(2). Med rušenjem in gradnjo je treba preprečevati nekontrolirano prašenje. 4. Varstvo pred hrupom V območju OPPN je dovoljena mejna raven hrupa 45 dBA ponoči in 55 dBA podnevi. Na fasadah objektov orientiranih na severno stran proti obvoznici in na stran proti železniški progi je treba izvesti pasivno zvočno zaščito z ustrezno izolacijo oken in balkonskih vrat. V objektih PE1-A in PE2-A stanovanja niso orientirana na SZ fasado. Povsod na meji s koridorjem servisne ceste je treba izvesti protihrupno ograjo višine min. 3.0 m. 5. Osončenje Stanovanja z največ 2 ležiščema do velikosti 40 m2 neto stanovanjske površine lahko imajo samo SZ ali SV orientacijo. Pri večjih stanovanjih je treba zagotoviti osončenje prostorov ali delov prostorov, namenjenih uživanju in pripravi hrane, spanju in bivanju: najmanj eno uro v času zimskega solsticija, najmanj 3 ure v času pomladnega in jesenskega ekvinokcija in najmanj 3 ur v času poletnega solsticija. 6. Odstranjevanje odpadkov Zbirna in s komunalnimi vozili dostopna prevzemna mesta gospodinjskih odpadkov so predvidena na nivoju terena, ob objektih oziroma v pritličjih objektov. Dovoz za komunalna vozila je predviden iz Korotanske ali Litostrojske ceste, po obstoječih in novih voznih površinah ter po za intervencijo urejenih poteh ob objektih. Zbirna mesta morajo biti tlakovana in zaščitena z nadstrešnico, opremljena z električno razsvetljavo, vodo in s posebnim odtokom v kanalizacijo, ki je opremljen z lovilcem olj. Vse smetarnice morajo biti urejene tako, da je omogočeno ločeno zbiranje odpadkov. Kapacitete smetarnic se dimenzionira na osnovi formule: št. posod = dnevna količina smeti na stanovalca (5
- l)x število stanovalcev x pogostost odvažanja (3,5 x tedensko) / prostornina posod (500
- l)x koeficient polnjenja posod (85%). Za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času odstranitve objektov in času gradnje je treba, v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, izdelati načrt ravnanja z odpadki. Razmestitev zbirnih in odjemnih mest za odpadke je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.2.1 in 4.2.2 »Ureditvena situacija – pritličje«. 7. Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem Daljnovod se prestavi na severni rob parkirišč ob dovozni poti ob servisni cesti. Ob prestavitvi se obstoječi steber nadomesti z dvema novima stebroma. 8. Racionalna raba energije in naravnih virov V predvidenih objektih je treba zagotoviti najmanj 25% za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo z aktivno uporabo enega ali več virov obnovljive energije oziroma v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 93/08). VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 21. člen (rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 1. Splošno Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno. Vsi objekti morajo biti projektirani v skladu z uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč. Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti: – pogoje za varen umik ljudi in premoženja, – odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov, – prometne in delovne površine za intervencijska vozila, – vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati študijo požarne varnosti najmanj za posamezno prostorsko enoto. 2. Intervencijske poti in površine Do novih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu s standardi. V vsaki gradbeni etapi je treba zagotoviti ustrezno ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil. 3. Hidrantno omrežje Požarna zaščita novih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem s hidranti. Začetnemu gašenju požara je namenjeno notranje hidrantno omrežje. Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so razvidni iz grafičnega načrta št. 4.12 »Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«. IX. