člen (koncept razvoja dejavnosti na urbanem območju Mirna Peč)

(1)Urbani razvoj znotraj območja, ki je določeno z urbanističnim načrtom, se usmerja v tri zaključene prostorske celote: Mirna Peč, Gornja Mirna Peč ter Industrijska in gospodarska cona Dolenja vas.

(2)Mirna Peč: območje starega trškega jedra je zraščeno v strnjeno, pretežno urbano naselje z zaselkom Vihre in Ivanja vas. Območje se ohrani v sedanjem obsegu s smiselnimi zaokrožitvami na obrobju.

(3)Gornja Mirna Peč: novo poselitveno območje Mirne Peči se ureja na obrobju urbanega zaselka Gornja Mirna Peč, ki se je razvilo severno in južno ob železniški progi ter vzhodno in zahodno ob obstoječi lokalni cesti Mirna Peč–Dolenja vas: – Južno od železniške proge sta načrtovani novi stanovanjski območji »Češenska hosta« vzhodno od obstoječe lokalne ceste in »Pod postajo« zahodno od lokalne ceste. – Na južnem obrobju stanovanjskega območja »Pod postajo« je načrtovana lokacija nove osnovne šole in vrtca ter športni center (za potrebe šole in širšega zaledja). – Delno pozidano območje severno od železniške proge se razširi v stanovanjsko območje »Nad postajo«.

(4)Industrijska in gospodarska cona Dolenja vas zajema površine severno in južno od avtoceste ter obsega dve med seboj funkcionalno povezani območji: – industrijska cona Dolenja vas (IC), – gospodarska cona Dolenja vas (GC). Cona je namenjena razvoju proizvodnih, servisnih, storitvenih, poslovnih, trgovinskih, skladiščnih, prometnih in drugih spremljajočih dejavnosti ter servisnih programov javnega značaja. V sklopu cone je načrtovana ureditev (regionalnega) logističnega centra, ki bo z industrijskim tirom navezan na obstoječi železniško progo Ljubljana–Novo mesto. 31. člen (koncept namenske rabe na urbanem območju Mirne Peči)

(1)Dolgoročna namenska raba je opredeljena z urbanistični načrtom in je razvidna iz grafičnega dela tega OPN.

(2)Skladno s konceptom razvoja urbanih dejavnosti v prostoru je na območju Mirne Peči upoštevana naslednja podrobna namenska raba stavbnih zemljišč: – stanovanjske površine (SS), – površine podeželskega naselja (SK), – osrednja območja centralnih dejavnosti (CU), – druga območja centralnih dejavnosti (CD), – območje industrijske in gospodarske cone (IG), – površine za šport in rekreacijo (ZS), – urejene zelene površine (ZD), – pokopališča (ZK), – območje okoljske infrastrukture (O), – razpršena poselitev (A), – površine cest (PC), – površine železnice (PŽ).

(3)Za območja širitve naselja je določena prevladujoča podrobna namenska raba. Podrobnejše razmejitve namenske rabe teh območij se določijo z OPPN. 32. člen (koncept prometnega omrežja na urbanem območju Mirne Peč)

(1)Cestna hrbtenica urbanega območja Mirne Peči je nova povezovalna cesta (deviacija regionalne ceste R3-651), ki povezuje sedanjo regionalno cesto (s podvozom pod železniško progo) z avtocestnim priključkom. Poleg vloge v sistemu državnih cest ima regionalna cesta na območju urbanističnega načrta tudi vlogo obvozne, povezovalne in glavne napajalne ceste prostorskih celot urbanega območja.

(2)Po izgradnji obvozne ceste se sedanja prometno razbremenjena regionalna cesta skozi naselje ureja kot osrednja urbana prometnica z ustreznim profilom in urbano opremo.

(3)Glavna napajalna cesta južnega dela Gornje Mirne Peči (javna lokalna cesta) se priključi na povezovalno cesto na južnem obrobju območje »Češenska hosta« in poteka dalje prek območja »Pod postajo« do križišča z obstoječo lokalno cesto Biška vas–Gornja Mirna Peč. Poleg obeh stanovanjskih območij se na to cesto navezuje tudi območje nove osnovne šole in športni center.

(4)Industrijska in gospodarska cona je prometno vezana na avtocestni priključek Mirna Peč. Napajalni cesti severnega in južnega dela cone (javni lokalni cesti) se priključujeta na regionalno cesto R3-651 na severni in južni strani avtocestnega priključka. Znotraj območja gospodarske cone sta napajalni cesti severnega in južnega dela povezani s prečno napajalno cesto (javna lokalna cesta), ki križa avtocesto pod viaduktom Dole. Interno cestno omrežje industrijske in gospodarske cone se navezuje na navedeni sistem napajalnih cest.

(5)Sedanja lokalna cesta Mirna Peč–Dolenja vas se z gradnjo povezovalne ceste delno ukine, delno postane del ulične mreže Mirne Peči in Gornje Mirne Peči: v Mirni Peči se z novim priključkom na severnem obrobju naselja naveže na povezovalno cesto, v Gornji Mirni Peči se priključuje na glavno napajalno cesto in prek nje na povezovalno cesto.

(6)V Gornji Mirni Peči se ohrani sedanje nivojsko križanje ceste in železnice, prehod se zavaruje z zapornicami. Priključek na obvozno cesto se uredi med stanovanjskim območjem »Nad postajo« ter industrijsko in gospodarsko cono.

(7)Na območju med Mirno Pečjo in Gornjo Mirno Pečjo se (med obema priključkoma na povezovalno cesto) sedanja lokalna cesta ukine, namenjena je peš in kolesarski povezavi obeh delov naselja.

(8)Znotraj vseh treh urbanih območij je ulično omrežje, ki se navezuje na omrežje napajalnih cest.

(9)Železniška postaja v Gornji Mirni Peči se razširi in uredi skladno s povečanim pomenom železniškega prometa.

(10)Prometno-logistični center na območju gospodarske cone je prek napajalne ceste povezan z avtocestnim priključkom, z načrtovanim industrijskim tirom pa z železniško progo Ljubljana–Novo mesto.

(11)Osnovni sistem peš in kolesarskih poti je pretežno urejen ob napajalnih cestah, delno ločeno od prometnic. Prek urbanega območja Mirne Peči poteka tudi državna kolesarska pot. 33. člen (koncept zelenega sistema na urbanem območju Mirne Peč)

(1)Zeleni sistem na območju Mirne Peči temelji na optimalni ohranitvi kulturne krajine in krajinske identitete območja občinskega središča: – ohranijo se sklenjeni kompleksi kmetijskih zemljišč med Mirno Pečjo, kompleksom nove osnovne šole in zaselkom Češence; – gozdovi znotraj in na obrobju urbanih površin se praviloma urejajo kot gozdovi posebnega pomena; poleg rednih vzdrževanj zelenja in njegove obnove se uredijo sprehajalne poti, ekstenzivna urbana oprema itd.; – ohranijo se gozdni pasovi na obrobju in znotraj novih stanovanjskih območij »Pod postajo« in »Češenska hosta«; – ohrani se gozd med stanovanjskim območjem »Nad postajo« in industrijsko gospodarsko cono.

(2)Večje sklenjene zelene površine znotraj urbanega območja Mirne Peči so: – sonaravno urejen mokrotni travnik na severnem obrobju trškega jedra, – zeleni pasovi ob priključni cesti, – zelenica pod pokopališčem, – pokopališče, – športni park v sklopu novega šolskega kompleksa.

(3)Poleg rednih vzdrževanj zelenja in njegove obnove se kot sestavina zelenega sistema uredijo sprehajalne poti, razsvetljava, klopi ter druga drobna urbana oprema vključno z otroškimi igrali. 34. člen (koncept javne gospodarske in okoljske infrastrukture na urbanem območju Mirne Peč)

(1)Vsa nova stavbna zemljišča se pred začetkom gradnje opremijo s cestnim, vodovodnim, kanalizacijskim električnim in TK omrežjem, pri kompleksni gradnji tudi s toplovodnim omrežjem. Sočasno z opremljanjem novih območij se vzdržujejo in obnavljajo infrastrukturni vodi v obstoječih območjih naselja.

(2)Sistem javne gospodarske in okoljske infrastrukture na urbanem območju Mirne Peči je opredeljen v urbanističnem načrtu in prevzet v naslednjih poglavij tega odloka: – prometna infrastruktura: poglavje 3.1, – telekomunikacijska infrastruktura: poglavje 3.2, – oskrba s pitno vodo: poglavje 3.3.1, – zbiranje in čiščenje odpadnih voda: poglavje 3.3.2, – zbiranje in ravnanje z odpadki: poglavje 3.3.3, – energetika: poglavje 3.4. 35. člen (koncept oblikovanja temeljnih struktur urbanega območja Mirne Peči)

(1)Pri načrtovanju stanovanjske gradnje se upoštevajo oblike, ki so racionalne in oblikovalsko primerne tipu naselja, istočasno pa bodo vključevale tiste vrednote, ki jih prebivalci iščejo v bivalnem okolju. V nova stanovanjska območja »Češenska hosta« in »Pod postajo« se prednostno usmerja strnjena enodružinska zazidava, na območje »Nad postajo« pa gradnja prostostoječih stanovanjskih objektov. Pri zapolnitvah in zaokrožitvah sedanjih stanovanjskih območij se stanovanjska gradnja prilagodi obstoječi gradbeni strukturi. Gradnja nizkih blokov, ki ne presegajo sedanjih gabaritov naselja, se prednostno usmerja v trško območje Mirne Peči.

(2)Površine za oskrbne in storitvene dejavnosti se zagotovijo z ureditvijo in smiselno zaokrožitvijo trškega območja Mirne Peči. Oskrbne in storitvene dejavnosti za lokalno oskrbo se usmerjajo tudi na obrobje novih urbanih območij »Češenska hosta« in »Pod postajo«. Nemoteče oskrbne in storitvene dejavnosti, ki ne potrebujejo večjih površin, se vključujejo tudi v območja, ki so označena kot pretežno stanovanjska.

(3)Z ureditvijo industrijske in gospodarske cone je v bližini priključka na avtocesto pričakovan in želen interes za investicije v trgovsko, servisno in poslovno dejavnost (tudi na regionalni ravni), ki popestri ponudbo tudi na lokalni ravni. Nemoteče obrtne dejavnosti, ki ne potrebujejo večjih površin in/ali zahtevnejše infrastrukture, se lahko vključujejo (na podlagi predhodne presoje) v ostala območja.

(4)Za novo osnovno šolo, vrtec in športni center je določena lokacija na južnem obrobju načrtovanega stanovanjskega območja »Pod postajo«. Ureditev območja osnovne šole na vidno izpostavljenem robu naselitvene aglomeracije se določi z izbrano natečajno rešitvijo.

(5)Športni center pri osnovni šoli je namenjen šolskim otrokom, športnim klubom in rekreaciji domačih prebivalcev. Ohranijo se športna igrišča pri sedanji osnovni šoli. Manjša igrišča se urejajo v vseh stanovanjskih območjih.

(6)Za izboljšanje prostorskega standarda in širitev programov zdravstvenih, kulturnih, upravnih, finančnih in poslovnih storitev se prednostno zagotovijo primerni prostori na območju trškega jedra s prenovo obstoječih objektov in območij.

(7)Za knjižnico, čitalnico, prostore za kulturne in izobraževalne ter druge programe se po zaključeni gradnji nove osnovne šole preuredijo prostori sedanje osnovne šole v Mirni Peči oziroma zgradijo novi prostori na lokaciji porušenega starega dela stavbe.

(8)Občina bo razvoj proizvodnih dejavnosti in obrti prednostno usmerjala v industrijsko in gospodarsko cono Dolenja vas. Skladno s prostorskimi in okoljskimi pogoji ter zmogljivostjo komunalne infrastrukturne bo postavljala tudi omejitve pri izboru proizvodnih dejavnosti. 36. člen (koncept urejanja javnih zelenih površin in krajine)

(1)Osnovna funkcija javnih zelenih površin je izboljšava ambientalne kakovosti, zaščita pred vplivi onesnaženja bivalnega okolja, ločitev območij z različno rabo, ohranitve delov značilne krajine v poseljenem območju.

(2)Koncept javnih zelenih površin (glej grafični del urbanističnega načrta) vključuje parkovno urejene površine, gozdove in ostale zelene površine. Na navedenih zelenih površinah je dopustno urejanje peš in kolesarskih poti, manjših otroških igrišč in drugih ekstenzivnih ureditev za rekreacijo, sezonskih provizoričnih objektov itd..

(3)Gospodarjenje z gozdovi znotraj urbanega območja Mire Peči in med posameznimi prostorskimi celotami je prednostno namenjeno varovalni funkciji. Z avtohtonim drevjem se dosadijo robna in poškodovana zemljišča ob novih urbanih območjih. Investitorji objektov v industrijski in gospodarski coni so dolžni po gradnji sanirati in stalno vzdrževati gozdni rob. Ohrani se gozd med Gornjo Mirno Pečjo ter industrijsko in gospodarsko cono kot cezura med območjem proizvodnih in stanovanjskih dejavnosti.

(4)Pri urejanju urbanih območij se upošteva vidna izpostavljenost v krajinski podobi, tako pri določitvi gabaritov objektov kakor pri oblikovanju prehoda urbanih površin v krajino oziroma v območja kmetijskih zemljišč in gozdov.

(5)Stanovanjsko območje »Češenska hosta« z dimenzijami objektov ne sme presegati lokalno značilnih gabaritov in gradbenih mas, ohrani in dosadi se visokodebelna vegetacija na obrobju. Ohrani in vzdržujejo gozd na južnem obrobju stanovanjskega območja »Pod postajo« in športnega centra pri osnovni šoli.

(6)Velik poseg v kulturno krajino je gradnja avtoceste ter ureditev industrijske in gospodarske cone na obeh straneh zahodno od priključka Mirna Peč. Sanacija posegov v prostor je določena na ravni državnega lokacijskega načrta za avtocesto in podrobnih prostorskih načrtov za posamezna območja cone oziroma se izvaja na podlagi z usklajenih rešitev investitorjev. Znotraj industrijske in gospodarske cone se pri ureditvi platojev omili poseg v prostor z oblikovanjem iz zasaditvijo brežin, sonaravnim oblikovanjem prehoda v raščen teren, ohranijo se skupine drevja, gozdni robovi se sanirajo z zasaditvijo in vzdrževanjem visokodebelne avtohtone vegetacije.

(7)Pri ureditvi povezovalne ceste čez območje kmetijskih zemljišč se z ustreznim preoblikovanjem reliefa in rekultivacijo, zagotovi »zlitje« ceste z značilno kulturno krajino. Potek ceste izven urbanega prostora se ne poudarja z drevorednimi zasaditvami, nasipi in vkopi naj blago preidejo v raščen teren, kmetijsko zemljišče se v največji možni meri rekultivira.

(8)Športni park se umesti v gozd z minimalnim preoblikovanjem reliefa in izsekavanjem drevja, obnovi se gozdni rob.

(9)Pokopališče se ureja na podlagi veljavnega ureditvenega načrta, s katerim je določeno tudi območje, ki je namenjeno širitvi in drugim ureditvam. 2.3 Zasnova razvoja podeželskih naselij 37. člen (razvojna izhodišča podeželskih naselij)

(1)Pri oblikovanju razvojnih usmeritev za podeželska naselja je pomembno zatečeno stanje, socialna in ekonomska struktura prebivalcev in dane razvojne pobude.

(2)Pomembno izhodišče nadaljnjega razvoja podeželskih naselij je gradnja avtoceste in ureditev gospodarske cone. Navedena razvojna faktorja imata pozitivne vplive (izboljšava dostopnosti in nova delovna mesta) in negativne vplive (pritiski pritisk na dobro dostopne lege in s tem povezano neustrezno preobrazbo prostora) predvsem na poselitev v vplivnem območju avtoceste, manjši vpliv na fizično preobrazbo naselij je pričakovati v ostalih naseljih. – Naselja v neposrednem zaledju priključka na avtocesto in gospodarske cone Dolenja vas (tip B), Hrastje (tip B) in Šentjurij (tip B) so ohranila svoj podeželski značaj, interes za urbano gradnjo še ni izražen. Strateška usmeritev: naselja ohranijo svoj značaj in funkcijo. – Ugodno lego za širitev urbane stanovanjske gradnje ima naselje Poljane (tip BC): dobra navezava na regionalno cesto (sedanjo H1), bližina industrijske in gospodarske cone ter avtocestnega priključka. Strateška usmeritev: smiselno je urediti območje stavbnih zemljišč v severnem delu naselja (»Nove Poljane«) pod pogojem, da se uredi vodovod višinske cone in čistilna naprava. – Naselje Čemše je odmaknjeno od glavnih prometnic, bližina kamnoloma je moteča za bivalno okolje. Strateška usmeritev: naselje ostane v sedanjem obsegu, izboljša se prometna ureditev. – Naselje Biška vas (tip B) ima dobro dostopno lego v bližini občinskega središča, vendar je ohranilo svoj podeželski značaj z močnimi kmetijami. Problem je utesnjenost domačij v strnjenem naselju in težnja po selitvi na obrobje. Strateška usmeritev: naselje ohrani svoj značaj in funkcijo, prostorske širitve so prednostno namenjene preselitvi kmetij iz strnjenega naselja ob smiselni prenovi starega jedra naselja. – Naselja v zaledju sedanje H1 bodo z ureditvijo nivojskega priključka na (prekategorizirano) H1 pri Zagorici pridobila bistveno izboljšano prometno povezavo z zaposlitvenimi in oskrbnimi središči. V naselju Selo z zaselkom Zagorica (tip BA) urbana stanovanjska gradnja ni priporočljiva zaradi vliva prometa na avtocesti. Strateška usmeritev: možne so manjše zaokrožitve območja naselja (z upoštevanjem protihrupnih ukrepov). – Naselja na južni strani H1 bodo z ureditvijo nivojskega priključka na H1 pri Zagorici pridobila bistveno izboljšano prometno povezavo z zaposlitvenimi in oskrbnimi središči. To so naselja Veliki Kal (tip B), Orkljevec (tip BA), Mali Kal z Dobjem (tip AB), ki so ohranila svoj podeželski značaj, interes za urbano gradnjo do sedaj še ni izražen. Strateška usmeritev: naselja ohranijo svoj značaj in funkcijo. – Naselji Hmeljčič (tip A) in Globočdol (tip A) sta na vinogradniškem območju z razpršeno poselitvijo (mešanje kmetij, gospodarskih zidanic, počitniških zidanic, delno tudi urbanih stanovanjskih hiš) in odmaknjeni od glavnih prometnic. Strateška usmeritev: naselji ohranita svoj značaj in funkcijo, posebno obravnavo je treba posvetiti problemu preobrazbe zidanic v stanovanjske objekte. – Skupina naselij Jablan (tip B), Malenska vas (tip BA) in Mali Vrh (tip A) sredi sklenjenih kmetijskih kompleksov (območje opredeljeno tudi kot izjemna kulturna krajina) so ohranila podeželski značaj. Naselje Jablan je že doživelo preobrazbo s selitvijo velikih kmetij na obrobje, v ostali dveh naseljih ni pobud za širitev. Strateška usmeritev: naselja ohranijo svoj značaj in funkcijo s poudarkom na možnosti smotrnega razvoja kmetijskih gospodarstev. – Naselji Goriška vas (tip BA) in Vrhovo (tip BA) na obrobju doline Temenice ohranjata podeželski značaj. V obeh naseljih je danih več pobud za širitev kmetij. Strateška usmeritev: naselji ohranita svoj značaj in funkcijo s poudarkom na možnosti smotrnega razvoja kmetijskih gospodarstev. – Na območju naselij Dolenji in Gorenji Podboršt (oba tipa BA) in Golobinjek (tip AB) z značilno prevladujočo razpršeno poselitvijo na vinogradniškem območju in njegovem obrobju, so dane posamezne pobude za gradnjo kmetijskih in nekmetijskih objektov. Strateška usmeritev: naselja ohranijo svoj značaj in funkcijo, na območju Golobinjeka se prednostno ohranjanja značilna kulturna krajina (vinogradniško območje), stanovanjsko gradnjo in ostale nekmetijske dejavnosti se usmerjajo na območje Podboršta. – Naselji Vrhpeč (tip BA) in Jelše (tip AB) v zatrepu doline Temenice kažeta kljub majhnosti relativno veliko razvojno iniciativo pri širitvi kmetij in obnovi stanovanjskega fonda. Strateška usmeritev: naselji ohranita svoj značaj in funkcijo. – V naseljih Globodolske doline Gorenji Globodol (tip B), Srednji Globodol (tip A) in Dolenji Globodol (tip BA), vključno z naseljem Jordankal (tip BA) na severnem obrobju doline, je relativno velik interes za kmetijstvo (živinoreja). Strateška usmeritev: naselja ohranijo svoj značaj in funkcijo s poudarkom na obnovi kmetij, obstoječega stavbnega fonda in reševanja potreb domačih prebivalcev tudi z možnostjo razvoja spremljajočih dejavnosti. Rešiti je treba osnovni konflikt razvoja in varstva historične zasnove vasi oziroma poselitve doline.