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 22. člen (pogoji za prometno urejanje) 1. Splošni pogoji Vse prometne površine morajo biti utrjene za vožnjo motornih vozil do 10 ton osnega pritiska. Površine vozišč bodo asfaltirane in morajo biti omejene z betonskim ali kamnitim robnikom. Robniki morajo biti za invalide poglobljeni na mestih predvidenih prehodov za pešce, prav tako na mestih predvidenih dovozov gasilskih, dostavnih in komunalnih vozil. Površine namenjena le intervencijskim in komunalnim vozilom so lahko tlakovane ali zatravljene. Glavni dostopi do objektov, primarne peš površine, parkirni prostori v kletnih etažah ter ostale površine in objekti morajo biti urejeni tako, da so uporabni tudi za funkcionalno ovirane ljudi. 2. Javne prometne površine Železniški promet Na območju PEJ9 in PEJ10 so možne začasne ureditve parkirišč in športnih igrišč do izgradnje industrijskega tira. Mestna obvozna cesta Zaradi preobremenjenosti avtocestnega obroča v Ljubljani, je skladno z načrti DARS-a potrebno upoštevati razširitev obroča za dodatni vozni pas v vsaki smeri. Zaradi zelo utesnjenega prostora se širitve obvoznice izvedejo v obstoječo brežino, s postavitvijo podpornih zidov. Cestni nadvozi se nadomestijo z novimi, tako da imajo zadosten svetli profil za šestpasovnico. Izvozna rampa iz obvoznice na Litostrojsko cesto situativno ostane na istem mestu. Proti severu se prestavi priključek izvozne rampe na Litostrojsko cesto. Prostorska enota PEJ1 V okviru prostorske enote PEJ1 se med Korotansko ulico in predvideno servisno cesto zgradi napajalna cesta. Križišče s Korotansko ulico bo semaforizirano. Preko te ceste bo urejen dovoz do parkirnih kletnih etaž za stanovanjski stavbi v okviru prostorske enote PE6. V jugozahodnem delu napajalne ceste se ob zunanjem robu cestišča uredi obojestranski hodnik za pešce, ob severozahodnem robu vozišča so predvidena vzdolžna parkirna mesta. V severovzhodnem delu se hodnik za pešce uredi ob zunanjem robu cestišča ob meji s prostorsko enoto PE1 in ob meji s PE3, vzdolžna parkirna mesta so v tem delu predvidena ob jugovzhodnem robu vozišča. Prostorska enota PEJ2 – Kovinarska ulica Širina vozišča Kovinarske ulice se od Litostrojske ceste do Drabošnjakove ohrani. Od Drabošnjakove do PEJ1 je predvideno širše vozišče. Ohrani se obstoječa širina enostranskega hodnika za pešce od Litostrojske do PEJ3, od PEJ3 do PEJ4 se enostranski hodnik za pešce razširi. Hodnik za pešce je predviden ob vozišču, ob meji s prostorskima enotama PE3 in PE4. Prostorska enota PEJ3 – Andreaševa ulica, južni krak Kovinarske ulice Ohrani se obstoječa širina vozišča Andreaševe ulice v okviru prostorske enote, ohrani se tudi obstoječa širina hodnika za pešce ob jugovzhodnem in severozahodnem robu vozišča. Južni krak je namenjen dovozu do obstoječih in novih vrstnih hiš. Prostorska enota PEJ4 – Drabosnjakova ulica Vozišče Drabosnjakove ulice v okviru PEJ4 se izvede v isti širini kakor obstoječi že urejeni del ulice, ob vozišču se uredi obojestranski hodnik za pešce. Ob severozahodnem robu vozišča so predvidena vzdolžna parkirna mesta za obiskovalce. Robniki morajo biti za invalide poglobljeni na mestih predvidenih prehodov za pešce, prav tako na mestih predvidenih dovozov gasilskih, komunalnih, dostavnih vozil ter dovozih do predvidenega VVZ in obstoječih objektov. Prostorska enota PEJ5 Utrjena površina v okviru PEJ5 je peš promenada. Prostorska enota PEJ6 Utrjena površina v okviru PEJ6 je peš promenada, ki ob enem služi tudi za dovoz intervencijskih in komunalni vozil. Prostorska enota PEJ7, PEJ8 – Servisna cesta ob obvoznici – del PEJ7 in PEJ8 predstavljata del potrebnega prostora za izgradnjo bodoče servisne ceste ob severni obvoznici. Potekala bo med Korotansko ulico in Litostrojsko cesto. Pred priključkom na Litostrojsko cesto se bo navezala na izvozno rampo predvidene razširjene severne obvoznice. Ob južnem robu vozišča servisne ceste se uredi dvosmerna kolesarska steza in hodnik za pešce. Njena izgradnja je časovno neodvisna od gradnje Korotanskega naselja. Ko bo izgrajena, se bo ukinilo semaforizirano križišče dovozne poti s Korotansko ulico. Nanjo se bo v osi uvoza v garažne kleti izvedel priključek iz dovozne poti. Prostorska enota PEJ9 – Korotanska ulica Potek Korotanske ulice se v prvi fazi ne spreminja. Za dovoz do ožjega območja OPPN sta predvidena dva priključka. Prvi je semaforizirano križišče z novo osrednjo ulico PEJ1. Drugi je semaforizirano križišče uvoza na dovozno pot do parkirišč in uvozne rampe za PE1 in PE2, oziroma semaforizirano križišče servisne ceste po njeni izgradnji. V drugi fazi je predvidena deviacija in poglobitev Korotanske ulice od prostorske enote PEJ1 do Litostrojske ceste. V drugi fazi se ob Korotanski uredi dvosmerna enostranska ali obojestranska enosmerna kolesarska steza in obojestranski hodnik za pešce. Obstoječi del Korotanske ulice se v drugi fazi slepo zaključi pred Litostrojsko cesto. Prostorska enota PEJ10 – POT Prostorska enota PEJ11 predstavlja javno prometno površino POT. Čez njo se uredi nov uvoz do PE8 in obstoječih študentskih domov. Obstoječi uvoz se ukine in vključi v ureditev POT-i. Prečni profili za javne prometne površine Prečni profili prometnic so naslednji: – Korotanska ulica: vozišče 7,00 m, na vzhodni strani 3,00 m kolesarska steza, pločnik 4,00 m, – Kovinarska ulica – severni del: vozišče 5-5,5 m, pločnik na južni strani od 1,45 m ob obstoječem bloku do 1,80 m ob novih blokih, – Kovinarska ulica – južni del: med obstoječimi stavbami in novimi 6,20 m vozne površine, – Nova osrednja ulica: vozišče 6,00 m, obojestransko zelenica 1,0 m in pločnik 1,80 m, na severni strani, – Drobosnjakova ulica pred VVZ: vozišče 5,00 m, na zahodni strani 2,50 m širok pas za vzdolžno parkiranje vozil, 1,80 m širok pločnik, – Promenade minimalno 3,5 metra. 2. Prometne površine znotraj prostorskih enot PE Prostorska enota PE1 V okviru prostorske enote PE1 je del dovozne ceste, ki se na SV navezuje na novo osrednjo ulico PEJ1. Ob dovozne ceste je enostranski hodnik za pešce in pravokotna parkirna mesta. Ob jugozahodnem robu prostorske enote PE1 je peš promenada, ki v jugovzhodnem delu služi tudi za dovoz intervencijskih in komunalnih vozil. Iz dovozne ceste je za dovoz do kletnih parkirnih etaž pod jugozahodnim vogalom objekta PE1-A predvidena klančina do predvidenih parkirnih kletnih etaž v prostorski enoti PE1 in PE2. Klančina za dovoz do parkirnih kletnih etaž bo pokrita, vzdolžni sklon klančine ne bo presegal 14%. Prostorska enota PE2 V okviru prostorske enote PE2 je del dovozne ceste, ki se na jugozahodu navezuje na Korotansko ulico, na severovzhodu na novo osrednjo ulico PEJ1. Ob dovozni cesti so predvidena pravokotna parkirna mesta ter ob jugozahodnem robu hodnik za pešce. Prostorska enota PE6 V okviru prostorske enote PE6 je del dovozne ceste, ki se na jugozahodu navezuje na Korotansko ulico ter nadaljuje v PE2 proti SV. Ob dovozne ceste so ob vozišču predvidena pravokotna parkirna mesta, ob jugovzhodnem robu je hodnik za pešce. Za dovoz do kletnih parkirnih etaž je ob jugovzhodnem robu prostorske enote PE6 predviden dovoz in klančina za dovoz do predvideni parkirnih kletnih etaž v prostorski enoti PE6. Klančina za dovoz do parkirnih kletni etaž bo pokrita, vzdolžni sklon klančine ne bo presegal 14%. Dostava za potrebe poslovnih površin se vrši preko prve kletne parkirne etaže. Prostorska enota PE8 V okviru prostorske enote PE8 bo urejen uvoz do parkirnih mest na nivoju terena, za dovoz do parkirnih mest na nivoju parkirnih kletnih etaž in za dovoz do sosednje jugozahodne parcele. Dovoz do parkirnih kletnih etaž bo urejen preko klančine katere vzdolžni sklon ne bo presegal 14%. Prostorska enota PE9 V prostorski enoti je mogoče do predvidenih ureditev železniške infrastrukture urejati parkirišča in v osrednjem delu športna igrišča. Na južnem robu se uredi peš pot kot povezava s Cesto Ljubljanske brigade s pod- ali nadhodom čez železniško progo. Prečni profili za prometne površine znotraj