(3)Splošne usmeritve za prostorski razvoj in urejanje podeželskih naselij so: – nova stavbna zemljišča v podeželskih naseljih se določijo s smiselno zaokrožitvijo obstoječih stavbnih zemljišč in prednostno namenijo potrebam (delno urbaniziranih) domačih prebivalcev (v vseh naseljih); – omejitev širjenja podeželskih naselij za gradnjo skupin urbanih stanovanj in večstanovanjskih objektov; – spodbujanje oživitve malih kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, predvsem turističnih kmetij; – spodbujanje obnove kakovostnih starih objektov; – spodbujanje združevanja zapuščenih kmetij s ciljem ureditve sodobnih kmetijskih gospodarstev; – zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj vitalnih kmetij tudi izven naselij; – spodbujanje nakupa/najema opuščenih kmetij (eko-kmetijstvo) v povezavi z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah; – v večjih podeželskih naseljih zagotoviti tudi objekte in ureditve za prostočasne aktivnosti prebivalstva. 38. člen (urejanje posameznih tipov podeželskih naselij)

(1)Podeželska (vaška) naselja (tip A in prehodni tip AB): usmeritve veljajo za naselja tipa A Globočdol, Grč Vrh, Hmeljčič, Mali Vrh, Srednji Globodol in tipa AB Čemše, Jelše, Golobinjek: – poudarek je na izboljšanju bivalnih in delovnih pogojev s sanacijo stanovanjskih objektov (prenova, nadomestna gradnja), modernizacijo kmečkih gospodarstev in ureditvijo naselja kot celote (komunalna, gradbeno-tehnična sanacija, nadomestna gradnja); – omejena gradbena preobrazba mora biti predvsem skladna z razvojno spremembo strukture kmečkih gospodarstev; – možna je graditev posameznih nekmečkih stanovanjskih objektov za domače prebivalce znotraj območja naselja na lokacijah, kjer ni motena primarna funkcija naselja ter z upoštevanjem naselbinskih in stavbnih značilnosti naselja; – možna je prenova zapuščenega stavbnega fonda v naseljih (ali samotnih domačij) za počitniške namene pod pogoji, ki veljajo za gradnjo primarnih stanovanj; – v krajinsko kvalitetnih in turistično zanimivih območjih z možnostjo razvoja kmečkega turizma posvetiti posebno urejevalsko pozornost ohranjanju oblikovnega izraza in kulturne podobe naselja; – izjemoma je možna gradnja posameznih nekmetijskih objektov (predvsem za razvoj obrti), vendar pod istimi pogoji, ki veljajo za ostalo graditev – dovoljujejo se dejavnosti, ki niso moteče za okolje niti z vidika emisij niti zaradi vpliva na ambientalne naselbinske vrednote (dimenzije objekta, prometna ureditev ipd.).

(2)Delno urbanizirana podeželska naselja (tip B in prehodni tip BA): usmeritve veljajo za razvoj naselja tipa B Biška vas, Dolenja vas, Gorenji Globodol, Hrastje, Jablan, Šentjurij, Selo pri Zagorici, Veliki Kal in za prehoden tip BA oziroma naselja Dolenji Globodol, Dolenji Podboršt, Gorenji Podboršt, Goriška vas, Jordankal, Malenska vas, Mali Kal, Orkljevec, Vrhovo, Vrhpeč: – poudarek je na kvalitativni ureditvi naselij (komunalna, prometna, gradbeno-tehnična); – prednostnega pomena prostorskega urejanja je zagotoviti možnosti razvoja kmetijskih gospodarstev (katerim se mora podrejati gradnja nekmetijskih objektov in ostale funkcije v naselju) ob istočasnem prostorsko in arhitektonsko-oblikovalskem urejanju naselij; – prednosti ima prenova in nadomestna gradnja, možna je tudi novogradnja za domače urbanizirane prebivalce; – spodbuja se razvoj posameznih nekmetijskih dejavnosti, (obrti in drugih dopolnilnih dejavnosti), ki z dimenzijo objektov ne presegajo merila naselja in so kompatibilne s funkcijo in razvojnimi okviri naselja; – novogradnje morajo biti integrirane v območja naselij, razen v primeru utemeljene selitve kmetij na obrobje; – možna je preureditev zapuščenih kmetij v naselbinskem jedru za stanovanja in spremljajoče dejavnosti urbanih prebivalcev; – možna je preureditev zapuščenega stanovanjskega fonda za počitniško rabo pod pogoji, ki veljajo za gradnjo primarnih stanovanj.

(3)Pretežno urbanizirana podeželska naselja (tip BC): usmeritve za razvoj veljajo za naselja Rogovila, Šranga, »Nove Poljane«: – pri urejanju naselij se upošteva, delno še prisotna kmetijska funkcija in postopoma prevladujoča stanovanjska funkcija urbanih prebivalcev; – gabariti in arhitekturni elementi se morajo podrejati naselbinskim in krajinskim značilnostim; – posegi na najkvalitetnejša kmetijska zemljišča so utemeljeni predvsem kot smiselno zaokroževanje območja naselja ali za razvoj temeljnih funkcij v naselju; – pri urejanju naselij se pretežno upoštevajo usmeritve, ki veljajo za naselja tipa B s tem, da se enakovredno upoštevajo interesi racionalnega razvoja urbanih in kmetijskih dejavnosti. 39. člen (počitniška naselja)

(1)Na območju Občine Mirna Peč se ne načrtuje gradnja počitniških naselij.

(2)Usmeritve za urejanje posameznih počitniških objektov v naseljih so v 84. členu tega odloka.

(3)Usmeritve za urejanje zidanic z možnostjo prenočevanja in turističnih zidanic v vinogradniških območjih so v

1. členu tega odloka. 2.4 Zasnova razvoja v krajini 2.4.1 Razvojna območja za primarne dejavnosti
2. člen (območja za kmetijstvo)

(1)Pretežni del ravninskih kmetijskih zemljišč na območju Občine Mirna Peč so najkvalitetnejša kmetijska zemljišča, ki so trajno varovana za (intenzivno) kmetijsko proizvodnjo in katerih namembnost se spreminja le izjemoma.

(2)Območja, katerih gospodarski razvoj je prednostno vezan na gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči so: – območje mirnopeške doline (dolina Temenice), – ravninski prostor severno od avtoceste od Šentjurija do Zagorice, – ravninski prostor južno od avtoceste od Malega Kala do mirnopeške doline ter zaledje vasi Dolenja vas in Hrastje, – območje Globodolske doline, – gričevje na severnem obrobju Občine Mirna Peč (od Poljan do Globočdola), – gričevje na območju Golobinjeka, Vrhpeči, Grč Vrha in druge za vinogradništvo in sadjarstvo ugodne lege na gričevju.

(3)Pri gospodarjenju z ravninskimi kmetijskimi zemljišči se spodbuja sonaravno kmetovanje z upoštevanjem varstva narave in kulturne dediščine v mirnopeški in globodolski dolini (glej tudi 102., 103. in 104. člen tega odloka).

(4)Na gričevnatem območju so na ugodnih legah vinogradniška območja. Obstoječe površine zasajene z vinogradi in sadovnjaki se ohranjajo. Možna je širitev vinogradniških površin in zasaditev večjih sadovnjakov na primernih legah (glej tudi 76., 102. in 105. člen tega odloka).

(5)Dopustne so agrarne operacije, ki obsegajo odstranjevanje kamenja in zarasti, meliorativno gnojenje, mestoma izravnavo terena in urejanje poti. Območja na katerih se postopno izboljšuje kakovost kmetijskih zemljišč z agrarnimi operacijami so Globodol, Šentjurij, Veliki Kal, Vrhpeč, Jelše, Biška vas, Mirna Peč, Malenska vas, Mali Vrh, Jablan, Goriška vas, Dolenje Vrhovo, Gorenje Vrhovo, Dolenji Podboršt, Golobinjek.

(6)Poleg zgoraj navedenih melioracij je mogoče izvajati manjše melioracije in sicer: – male namakalne sisteme namenjene enemu ali več uporabnikom, ki uporabljajo sistem neodvisno drug od drugega, – agromelioracije, ki ne pomenijo posega v prostor v smislu predpisov za urejanje naselij in drugih posegov v prostor in pomenijo izboljšanje pogojev rastišča in priprave zemljišča za posevke, nasade in trajne nasade, – ureditev in izboljšanje obstoječih teras, poti, vodnih zajetij in jarkov, – ureditev pašnikov.

(7)Komplekse, kjer so planirane agrarne operacije, je potrebno pred posegi po parcelah razmejiti površine za dolgoročni razvoj naselij in infrastrukture ter za kmetijstvo. 41. člen (območja za gozdarstvo)

(1)Osnovna funkcija gozdov na območju Občine Mirna Peč je lesna proizvodnja. Območja varovalnih gozdov in gozdov posebnega namena na območju občine (trenutno) niso določena.

(2)Gozdna zemljišča na območju in obrobju območja osrednjega urbaniziranega območja Mirne Peči (območje urbanističnega načrta) se pretežno ohranijo, režim urejanja je podrejen rekreacijski rabi, gozdne površine se delno parkovno urejajo kot zelena cezura med posameznimi deli naselja oziroma kot zaščita pred vplivi prometa.

(3)Poseg v območje gozda z gradnjo avtoceste ter ureditvijo industrijske in gospodarske cone Dolenja vas se omili s sanacijo gozdnega roba, investitorji zagotovijo nemoteno gospodarjenje z okoliškimi gozdovi, varstvo vegetacije se zagotovijo z ukrepi za preprečevanje onesnaževanja okolja ter vzdrževanjem gozdnega roba.