prostorskih enot PE – Dovozna cesta na severni strani PE6 in PE2: vozišče 7 m, obojestransko 5,00 m širok pas za pravokotno parkiranje, na južni strani 2,00 m širok pločnik, – Dovozna cesta na severni strani PE1: vozišče 6,5 m, na južni strani 5,00 m širok pas za pravokotno parkiranje, ob severni fasadi PE1-A 2.00 m širok pločnik, – Uvoz v PE8 (iz Litostrojske ceste) 6 metrov. Mirujoči promet Za potrebe novogradnje je treba zagotoviti parkirna mesta (PM) upoštevajoč naslednje kriterije: – za stanovanja po 2 PM/enoto. Pri tem je potrebno kot skupno obračunsko območje obravnavati prostorske enote PE1, PE2 in PE4. – za storitvene in poslovne dejavnosti 1 PM/30 m2 bruto površin – za VVZ 1PM/oddelek v kletni etaži. Parkirna mesta morajo meriti za pravokotno parkiranje najmanj 2,5 m x 5,00 m ter najmanj 2,30 m x 5,5 m za vzdolžno parkiranje. Za parkirna mesta rezervirana za vozila oseb z invalidskimi vozički je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest skladno s predpisi. 10% tovrstnih parkirnih mest mora biti zagotovljenih na terenu, ostala v kleteh v bližini dvigal. Potrebne površine za mirujoči promet se zagotovi v kletnih etažah v PE1, PE2, PE6, PE8 in kletni etaži v PE5. Parkirna mesta na nivoju terena, v okviru javnih prometnih površin so javna, parkirna mesta ob interni dovozni poti v okviru prostorskih enot PE1, PE2, PE6 so za stanovalce teh prostorskih enot. Parkirna mesta na nivoju v okviru PE8 so za stanovalce in obiskovalce te prostorske enote. Parkirna mesta v okviru PE9 so v lasti Slovenskih železnic. V območju PE1 in PE2 v kletnih etažah se mora zagotoviti možnost ureditve parkirnih mest za obstoječe stanovalce v obsegu do 200 PM. Obstoječi stanovalci morajo izraziti svojo potrebo po parkirnem mestu v času načrtovanja objektov PE1-A in PE2A in v ta namen skleniti z investitorjem gradnje ustrezno pogodbo pred izdajo gradbenega dovoljenja. Investitor je v času načrtovanja objektov dolžan pisno obvestiti MOL in domicilne stanovalce v območju med Litostrojsko cesto, Korotansko ulico in severno obvoznico o možnostih nakupa PM. Kolesarski in peš promet Kolesarske steze so predvidene ob obodnih cestah, ob obstoječih in predvidenih javni cestah znotraj območja ni predvidenih kolesarskih stez. Ob vhodih v objekte je treba postaviti stojala za kolesa. Peš površine so predvidene ob javnih cestah in znotraj območij prostorskih enot. Dovoz komunalnih in gasilskih vozil Odvoz komunalnih odpadkov se vrši preko obstoječih in predvidenih javnih prometnih površin interne dovozne poti in peš promenade znotraj prostorske enote PE1. Dovoz gasilskih vozil se vrši preko obstoječih in predvidenih javnih prometnih površin interne dovozne ceste, peš promenade znotraj prostorske enote PE1 in utrjenih površin znotraj posameznih prostorskih enot. Idejna višinska regulacija Višine zunanje ureditve na robu prostorskih enot se navežejo na višine obstoječih utrjenih površin. Orientacijska višina vseh stopnišč je med 306.60 m n.v. do 307.20 m n.v. Prometna ureditev je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.8.1 in 4.8.2 »Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija – 1. faza« ter št. 4.9. »Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija – 2. faza«. 23. člen (pogoji za komunalno in energetsko urejanje) 1. Splošno Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v ureditvenem območju so: – za načrtovano gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture na obravnavanem je treba pri posameznih upravljavcih predhodno izdelati idejne zasnove (programske rešitve) ali upoštevati že izdelane (navedene v strokovnih podlagah), – za priključitev objektov na javno komunalno omrežje je treba pridobiti soglasje upravljalca komunalnega voda, – vsi objekti znotraj območja OPPN morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno, plinovodno, vročevodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje. Priključitev mora biti izvedena