(4)Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto gospodari z gozdovi na podlagi gozdnogospodarskega načrta.

1. člen (območja za pridobivanje mineralnih surovin) Nadaljuje se eksploatacija odprtega kopa mineralnih surovin Čemše. Eksploatacija peskokopa se izvaja na podlagi veljavnega prostorskega izvedbenega načrta. 2.4.2 Ostala območja prostorskih ureditev
2. člen (vodnogospodarske ureditve)

(1)Pomembnejše usmeritve na področju gospodarjenja z vodami so: – pri urejanju prostora upoštevati in ohranjevati pojavne oblike površinskih in podtalnih vod, – preprečevati uničenje naravnih vodotokov in spremembe vodnega režima, – izvajanje ukrepov za zmanjševanje erozije, – renaturiranje vodotokov v skladu z naravovarstvenimi principi.

(2)Za celotno območje občine je potrebno izdelati vodnogospodarski načrt (VGN), ki bo opredelil vse potrebne vodnogospodarske ukrepe in jih uskladil s principi varstva narave.

(3)Redno se vzdržujeta vodotoka Temenica in Igmanca. Vzdrževalna dela morajo biti izvedena sonaravno, pri vzdrževanju vodnega in obvodnega prostora se upoštevajo naravovarstvene smernice (naravna vrednota, ekološko pomembno območje, območje Natura 2000).

(4)Skladno z izdelanim projektom se uredi odvodnjavanje depresije na severnem obrobju trškega jedra Mirna Peč. 44. člen (ureditev prostora za obrambo in zaščito)

(1)Na podlagi ocene ogroženosti ima Občina Mirna Peč sprejet odlok, ki je podlaga za ustanavljanje, organizacijo in delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju občine.

(2)Zaradi ogroženosti je Občina Mirna Peč dolžna izvajati naslednje zaščitne ukrepe: – zaščita in reševanje ob potresih, – zaščita in reševanje ob poplavah, – zaščita in reševanje ob požarih, – zaščita in reševanje ob industrijskih nesrečah, – zaščita in reševanje ob nesrečah onesnaženja tal in zraka, – zaščita in reševanje ob neposredni vojni nevarnosti, – radiološka, kemijska in biološka zaščita, – evakuacija, sprejem in oskrba prizadetega prebivalstva.

(3)Prostorski del načrta zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem stanju je v posebnem elaboratu.

1. Zasnova prometne, gospodarske javne in okoljske infrastrukture 3.1 Prometna infrastruktura
2. člen (smeri prometnih povezav)

(1)Prek območja občine poteka trasa avtoceste A1 Ljubljana–Obrežje (v izgradnji), hitra cesta H1 Ljubljana–Novo mesto in regionalna cesta R3-651 Novo mesto–Trebnje. Avtocestni priključek je navezan regionalne ceste: na sedanjo hitro cesto H1 (po izgradnji avtoceste regionalna cesta) in regionalno cesto R3-651. Omrežje lokalnih cest Občine Mirna Peč se navezuje na regionalne ceste.

(2)Prek območja Občine Mirna Peč poteka II. glavna železniška proga Ljubljana–Novo mesto–Metlika–Karlovac. Železniška postaja je v Gornji Mirni Peči. Na območju gospodarske cone Dolenja vas je načrtovana ureditev prometno logističnega centra, ki se z industrijskim tirom poveže z železniško progo Ljubljana–Novo mesto pri železniški postaji Mirna Peč. Z ureditvijo industrijskega tira, se pretežni del tovornega prometa preusmerja na železnico.

(3)Medkrajevni javni potniški promet je organiziran z avtobusnimi linijami, v sistem javnega prometa je vključena tudi železniška proga s postajo Mirna Peč. Iz vseh naselij občine je organiziran avtobusni prevoz otrok v osnovno šolo v Mirni Peči. Druge oblike javnega potniškega prometa niso načrtovane.

(4)Omrežja in objekti prometne infrastrukture so prikazani v grafičnem delu tega OPN. 46. člen (cestno omrežje – stanje)

(1)Državne ceste na območju Občine Mirna Peč so: – hitra cesta H1, – regionalna cesta R3-651 Trebnje–Mirna Peč–Novo mesto.

(2)Hitra cesta H1 na območju Občina Mirna Peč nima priključkov na regionalno oziroma lokalno cestno omrežje.

(3)Lokalno cestno omrežje vključuje kategorizirane ceste (lokalne ceste in javne poti), ki povezujejo posamezna območja oziroma naselja z regionalno cesto. 47. člen (načrtovano državno cestno omrežje – prevzeto iz državnih prostorskih aktov)

(1)V gradnji je avtocesta A2 Ljubljana–Obrežje, avtocestni odsek Ponikve–Hrastje. Na območju Občine Mirna Peč je avtocestni priključek Mirna Peč z navezavo na sedanjo hitro cesto H1 in regionalno cesto R3-651. Regionalna cesta R3-651 se navezuje na avtocesto z novo traso (deviacijo), ki se odcepi od sedanje trase R3-651 na vzhodnem robu naselja Mirna Peč. Vse navedene ureditve so določene z državnim lokacijskim načrtom za avtocesto.

(2)Po izgradnji avtoceste in deviacije regionalne ceste R3-651 so načrtovane naslednje spremembe državnega cestnega omrežja: – sedanja hitra cesta H1 se prekategorizira v regionalno cesto, skladno z državnim prostorskim načrtom se uredi profil in nivojski priključki lokalnega cestnega omrežja; – odsek sedanje regionalne ceste R3-651 Mirna Peč–Trebnje se po izgradnji novega odseka Mirna Peč–avtocestni priključek (povezovalna cesta) prekategorizira v lokalno cesto. 48. člen (načrtovano lokalno cestno omrežje)

(1)S prekategorizacijo H1 v regionalno cesto uredijo novi nivojski priključki lokalnih cest na to cesto na podlagi državnega prostorskega načrta. Ureditev novih priključkov pogojuje rekonstrukcijo oziroma gradnjo deviacij posameznih odsekov sedanjih lokalnih cest.

(2)Nova trasa oziroma deviacija regionalne ceste R3-651 prevzema tudi vlogo povezovalne ceste poselitvene aglomeracije širšega območja Mirne Peči na katero se priključuje lokalno cestno omrežje obstoječih in novih urbanih območij. Pri ureditvah se upoštevajo določila državnega lokacijskega načrta za avtocesto.

(3)Omrežje lokalnih cest in javnih poti v urbanem območju Mirne Peči (napajalne ceste in ulično omrežje) se dograjuje skladno z urejanjem novih območij za urbane dejavnosti. Zasnova cestnega omrežja je (na podlagi rešitev iz urbanističnega načrta) opredeljena v 32. členu tega odloka.

(4)Omrežje lokalnih cest in javnih poti v ostalih območjih Občine Mirna Peč se bistveno ne spreminja, dograjuje in obnavlja se skladno z izkazanimi potrebami.

1. člen (železniško omrežje – stanje) Prek območja Občine Mirna Peč poteka II. glavna železniška proga Ljubljana–Novo mesto–Metlika–Karlovac.
2. člen (železniško omrežje – načrtovano)

(1)Javna železniška infrastruktura se obnavlja na podlagi državnih razvojnih programov.

(2)Načrtovani industrijski tir iz prometno logističnega centra v gospodarski coni Dolenja vas se priključi na železniško progo zahodno od železniške postaje Mirna Peč (cepišče) in poteka dalje do ranžirnega tira na železniški postaji.

(3)Območje železniške postaje Mirna Peč se preuredi skladno s potrebami potniškega in tovornega prometa. Poleg preureditve sedanjih površin na območju postaje se za parkirišča nameni tudi zemljišče južno od sedanje dovozne ceste. 51. člen (prometno logistični center)

(1)Načrtovani prometno logistični center je namenjen blagovno transportnim potrebam industrijske in gospodarske cone Dolenja vas ter distribuciji blaga na regionalni ravni.

(2)Prometno logistični center je z lokalno cesto (napajalna cesta) povezan z avtocestnim priključkom Mirna Peč, z industrijskim tirom je povezan z železniško progo Ljubljana–Novo mesto oziroma z železniško postajo Mirna Peč. 52. člen (poti za kolesarje in pešce)

(1)Prek območja Občine Mirna Peč je zasnovano omrežje državnih (daljinskih in glavnih) kolesarskih povezav. Za postopno urejanje teh povezav pripravi država (v sodelovanju z občino) ustrezno prostorsko dokumentacijo.

(2)Postopoma se urejajo občinske kolesarske poti, ki povezujejo turistično zanimiva območja občine in se navezujejo na državni sistem kolesarskih poti.

(3)Za pohodnike se dopolni, uredi in opremi obstoječi sistem poti, ki povezuje naravne in kulturnih znamenitosti, turistične točke, gostinsko ponudbo itd.

(4)Poti za kolesarje in pešce se urejajo znotraj naselij, za povezavo med naselji in deli naselij ter kot rekreacijske poti za sprehode. Prednostnega pomena je skrb za varnost pešcev in kolesarjev ob regionalnih cestah in šolskih poteh v naseljih.

(5)Poseben sistem peš poti na območju Mirne Peči je razviden iz grafičnega dela urbanističnega načrta. 3.2 Telekomunikacijska infrastruktura

1. člen (telekomunikacijska omrežja) Telekomunikacijsko (TK) omrežje tvorijo (fiksna in mobilna) satelitska omrežja, govorna in podatkovna prizemna omrežja, omrežja za radijsko in televizijsko difuzijo, omrežja za kabelsko televizijo idr.
2. člen (razvoj telekomunikacijskih omrežij)

(1)Širitev naročniškega omrežja, preureditve in posodabljanje omrežja so usmerjene na: – dograditev in razširitev TK omrežja skladno s širitvijo naročniškega omrežja, – posodabljanje naročniškega omrežja skladno z razvojem tehnologije, – z zagotavljanjem kakovostnega dostopa do interneta se spodbuja vključevanje čim širšega kroga prebivalcev Občine Mirna Peč v informacijsko družbo.

(2)Dograditev in posodobitev TK omrežja bodo izvajali upravljavci sistemov na podlagi izkazanih potreb naročnikov storitev.

(3)Trase TK kablov se prednostno določajo v obstoječih in načrtovanih infrastrukturnih koridorjih tako, da so vplivi na zdravje, okolje in prostor čim manjši.

(4)Omrežje TK infrastrukture je prikazano v grafičnem delu tega OPN. 3.3 Komunalna infrastruktura 3.3.1 Oskrba s pitno vodo 55. člen (oskrba z vodo – stanje)

(1)Pretežni del Občine Mirna Peč je oskrbovan s kvalitetno pitno vodo iz skupinskih vodovodov. Širše območje naselja Mirna Peč je oskrbovano s pitno vodo iz mestnega vodovoda Novo mesto (upravljavec vodovoda: JP Komunala Novo mesto). Območje Globodola (Jordankal, Gorenji, Srednji in Dolenji Globodol) je oskrbovano s pitno vodo iz vodovodnega sistema Trebnje (upravljavec vodovoda: Komunala Trebnje).

(2)Lokalne vodovode imajo naselja Poljane, Vrhpeč, Jelše, Globočdol.

(3)Brez vodovoda (oskrba iz lastnih vodnjakov, studencev in s kapnico) so naselja Golobinjek, Grč Vrh in zaselek Dobje. 56. člen (usmeritve za izboljšanje oskrbe s pitno vodo)

(1)Oskrba s pitno vodo se bo tudi v prihodnje načrtovala in izvajala na regionalni ravni.

(2)Izhodišča cilji izboljšanja oskrbe s pitno vodo na območju Občine Mirna Peč in sosednjih občin so: – zagotoviti zadostno količino zdravstveno ustrezne pitne vode za območje celotne Občine Mirna Peč; – zagotoviti izgradnjo vodovoda za naselja, ki še niso oskrbljena s pitno vodo iz javnega vodovoda; – sanirati lokalne vodovode v naseljih: Poljane, Jelše in Vrhpeč; – povezati na centralni vodovod Mirna Peč naselja Jordankal ter Gorenji, Srednji in Dolenji Globodol, ki se sedaj s pitno vodo oskrbujejo iz Občine Trebnje; – oskrba mejnih naselij občin Mirna Peč in Mokronog - Trebelno, ki se sedaj oskrbujejo s pitno vodo preko vaških vodovodov: Globočdol, Radna vas, Cerovec in Bitnja vas.

(3)Izboljšanja oskrbe s pitno vodo rešuje Občina Mirna Peč s sodelovanjem na ravni naslednjih projektov: – projekt »Višinska cona občine Mirna Peč«, – projekt »Oskrba s pitno vodo Suhe Krajine«, – projekt »Hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema pitne vode na območju Dolenjske«: projekt ne vključuje investicij na vodovodnem omrežju na območju Občine Mirna Peč. Z izvedbo projekta bo izboljšana oskrba z vodo iz regionalnega vodovoda, ki služi tudi vodooskrbi na območju Občine Mirna Peč.

(4)Vodovodno omrežje je prikazano v grafičnem delu tega OPN. 57. člen (načrtovana oskrba s pitno vodo – projekt »Višinska cona Občine Mirna Peč«)

(1)V sistem vodooskrbe se vključi dodaten vodni vir – vrtina PG2 (na območju Občine Mokronog - Trebelno), ki bo napajal vodovodni sistema višinske cone Občine Mirna Peč (smer Globočdol in smer Poljane–Jelše–Vrhpeč) ter obmejnega območja Občine Mokronog - Trebelno. Novi vodovod se naveže na obstoječi vodovodni sistem Občine Mirna Peč.

(2)Prva faza investicije vključuje skupne objekte in naprave: črpališče na vrtini PG2, vodohran Plešivica (200 m3) in povezovalni cevovod črpališča z vodohranom. Na območju Občine Mirna Peč se v

1. fazi zgradi vodovodno omrežje Čemše–Poljane, Poljane–Sv. Ana, Sv. Ana–Vrhpeč.
2. člen (načrtovana oskrba s pitno vodo – projekt »Oskrba s pitno vodo Suhe krajine«)

(1)V projekt »Oskrba s pitno vodo Suhe krajine« so vključene občine Kočevje, Dolenjske Toplice, Žužemberk, Mirna Peč, Trebnje, Dobrepolje in Ivančna Gorica.

(2)V projektu so določene investicije v obnovo in širitev vodovodnega omrežja na območju Občine Mirna Peč so v obdobju 2007–2014: – obnova vodovoda od vodohrana Malenska vas do vodohrana Veliki Kal, – novi gravitacijski vod s povečanjem profila: navezava na cevovod Poljane – Plešivica od odcepa Sv. Ana–Biška vas–Postaja, s povezavo vodohrana Veliki Kal, – povečava/rekonstrukcija vodohranov Veliki Kal (200 m3) in Biška vas (100 m3), – novi gravitacijski vod z raztežilnikom, povezava s sistemom Žužemberk prek Ajdovske planote do obstoječega cevovoda Globodol, – obnova cevovoda Globodol–vodohran Dečja vas v Občini Trebnje, navezava na vodohran Plešivica preko cevovoda Vrhpeč–Poljane–Plešivica. 3.3.2 Zbiranje in čiščenje odpadnih voda 59. člen (kanalizacijsko omrežje – stanje)

(1)Kanalizacijsko omrežje je urejeno v širšem območju naselja Mirna Peč. Odvajanje fekalnih in meteornih voda je v ločenih sistemih.

(2)Čistilna naprava (ČN) zmogljivosti 1000 PE z možnostjo širitve je na Temenici. Na omrežje so priključena naselja in zaselki Mirna Peč, Ivanja vas, Češence, Gornja Mirna Peč. Na ČN je priključeno približno 85% odpadnih vod zalednih območij. Sedanja obremenitev ČN je 62%.

(2)Mali čistilni napravi (MČN) sta: – v naselju Gorenji Globodol, – v naselju Šranga.

(3)Ostala naselja v občini nimajo urejenega kanalizacijskega omrežje (greznice, izpusti). 60. člen (usmeritve za urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda)

(1)V smernicah Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje je opredeljeno, da se pri urejanju kanalizacije na območju Občine Mirna Peč upošteva »Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode«. Po kriterijih, določenih v tem programu, morajo biti z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo opremljena naslednja naselja (rok:

2. 2015): – naselja Mirna Peč, Jablan, Veliki Kal, Gorenji Globodol, Biška vas, Šentjurij, Goriška vas, Malenska vas in Vrhovo, do
4. 2017 pa mora biti na javno kanalizacijo priključenih 80% odpadnih vod; – naselji Mali Vrh in Srednji Globodol: do
6. 2017 pa mora biti na javno kanalizacijo priključenih 70% odpadnih voda.

(2)Občina Mirna Peč bo izvajala program urejanja kanalizacije z upoštevanjem prioritetnih ureditev: – urejanje kanalizacijskega sistema na širšem urbanem območju Mirne Peči, – varovanje podzemnih voda: Globodolska dolina, dolina Temenice, dolina Igmance. Urejanje kanalizacije se izvaja skladno z viri in dinamiko zagotavljanja finančnih sredstev. 61. člen (načrtovano urejanje kanalizacijskega omrežja urbanega območja Mirna Peč)

(1)Kanalizacijski sistem naselja Mirna Peč je načrtovan za urbano območje, ki se ureja na podlagi urbanističnega načrta in za naselja v širšem območju. Poleg obstoječih območij se priključijo na obstoječo čistilno napravo območja kompleksne stanovanjske gradnje »Češenska hosta«, »Pod postajo« in »Nad postajo«, območje nove osnovne šole, ter gospodarska cona Dolenja vas. Na kanalizacijsko omrežje Mirne Peči se priključita naselji Biška vas in zaselek Rogovila (izven območja urbanističnega načrta).

(2)Na podlagi novih razvojnih usmeritev v širšem območju Mirne Peči je za načrtovanje širitve kanalizacijskega omrežja potrebna novelacija obstoječe projektne dokumentacije. 62. člen (načrtovano urejanje kanalizacijskega omrežja na območju podeželskih naselij)

(1)Pri določitvi faznosti urejanja kanalizacije v podeželskih naseljih Občine Mirna Peč se upošteva velikost naselij (PE) in varovanje podzemnih voda: – Na obstoječo MČN Gorenji Globodol (168 PE) se priključita naselji Srednji Globodol (66 PE) in Dolenji Globodol. – V dolini Temenice je prednostnega pomena ureditev kanalizacije po naslednjem vrstnem redu: Jablan (203 PE), Goriška vas in Vrhovo (skupaj 176 PE), Malenska vas in Mali vrh (skupaj 143 PE), Veliki Kal (179 PE). – V dolini Igmance se preuči se možnost ureditve skupne MČN za naselji Hrastje z Dolenjo vasjo (165 PE) in Šentjurij (96 PE). – Pred ureditvijo novega stanovanjskega območja pri Poljanah (»Nove Poljane«) bo potrebna ureditev male čistilne naprave (okvirno 200 PE) v zgornjem delu doline Igmance (ni načrtovana v »Operativnem programu ...«).

(2)Na območjih redke in razložene poselitve se bodo fekalne vode prečiščevale z lokalnimi prečiščevalnimi napravami za posamezne objekte in skupine objektov, dopustne so neprepustne greznice.

(3)Kanalizacijsko omrežje je prikazano v grafičnem delu tega OPN. 3.3.3 Zbiranje in ravnanje z odpadki

1. člen (zbiranje in odlaganje odpadkov – stanje) Zbiranje in odlaganje vseh vrst odpadkov je organizirano za celotno območje Občine Mirna Peč na regionalni ravni z odvozom na odlagališče Leskovec v MO Novo mesto. Zagotovljeno je ločeno zbiranje odpadkov v sistemu zbiralnic ter v zbirnem centru na območju MO Novo mesto. Organiziran je odvoz kosovnih, gradbenih in nevarnih odpadkov.
2. člen (zbiranje in odlaganje odpadkov – načrtovano)

(1)Zbiranje in odvoz vseh vrst odpadkov ter predelava sekundarnih surovin je tudi dolgoročno načrtovana na regionalni ravni.

(2)Koncept ravnanja z odpadki se nadgrajuje z upoštevanjem optimalnih tehnoloških možnosti, predvsem pa s ciljem povečanja deleža ločeno zbranih frakcij, kar bo možno dosegati s postavitvijo dodatnih zbiralnic oziroma več dobro dostopnih ekoloških otokov ter sistematičnim izobraževanjem in dvigom družbene zavesti.