po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov, – praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav, – v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost, – trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do ostalih naravnih ali grajenih struktur, – gradnja infrastrukture mora potekati usklajeno, – dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora, – dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje, – obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci, – pri gradnji nove Korotanske ulice je treba zaščititi obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, – poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih linijskih komunalnih vodov in naprav, kolikor jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku, – v primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno, energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih infrastrukturnih vodov, – dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. 2. Kanalizacija Na obravnavanem območju je zgrajeno sekundarno javno kanalizacijsko omrežje v mešanem sistemu za odvod komunalne odpadne in padavinske vode. Za odvod odpadne in padavinske vode iz utrjenih povoznih površin iz območja novo predvidene gradnje je predvidena gradnja novih kanalov po PN št. 2997/2 K z dne april 2009. Padavinske vode iz streh in utrjenih nepovoznih površin je treba ponikati. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1m nad najvišjo gladino podzemne vode. Kanal, ki poteka preko obravnavanega območja od obvoznice do Litostrojske ceste, dimenzije DN 300 do DN 400 mm, bo na tangiranem delu ukinjen, na območju, ki poteka preko parcele šolskega dvorišča ostane v funkciji, ker je nanj priključen priključek šolskega centra. Objekt, ki se bo gradil na območju prostorske enote PE8, se lahko preko hišnega priključka priključi v začetni jašek, ki poteka v vzhodnem delu Litostrojske ceste Novo predvideni kanali bodo potekali v skladu PN št. 2997/2 K, izdelano na JP Vodovod-Kanalizacija, aprila 2009. 3. Vodovod Obravnavano območje se z vodo oskrbuje iz centralnega vodovodnega sistema mesta Ljubljana. Glavni napajalni vodovod LZ DN je zgrajen v sredini Litostrojske ceste. Za oskrbo predvidenih objektov je treba zgraditi na obravnavanem območju sekundarno vodovodno omrežje in rekonstruirati dva odseka obstoječega vodovodnega omrežja. Glavni napajalni vodovod za nove objekte je predviden v Korotanski ulici. Pred tem se ukine stari litoželezni vodovod DN 100, ki je ob Kovinarski ulici in naprej v podaljšku zgrajen za oskrbo delavskih barak tangiranih na Drabošnjakovo ulico, predvidenih za rušitev. V sklop ukinitve vodovoda spada tudi odsek vodovoda DN 100, ki je zgrajen v zasebnem zemljišču na vzhodni strani objektov Andreaševa ulica 14 do 16. Ukinitev povezave med ukinjenim vodovodom in obstoječim omrežjem se izvede v obstoječem jašku severno od objekta Litostrojska cesta 45. Zgradi se novi vodovod na Kovinarski ulici z navezavo na primarni vodovod LZ DN 400. Nov vodovod v Kovinarski ulici poteka od križišča z novo Osrednjo ulico, zavije severovzhodno in po njenem južnem robu, mimo predvidenih južnih objektov v PE1 do naslednjega križišča, ga obide in nato zavije v dovozno pot, ki je predvidena na severni strani objektov v PE1, vzporedno z obvoznico. Mimo prvega sklopa objektov, vodovod v dovozni poti poteka ob robu parkirišč, mimo drugega sklopa objektov, ki so predvideni v PE2, pa zavije v peš pot. Opisan vodovod je profila DN 150. Na njem so predvideni vodovodni priključki za nove objekte in hidranti za zagotavljanje požarne varnosti. Nadaljna gradnja vodovoda je predvidena manjšega profila DN 100. Po redukciji profila DN 150 na DN 100 trasa vodovoda zavije v jugovzhodni smeri, v pešpot, ki je predvidena med objekti PE6 in PE2. Na delu Osrednje ulice je predviden vodovod v dolžini 70 m. Ta odsek vodovoda se zaradi predvidene povezave kletnih etaž pod PE2 in PE4 zaključi z končnim