(3)Lokacija občinskega zbirnega centra za ločevanje odpadkov je v okolici Mirne Peči.

(4)Prevzem bioloških odpadkov se zagotovi v naselju Mirna Peč. Večja kompostarna je načrtovana v sklopu Cerod-a. Glede na značilnost poselitve ločeno zbiranje in prevzemanje bioloških odpadkov v ostalih naseljih ni smiselno. Vzpodbuja se izločanje bioloških odpadkov s predelavo v hišnih kompostnikih. 3.3.4 Pokopališča 65. člen (pokopališča)

(1)Pokopališče v Mirni Peči ima urejeno mrliško vežico in nova grobna polja. Dolgoročna širitev območja pokopališča, ki se ureja z veljavnim ureditvenim načrtom, je na obstoječi lokaciji.

(2)Ohranijo se obstoječa pokopališča v podeželskih naseljih. Na podlagi ugotovljenih potreb se določi način njihove širitve. 3.4 Energetika 66. člen (lokalni energetski koncept)

(1)Energetska politika Občine Mirna Peč se bo razvijala v smeri uporabe okolju prijaznih in obnovljivih virov energije, hkrati pa v smeri varčevanja z energijo.

(2)Na splošno se upošteva naslednji prioritetni vrstni red energentov in načinov ogrevanja: – obnovljivi viri energije, – daljinska toplota (skupne kotlovnice), – zemeljski plin, – utekočinjen naftni plin, – ekstra lahko kurilno olje.

(3)V fazi sprejemanja prostorskih izvedbenih načrtov za večje sklope novogradenj se načrtuje celostna oskrba z energijo s skupnimi sistemi ogrevanja z eno kurilno napravo. Preučijo se tehnične možnosti uvajanja obnovljivih virov energije. Sestavina občinskih podrobnih prostorskih načrtih morajo biti zahteve glede oskrbe z energijo, ki so pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Skladno z zakonskimi predpisi se za ta namen izdela študija izvedljivosti.

(4)Občina Mirna Peč bo redno ozaveščala uporabnike o smotrni rabi energije ter aktivno spodbujala: – izrabo sončne energije pri vseh uporabnikih, – uvajanja ostalih obnovljivih virov energije, predvsem lesne biomase in bioplina. 67. člen (oskrba z električno energijo – stanje)

(1)Prek območja Občine Mirna Peč potekata daljnovoda visoke napetosti: – 2x110 kV Hudo–Trebnje in – 2x110 kV Kočevje–Bršljin.

(2)Oskrba občine z električno energijo je zagotovljena prek 20 kV omrežja. Celotno območje Občine Mirna Peč je oskrbovano z električno energijo.

(3)Lokalnih virov za oskrbo z električno energije ni na območju Občine Mirna Peč in (trenutno) niso načrtovani. 68. člen (načrtovano državno omrežje za prenos električne energije)

(1)Ohranijo se obstoječi daljnovodi visoke napetosti 2x110 kV Hudo–Trebnje in 2x110 kV Kočevje–Bršljin.

(2)ELES, Elektro-Slovenija d.d. načrtuje daljnovod visoke napetosti 2x400 kV vzankanje Hudo (D-432) od RTP Hudo proti Lavrici. Okvirno določena trasa poteka čez severovzhodni del območja Občine Mirna Peč. 69. člen (načrtovana oskrba z električno energijo)

(1)Oskrba Občine Mirna Peč z električno energijo bo zagotovljena v okviru razvoja elektroenergetskega sistema Slovenije. Širitev in obnova omrežja se izvaja na podlagi razvojnih programov upravljavca sistema.

(2)V sklopu gradnje avtoceste je določena gradnja 20 kV kablovoda iz RTP Trebnje ter gradnja (dveh) nadomestnih TP s pripadajočimi kablovodi.

(3)Za zagotovitev kvalitetne oskrbe obstoječih odjemalcev in z rastjo potrošnje se dograjuje in obnavlja 20 kV omrežje ter transformatorske postaje (TP). Zasnova omrežja TP mora omogočati zaporedno priključevanje in medsebojno povezovanje.

(4)Skladno z izkazanimi potrebami in na podlagi programov opremljanja se postopna širi nizkonapetostno omrežje.

(5)Novo omrežje se izvede v kabelski kanalizaciji, postopoma se kablira tudi obstoječe prostozračno omrežje. 70. člen (oskrba s plinom – stanje)

(1)Prek območja Občine Mirna Peč ne potekajo obstoječi državni prenosni plinovodi.

(2)Na območju Občine Mirna Peč ni lokalnih plinskih postaj. 71. člen (načrtovano državno prenosno plinovodno omrežje)

(1)GEOPLIN, Plinovodi d.o.o. načrtuje gradnjo prenosnega plinovoda DN 400 mm M5 Novo mesto–Vodice na podlagi razvojnega načrta prenosnega plinovodnega sistema za obdobje 2005–2014.

(2)Na območju občine je na podlagi veljavnega lokacijskega načrta varovan koridor prenosnega plinovoda. Koridor je prikazan v grafičnem delu tega OPN. 72. člen (načrtovana lokalna oskrba s plinom)

(1)Za območje industrijske in gospodarske cone Dolenja vas je načrtovana oskrba s plinom iz lokalne plinske postaje. Po izgradnji načrtovanega prenosnega plinovoda prek območja Občine Mirna Peč se plinovodno omrežje cone priključi na zemeljski plin.

(2)Oskrbo s plinom je smotrno postopoma zagotoviti tudi za ostala urbana območja Mirne Peči.

(3)Plinifikacija ostalih naselij v občini ni ekonomsko upravičena. 73. člen (oskrba z naftnimi derivati)

(1)Lokalna oskrba z naftnimi derivati je načrtovana z gradnjo bencinskega servisa ob regionalni cesti R3-651 v bližini avtocestnega priključka Mirna Peč.

(2)Na podlagi pobude potencialnih investitorjev in preučitve lokacijskih pogojev je možna gradnja bencinskih servisov tudi na drugih ustreznih lokacijah.

1. Usmeritve za urejanje naselij in organizacijo dejavnosti v naseljih 4.1 Okvirna območja za poselitev
2. člen (določitev območij naselij)

(1)Poselitev se usmerja v območja naselij.

(2)Pretežni del razvoja urbanih dejavnosti se usmerja osrednje urbano območje občinskega središča Mirna Peč. Podlaga za razvoj dejavnosti v tem območju je urbanistični načrt.

(3)Območja ostalih naselij občine se zaokrožijo ob upoštevanju: – tipologije in funkcije naselja v omrežju naselij, – strateško pomembnih prednostnih razvojnih dejavnosti, izhodišč in usmeritev za urejanje posameznih naselij in neposredne okolice, – razvojnih pobud.

(4)Razvoj podeželskih naselij je prednostno namenjen potrebam domačih prebivalcev. Upoštevajo se tudi usmeritve za razvoj turizma na podeželju, spodbuja se ureditev manjših prenočitvenih zmogljivosti in preureditev (zapuščenih) objektov v počitniške.

(5)Pri določanju območij naselij se upošteva racionalna raba obstoječih stavbnih zemljišč. Upošteva se specifiko vsakega naselja, morfološke in funkcionalne potrebe, arhitekturne oblike in elemente. Območja naselij se širijo, če znotraj strnjenega naselja ni možna umestitev novih dejavnosti ali nemoten razvoj obstoječih dejavnosti in v primerih, ko bi zgoščevanje bistveno poslabšalo kvaliteto bivalnih pogojev.

(6)Pri določitvi območij naselij se upošteva skladen razvoj kmetijskih in urbanih dejavnosti oziroma prostorske potrebe delno urbaniziranega prebivalstva, ki je še vezano na kmetijsko zemljo, predvsem pa potrebe perspektivnih kmetij. 75. člen (območja razpršene poselitve)

(1)Avtohtona oblika razpršene poselitve so sklenjena vinogradniška območja, kjer se prepletajo kmetije, gospodarske zidanice in počitniške zidanice. To so širša območja oziroma zaledja naselij Globočdol, Hmeljčič, Šentjurij, Poljane, Vrhpeč, Grč Vrh, Laze in Golobinjek. Ohrani se avtohtona oblika poselitve. Podrobnejše usmeritve so v 76. členu tega odloka.

(2)Na območju občine je manjše število samotnih kmetij, ki se v tej obliki ohranijo ali obnavljajo. 76. člen (območja razpršene gradnje)

(1)Na območju Občine Mirna Peč ni razpršene gradnje v obsegu, ki pogojuje na strateški ravni določitev območij naselij razpršene gradnje oziroma usmeritev za sanacijo razpršene gradnje skladno z veljavnimi prostorskimi predpisi. Posamezni objekti razpršene gradnje, ki se smiselno upoštevajo pri zaokrožitvah obstoječih naselij in zaselkov, so določeni v izvedbenem delu tega OPN.

(2)Kot razpršena gradnja, se upoštevajo objekti na stavbnih zemljiščih izven območij naselij, ki so bila določena v dosedanjih prostorskih aktih (stanje v prostoru). Obstoječi objekti izven območij naselij se vzdržujejo skladno z določili izvedbenega dela tega načrta.

(3)Razvojne potrebe kmetijske dejavnosti, vključno z dopolnilnimi dejavnostmi kmetij, se zaradi prestrukturiranja kmetijstva upoštevajo pri nadaljnjem urejanju prostora. Pri nezadostnih in/ali neprimernih površinah za razvoj močnih kmetij znotraj območij naselij se določijo lokacije izven naselij. Vsaka lokacija za selitev kmetije oziroma za ureditev nove kmetije se obravnava posebej z upoštevanjem celovitih pogojev umestitve v prostor. S ciljem kakovostne umestitev v prostor bo Občina Mirna Peč prednostno spodbuja urejanje lastniške problematike (zamenjava zemljišč).

(4)Gradnja novih objektov (razen kmetijskih objektov ter drugih izjemnih upravičenih posegov) izven območij naselij ni dovoljena. 77. člen (vinogradniška območja)

(1)Večji strnjeni kompleksi vinogradov in sadovnjakov so na južnih pobočjih nad dolino Igmance (od Globočdola do Poljan) in na območju Golobinjeka, manjša sklenjena območja so na večini za vinogradništvo primernih lokacijah (Vrhpeč, Grč Vrh, Laze idr.). Občina Mirna Peč podpira nadaljnjo vinogradniško dejavnost kot gospodarsko dejavnost in istočasno tudi razširjeno obliko rekreacije in socialnega življenja prebivalcev ter kot zagotovilo za vzdrževanje kulturne krajine. Podrobnejši pogoji za urejanje vinogradniških območij so določeni v izvedbenem delu tega odloka.

(2)Pri vzdrževanju in obnovi obstoječih kmetij, kmetijskih gospodarskih objektov in zidanic ter spremljajočih ureditev se ohranjajo vse pravice, ki izhajajo iz pravnomočnih upravnih dovoljenj.

(3)Obstoječe zidanice, ki nimajo opredeljenih stavbnih zemljišč, se vzdržujejo in obnavljajo skladno s predpisi.

(4)Dopustna je gradnja novih zidanic (z možnostjo občasnega prenočevanja) in turističnih zidanic na območju vinograda/sadovnjaka površine najmanj 30 arov najboljših kmetijskih zemljišč oziroma najmanj 8 arov vinograda/sadovnjaka drugih kmetijskih zemljišč.

(5)Dopustna je gradnja vseh vrst kmetijskih gospodarskih objektov za potrebe večjih vinogradov in sadovnjakov (nad 20 arov površin vinograda/sadovnjaka) na podlagi podrobnejših pogojev, določenih v izvedbenem delu tega odloka.

(6)Za nove zidanice in kmetijske gospodarske objekte v vinogradniških območjih je (na podlagi sprejetih kriterijev) s tem OPN določeno stavbno zemljišče. Na podlagi utemeljenih pobud, ki bodo dane po sprejetju tega OPN, se stavbna zemljišča za zidanice in kmetijske objekte v vinogradniških območjih določijo s spremembami in dopolnitvami OPN.

(7)Pri gradnji novih zidanic in kmetijskih gospodarskih objektov ter pri obnovi obstoječih objektov mora biti poudarek na kakovostnih arhitekturnih rešitvah z upoštevanjem povezave med sodobno arhitekturo in tradicionalnimi izhodišči.

(8)Sprememba namembnosti zidanic iz vinogradniške v drugo namembnost ni dovoljena.

(9)Ostale naloge na področju urejanja vinogradniških območij so: – učinkovito reševanje problema črnih gradenj, – reševanje problematike neželenega stalnega naseljevanja v zidanicah. 4.2 Stanovanja 4.2.1 Stanovanjska gradnja

1. člen (stanje) Obstoječi stanovanjski standard je v Občini Mirna Peč dober, stanovanjski primanjkljaj je minimalen. Približno 230 stanovanj je nenaseljenih in začasno naseljenih.
2. člen (stanovanjske potrebe)

(1)Z gradnjo avtoceste in novimi delovnimi mesti v industrijski in gospodarski coni Dolenja vas postaja Mirna Peč zanimiva kot bivalno okolje tudi za priseljene prebivalce. Pri določanju novih površin za stanovanjsko gradnjo se upoštevajo stanovanjske potrebe domačinov in priseljenih prebivalcev.

(2)Pri dolgoročnem razvoju je pomembna naloga prenova in nadomestitev obstoječega stanovanjskega fonda ter revitalizacija zapuščenih objektov. V vseh naseljih se prednostno pridobivajo gradbene parcele za nadomestno gradnjo in novogradnjo na lokacijah opuščenih objektov.

(3)Z vidika prometne in komunalne ureditve ter splošnih bivalnih pogojev so v tem OPN določena območja za organizirano stanovanjsko gradnjo v osrednjem urbanem območju Mirna Peč, in sicer tri lokacije skupne velikosti približno 14 ha, skupne zmogljivosti 140 do 200 stanovanj (480 do 600 prebivalcev).

(4)Potencialna lokacija novega območja enodružinskih hiš – individualna gradnja so »Nove Poljane« pri naselju Poljane velikosti 2–3 ha, za gradnjo 20 do 30 družinskih hiš (70 do 100 prebivalcev).

(5)Za gradnjo posameznih stanovanjskih objektov so še proste površine znotraj območij naselij. Upoštevajo se tudi utemeljene pobude za zaokrožitev območij naselij. 4.2.2 Širitev naselij za stanovanjsko gradnjo 80. člen (širitev urbanega območja Mirna Peč za stanovanjsko gradnjo)

(1)Nova območja za stanovanjsko gradnjo v Mirni Peči (območje urbanističnega načrta) so območja »Češenska hosta«, »Pod postajo« in »Nad postajo«. Konfiguracija terena in vidno izpostavljena lega (to velja za območji Češenska hosta in »Nad postajo) pogojujejo gradnjo nizkih objektov, priporoča se zgoščena oblika družinskih hiš. Urejanje stavbnih zemljišč se izvaja postopoma za zaključena manjša območja urejanja skladno s možnostmi in pogoji izvedbe prometne in komunalne infrastrukture ter interesi investitorjev.

(2)Kompleksa blokovna gradnja oziroma gradnja z višjo gostoto stanovanj zaradi konfiguracije terena in ohranjanja značilne podobe naselja na območju Mirne Peči ni načrtovana. Možna je gradnja posameznih nizkih stanovanjskih blokov v sklopu trškega dela Mirne Peči z upoštevanjem obstoječih gabaritov.

(3)Gradnja posameznih enodružinskih objektov se usmerja na posamezne še proste parcele znotraj območja naselja.

1. člen (širitev podeželskih naselij za stanovanjsko gradnjo) V podeželskih naseljih so nova stavbna zemljišča za stanovanjsko gradnjo načrtovana z zaokrožitvami obstoječih območij naselij. Stavbna zemljišča v teh naseljih so prednostno namenjena potrebam domačih prebivalcev. 4.2.3 Prenova naselij za stanovanjsko gradnjo
2. člen (prenova urbanega območja Mirna Peč za stanovanjsko gradnjo)

(1)V trškem delu Mirne Peči se ohranijo in obnavljajo stanovanja predvsem v zgornjih etažah objektov, pritličja objektov se prednostno namenijo lokalom. Nove stanovanjske površine se pridobijo z nadomestno gradnjo in manjšimi zapolnitvami.

(2)Postopoma se iz trškega dela naselja selijo neustrezne dejavnosti, opuščene objekti se nadomestijo z ureditvami za dejavnosti, ki sodijo v središče naselja.

(3)Obstoječa območja novejše urbane stanovanjske gradnje enodružinskih hiš v Mirni Peči so pretežno pozidana, možna je obnova, dozidava in gradnja posameznih (nadomestnih) objektov. 83. člen (prenova podeželskih naselij za stanovanjsko gradnjo)

(1)Osrednji problem je revitalizacija propadajočega stavbnega fonda v večini podeželskih naselij. Del teh naselij je tudi naselbinska dediščina, katere varovanje je neposredno povezano s problematiko varovanja stavbne dediščine. Pomanjkanje prave vsebine oziroma konkretnih stimulativnih ukrepov za obnovo starih objektov, slabo gradbeno stanje, premajhne parcele so glavni razlogi za propad gradbenega fonda v starih naselbinskih jedrih in težnja po selitvi na obrobje.

(2)Ohranitev (dela) stavbnega fonda podeželskih naselij je možna le s koordinirano akcijo lokalne skupnosti in države pri pripravi projektov in zagotovitvi finančnih sredstev za obnovo kakovostne stavbne dediščine, kjer za to obstajajo realne možnosti.

(3)V izvedbenem delu tega OPN so določeni pogoji, ki se upoštevajo za nadomestno gradnjo, predvsem s ciljem ohraniti osnovno regulacijo naselij in podobo naselij.

(4)S ciljem smotrne prenove in urejanja naselij je nujno na državni ravni pripraviti nabor ukrepov na področju urejanja lastniških odnosov, npr. prodajo zemljišč med sosedi oziroma možnost dokupa zemljišč za kmetijo, ki se zaradi omejenega prostora ne more širiti, prodajo opuščenega objekta za nadomestno gradnjo itd. 84. člen (počitniška stanovanja)

(1)V počitniške namene je možna preureditev opuščenih objektov ob upoštevanju urbanistično arhitekturnih značilnosti območij, kjer se objekti nahajajo, naravovarstvenih smernic in smernic za varstvo kulturne dediščine, če se objekti nahajajo v varovanih oziroma v vplivnih območjih dediščine.

(2)Pri urejanju počitniških objektov je potrebno v prihodnje dati večji poudarek doseganju boljše povezave med sodobno arhitekturo in tradicionalnimi izhodišči. 4.3 Proizvodne in servisne dejavnosti

1. člen (stanje) Na območju Občine Mirna Peč ni večjih industrijskih in drugih proizvodnih obratov. Proizvodne in servisne dejavnosti so na ravni malega gospodarstva oziroma obrti, večja koncentracija obratov je v Mirni Peči, posamezne dejavnosti so v večini podeželskih naselij.
2. člen (načrtovani razvoj proizvodnih in servisnih dejavnosti)

(1)Razvoj proizvodnih, obrtnih, servisnih, transportnih, trgovinskih ter drugih gospodarskih in poslovnih dejavnosti se usmerja na območje industrijske in gospodarske cone Dolenja vas. V sklopu gospodarske cone je načrtovana ureditev prometno logističnega centra z industrijskim tirom.

(2)Investicijske pobude za razvoj vseh gospodarskih dejavnosti, ki zahtevajo večje površine, dobro dostopnost in zmogljivo infrastrukturno opremljenost se usmerja v industrijsko in gospodarsko cono.

(3)Manjše proizvodne obrate je možno (na podlagi individualnih investicijskih pobud) urejati v ostalih naseljih občine ob upoštevanju omejitev pri izboru dejavnosti, prostorskih možnosti in lokacijskih pogojev umestitve objektov v prostor. Razvoj proizvodnih dejavnosti, ki po prostorskih potrebah presegajo drobno vaško merilo, se usmerja v gospodarsko cono. 4.4 Oskrbne in storitvene dejavnosti 87. člen (stanje)

(1)V občinskem središču Mirna Peč so naslednje oskrbne in storitvene dejavnosti: trgovine, kmetijska zadruga, gostinski lokali, obrtne delavnice. V ostalih naseljih občine razen posameznih obrtnikov ni drugih dejavnosti.