hidrantom. Na drugem delu Osrednje ulice, v jugovzhodni smeri, je gradnja vodovoda predvidena v severnem robu ulice. Ta odsek nadomešča obstoječi odsek vodovoda DN 80 mimo objektov Korotanska ulica 18 do 18b, ki se ukinja, istočasno pa predstavlja povezavo z že zgrajenim vodovodnim omrežjem. Zaradi predvidene gradnje vrstnih hiš bo treba obnoviti odsek obstoječega vodovoda LZ DN 80. Pri prevezavi obnovljenega odseka vodovoda na obstoječi vodovod se vgradita hidranta. Predvidena je povezava obnovljenega vodovoda z novopredvidenim v Kovinarski ulici in sicer v izvozu Andreaševe ulice na Kovinarsko ulico. Oskrba predvidene stolpnice v PE8 je predvidena preko hišnega vodovodnega priključka z zunanjim vodomernim jaškom. Na vodovodu 400, ki je zgrajen v Litostrojski cesti, je severno od predvidene stolpnice v jašku v vzhodni smeri izveden odcep vodovoda LZ DN 300. Vodovod 300, na katerega je navezan tudi vodovod NL DN 150 zgrajen po severni strani območja Litostroj, se konča s priključkom za enega porabnika znotraj območja Litostroja. Priključek za novo stolpnico naj se izvede na vodovodu LZ DN 300, na odseku med navezavo vodovoda DN 150 in novim hidrantom. Požarna voda se bo na predmetnem območju zagotavljala iz javnega vodovodnega omrežja, z notranjimi hidranti in preko sprinkler sistema, ki bo vezan na požarni bazen. Za zagotovitev požarne varnosti je v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) upoštevano, da je iz javnega vodovodnega omrežja dovoljen istočasni odvzem: – za zunanje hidrantno omrežje (delovanje dveh hidrantov z pretokom po 5,00 l/
- s)Q pož= 2 x 5,00 = 10,00 l/s, – za notranje hidrantno omrežje (delovanje posameznega hidrante z pretokom po 2,5 l/
- s)Q pož = 2 x 2,50 = 5,00 l/s. Vsako stopnišče bo imelo svojo vodomerno zidno nišo s kombiniranim vodomerom DN 50/20, ki je namenjen odčitavanju porabe vode v stanovanjskih delih objekta. Vodomerne niše objektov se v novih prostorih predvidijo v kleteh objektov in izdelajo tako, da omogočajo daljinsko odčitavanje vodomerov. V času gradnje bo treba za obstoječe uporabnike izvesti ustrezne provizorije za nemoteno oskrbo s pitno in požarno vodo. Predvidene vodovode se opremi z nadtalnimi hidranti, če je možno, sicer pa s podtalnimi hidranti. Pri projektiranju vodovodnega omrežja je treba upoštevati Projektno nalogo za PGD-PZI, št. proj. 2315/1V – vodovod, izdelano na JP Vodovod-Kanalizacija, aprila 2009. 4. Vročevod Objekte na območju OPPN se za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode priključi na sistem daljinskega ogrevanja – vročevodno omrežje. Glavno vročevodno omrežje T1900, preko katerega se bo vršila oskrba stavb na južnem delu OPPN, poteka od Litostrojske ceste ob Kovinarski in Drabosnjakovi ulici ter v nadaljevanju po Korotanski ulici in je izvedeno v dimenziji DN 500. Zmogljivost obstoječega glavnega vročevoda T1900 DN 500 zadošča za priključitev in oskrbo stavb s toploto. Vročevodno omrežje P3971, preko katerega se bo vršila oskrba stavb na severnem delu OPPN, poteka ob zahodni strani Litostrojske ceste in je namenjeno oskrbi študentskih domov Litostroj. Izvedeno je v dimenziji DN 100 in po zmogljivosti zadošča za priključitev in oskrbo predvidenih stavb s toploto. Na južnem delu OPPN je z gradnjami v prostorskih enotah PE2, PE4, PE5 in PE6 tangiran glavni vročevod T1900 DN 500, ki ga bo treba v času gradnje ustrezno zaščititi oziroma prestaviti izven vplivnega območja gradenj. Prestavitvena dela je možno izvajati samo v času izven ogrevalne sezone v predhodno določenem terminu s strani Energetike Ljubljana, d.o.o. Za priključitev novo predvidenih stavb na južnem delu OPPN na vročevodno omrežje bo treba izvesti priključne vročevode in glavno vročevodno omrežje po območju urejanja do obstoječega glavnega vročevoda T1900. Za priključitev novo predvidenih stavb na severnem delu OPPN na vročevodno omrežje bo treba izvesti vročevodno omrežje v dimenziji DN 80 ob zahodni strani Litostrojske