(2)Problematična je odsotnost osnovne preskrbe v obrobnih naseljih s starejšim prebivalstvom. Za večino aktivnih prebivalcev, ki se dnevno vozijo na dela v večja središča pomanjkljiva oskrba v domačem kraju in (tudi) v Mirni Peči, ni problematična. 88. člen (načrtovani razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti)

(1)Nove razvojne možnosti za trgovino in druge dejavnost, ki pogojuje večje objekte in skladiščne površine so v industrijski in gospodarski coni. V tem območju je (poleg bencinske črpalke in trgovin z gradbenim in kmetijskim materialom, bele tehnike, pohištva, avtomobili, industrijske trgovin, itd.) možna je tudi lokacija večjega oskrbnega centra z mešano ponudbo.

(2)Razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti na lokalni ravni občine je odvisen predvsem od zasebne iniciative. Občina spodbuja interes za investicije z zagotovitvijo možnosti ureditve lokalov za nemoteče dejavnosti v središču Mirne Peči in v vseh naseljih. 89. člen (trgovina)

(1)Na območju Mirne Peči se ureditev manjših trgovin z osnovno in specializirano oskrbo usmerja v trško jedro in v novo razvojno območje Gornja Mirna Peč.

(2)V vseh naseljih občine se spodbuja ureditev manjših lokalov za osnovno oskrbo. Večje trgovine (za regionalno oskrbo) ne sodijo v območja podeželskih naselij. Izjemoma se dovolijo na podlagi predhodne vsestranske analize. 90. člen (storitve)

(1)Ureditev lokalov za izboljšanje in širitev ponudbe osebnih storitev in storitev gospodinjstvom se v naselju Mirna Peč usmerja v trško jedro, njegovo obrobje, ter v območje Gornje Mirne Peči.

(2)Lokali za storitve so možni tudi v ostalih naseljih občine, na podlagi preučitve pobud potencialnih investitorjev skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji. 91. člen (gostinstvo in turizem)

(1)Ponudba gostinskih storitev mora slediti potrebam domačinov in izletnikov. Poleg (izboljšanih) obstoječih zmogljivosti se urejanje gostinskih lokalov s kakovostno in pestro gostinsko ponudbo prednostno usmerja v trško jedro Mirne Peči, na območje Gornje Mirne Peči in na dobro dostopno območje na obrobju industrijske in gospodarske cone.

(2)Urejanje gostinskih lokalov je možno in želeno na vseh primernih lokacijah v ostalih naseljih občine. V podeželskih naseljih se spodbuja ureditev kmetij odprtih vrat ter drugih oblik kulinarične in turistične ponudbe (v naseljih in v vinogradih). 4.5 Družbene dejavnosti 92. člen (osnovno šolstvo in varstvo predšolskih otrok – stanje)

(1)Osnovna šola in vrtec sta v naselju Mirna Peč. Zmogljivost vrtca je 110 otrok, zmogljivost osnovne šole je 300 učencev. Oprema in prostori šole se uporabljajo tudi za popoldanske prostočasne dejavnosti odraslih.

(2)Površine šole, vrtca in telovadnice so pod veljavnimi normativi, objekt je tudi funkcionalno neprimeren za prehod na 9 letno osnovno šolo. Stanje starejšega dela zgradbe je z gradbenega vidika slabo, objekt je potresno premalo odporen, vgrajeni materiali so pretežno dotrajali. 93. člen (osnovno šolstvo in varstvo predšolskih otrok – načrtovano)

(1)Varstvo predšolskih otrok in osnovno izobraževanje bo tudi v bodoče koncentrirano v Mirni Peči. Ponovna ureditev podružnične šole v Globodolski dolini ni načrtovana.

(2)Na podlagi primerjalnega vrednotenja upravičenosti temeljite gradbene prenove in dograditve sedanjega objekta osnovne šole in vrtca ter novogradnje na sedanji ali novi lokaciji je občina sprejela odločitev o gradnji novih objektov na novi lokaciji med Mirno Pečjo in Gornjo Mirno Pečjo. Osnovna šola bo tudi v bodoče izven šolskega časa središče za kulturne in športne aktivnosti mladine in odraslih, kar se upošteva pri prostorskem standardu.

(3)Po zaključeni gradnji nove osnovne šole se obnovljeni oziroma nadomestni objekti sedanje osnovne šole in vrtca ter igrišča namenijo javnim kulturnim in izobraževalnim programom mladine in odraslih.

(4)Za ureditev dislociranih enot vrtcev v ostalih naseljih občine ni zadostnega števila otrok. V vseh naseljih je možno varstvo na domu, organizirano tudi za manjše skupine otrok. 94. člen (zdravstveno varstvo)

(1)V naselju Mirna Peč je splošna ambulanta in zobozdravstvena ambulanta.

(2)Na ravni populacije Občine Mirna Peč (ocena: največ 3.300 prebivalcev leta 2030) ter upoštevaje bližino in dobro dostopnost do zdravstvenih uslug na višji ravni v Novem mestu, na področju zdravstvenega varstva ni pričakovati novih zdravstvenih ustanov, izboljšuje se standard osnovnega zdravstvenega varstva, vključno z izboljšavo objektov.

(3)Potrebno je zagotoviti primerne prostore za ambulante (predvidoma v sklopu večnamenskih objektov). 95. člen (kultura – stanje)

(1)Na območju Občine Mirna Peč ni javnih zavodov s področja kulture, ki bi jih ustanovila država, lokalna skupnost ali druge osebe javnega prava.

(2)Javna kulturna infrastruktura v naselju Mirna Peč je zadružni dom z dvorano s 150 sedeži, kjer se izvaja tudi ljubiteljska kulturna dejavnost. Del kulturne dejavnosti se izvaja tudi v osnovni šoli.

(3)Kulturno dejavnost izvaja tudi izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Novo mesto (letno okrog 23 prireditev) in kulturna društva na območju občine. 96. člen (kultura – načrtovano)

(1)V smernicah Ministrstva za kulturo je opredeljeno, da mora Občina Mirna Peč, glede na število društev in skupin, načrtovati ustrezne prostorske pogoje, ki bodo omogočali kakovostno preživljanje prostega časa, kulturno ustvarjalnost in poustvarjalnost ter kulturno vzgojo in izobraževanje. Splošna ugotovitev je, da bo Občina Mirna Peč brez finančne pomoči države le-te težko uresničevala. Na podlagi realnega program razvoja kulture in s tem povezanih prostorskih potreb opredeli Občina Mirna Peč s pristojnimi državnimi službami način (so)financiranja kulturnih dejavnosti.

(2)Za kulturno dejavnost (ureditev knjižnice, čitalnice, prostorov za kulturne in izobraževalne programe otrok in odraslih itd.) se po zaključeni gradnji nove osnovne šole preuredijo prostori sedanje osnovne šole v Mirni Peči oziroma zgradijo novi prostori na lokaciji porušenega starega dela stavbe.

(3)Prostorske možnosti za razvoj kulturnih dejavnosti v Mirni Peči in v ostalih naseljih občine se prednostno iščejo v obnovi obstoječih objektov, predvsem objektov kulturne dediščine. 97. člen (upravne, finančne in poslovne storitve)

(1)Upravne, finančne in poslovne dejavnosti so koncentrirane v občinskem središču Mirna Peč: občinska uprava, banka, pošta.

(2)Ponudba dejavnosti se širi skladno s potrebami prebivalcev in gospodarstva v občini oziroma skladno s posodabljanjem sistema organizacije upravnih služb, tehnologije poslovanja in razvojem posameznih dejavnosti. Razvoj teh dejavnosti se prednostno usmerja v trško jedro Mirne Peči.

(3)Možen premik na pri razvoju finančnih in poslovnih storitev je povezan s pričakovanim razvojem industrijske in gospodarske cone. Število novih delovnih mest in dejavnosti pogojuje tudi višjo stopnjo storitev, ki lahko popestrijo tudi ponudbo na lokalni ravni. 98. člen (šport in rekreacija – stanje)

(1)Poleg šolskih igrišč površine 4.000 m2 in igrišč vrtca površine 760 m2 pri osnovni šoli Mirna Peč so v Občini Mirna Peč športne površine v naselju Globodol površine 165 m2, v naselju Veliki Kal, v naselju Hmeljčič površine 300 m2, v naselju Jablan površine 307 m2 in v naselju Poljane površine 1200 m2.

(2)V Občini Mirna Peč deluje več športnih društev in klubov. 99. člen (šport in rekreacija – načrtovano)

(1)Osrednje novo območje za ureditev športnih igrišč je v gozdu ob načrtovani novi osnovni šoli Mirna Peč. Na tej lokaciji je v 2. fazi načrtovana tudi gradnja štadiona (objekt občinskega pomena za športne in druge prireditve).

(2)Ohranijo in urejajo se obstoječe športne površine pri sedanji osnovni šoli, ki so namenjene šolskim otrokom, mladini in odraslim. Zagotovijo se prostorske zmogljivosti za delovanje športnih društev in klubov.

(3)Pri pripravi podrobnih prostorskih načrtov za nova stanovanjska območja je potrebno zagotoviti tudi primerne lokacije za ureditev otroških igrišč.

(4)Otroška in športna igrišča za mladino in odrasle je možno urediti na primernih lokacijah na območjih oziroma v bližini vseh naselij. Ureditve so predvsem povezane z iniciativo krajanov posameznih naselij, prostor se rezervira na podlagi dane pobude lokalnih poznavalcev in možnosti pridobitve zemljišča. Priporočljiva so predvsem večnamenska igrišča. Otroška igrišča z vsaj minimalnimi igrali so priporočena v vsakem naselju s 15–20 otroki.

(5)Kot sestavina športa in rekreacije se upošteva lega naselij v kakovostnem naravnem okolju, urejanje označenih pešpoti, kolesarskih poti, kulturnih in drugih tematske poti.

1. Usmeritve za razvoj v krajini 5.1 Splošne usmeritve za razvoj v krajini
2. člen (cilji in izhodišča usmerjanja razvoja v krajini) Temeljni cilj in izhodišča usmerjanja razvoja v krajini je ohranitev poselitve in morfoloških značilnosti naselij, ohranitev kmetijske proizvodnje oziroma obdelanih kmetijskih zemljišč, raci