ceste do obstoječega vročevoda DN 100 za študentske domove Litostroj. Ob gradnji vročevodnega omrežja mora biti hkrati s vročevodom zgrajen tudi podzemni hodnik med objektoma PE4A in PE4B. Pri projektiranju glavnega vročevodnega omrežja in priključnih vročevodov za priključitev stavb na območju OPPN na vročevodno omrežje je treba upoštevati Idejno zasnovo vročevodnega omrežja za območje urejanja ŠS 2/2-1 in ŠS 2/2-2, številka R-77-D/2005, Energetika Ljubljana, d.o.o., november 2005. Idejna zasnova vročevodnega omrežja je v tekstualnem in grafičnem delu sestavni del odloka o OPPN za obravnavano ureditveno območje. Vročevodno omrežje, toplotne postaje in notranje napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 98/08) in internim dokumentom Energetike Ljubljana, d.o.o.: Tehnične zahteve za graditev vročevodnega omrežja in toplotnih postaj ter za priključitev stavb na vročevodni sistem. 5. Plinovodno omrežje Stavbe na območju OPPN je za potrebe kuhe in tehnologije možno priključiti na distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Priključitev ni predvidena. Pred začetkom gradnje je treba zakoličiti in zaščititi glavni nizkotlačni distribucijski plinovod N10390 DN200, ki poteka ob zahodni strani Litostrojske ceste in priključni plinovod DN 50 po dovozni cesti do študentskih domov Litostroj (upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02) in interni dokument Energetike Ljubljana, d.o.o.: Tehnične zahteve za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav). 6. Elektroenergetsko omrežje Za potrebe novega stanovanjskega naselja se v transformatorski postaji TP Študentski dom Litostroj predvidi še en transformator 1 x 1000 kVA. Tako je treba tip transformatorske postaje TP Študentski dom Litostroj s prvotne IMP2 povečati in zgraditi TP tipa IMP4. Ob severni obvoznici se načrtuje izgradnja transformatorske postaje »TP Severna obvoznica« tipa IMP4. V TP bosta vgrajena dva transformatorja (2 x 1000 kVA) za potrebe stanovanjskega naselja. Transformatorsko postajo se vključi v SN električno omrežje. Treba je prestaviti oziroma odstraniti obstoječo TP Drabosnjakova z vsemi NN in SN vodi. V obstoječi TP je vgrajen transformator 1 x 630 kVA. Zgradi se nadomestna TP Drabosnjakova z vključitvami v SN in obstoječe NN omrežje. TP bo tipa IMP 4 z vgrajenima dvema transformatorjema (2 x 1000 kVA). Za priključitev PE8 na skrajnem severnem delu je treba zgraditi ob predvidenem objektu novo transformatorsko postajo in jo vključiti v SN omrežje. Projektirani SN in NN kablovodi bodo potekali v kabelski kanalizaciji, ki bo zgrajena pred pričetkom polaganja projektiranih SN kablov. Ker bo trasa predvidene kabelske kanalizacije na posameznih odsekih križala oziroma sovpadala s traso obstoječih el. kablov, se mora izvajalec del na kabelski kanalizaciji pred pričetkom gradnje s predstavniki Službe vzdrževanja Elektro Ljubljana dogovoriti o terminskem planu gradnje, potrebnih izklopih obstoječih kablov in preklopih v obstoječi 1 in 10 kV mreži. Dogovoriti se mora o prestavitvah obstoječih kablov, zaščiti kablov ter o ponovni položitvi teh kablov. Pri projektiranju je treba upoštevati PGD projekt predvidene 110 kV kabelske povezave med RTP Šiška in RTP Litostroj, ki ga je izdelal IBE d.d., Ljubljana, št. proj. DK02-A572/183B. Zaradi gradnje novega stanovanjskega naselja je treba prestaviti obstoječi daljnovod DV 2 x 110 kV RTP Šiška – RTP Kleče in postaviti dva nova stebra na novi lokaciji SM9B in SM9C v obstoječi razpetini SM8 – SM10 (skladno s projektom št. D190-D461/008, IBE, varianta 2). Celotne stroške prestavitve daljnovoda DV 2 x 110 kV RTP Šiška – RTP Kleče nosi investitor stanovanjskega naselja oziroma druga zainteresirana stranka, ki pridobi tudi vsa dovoljenja za izgradnjo in obratovanje novega dela daljnovoda in njegovo vključitev v prenosno omrežje. Prestavitev mora biti izvršena v skladu z zakonodajo ter pod nadzorom lastnika daljnovoda družbe Elektro Ljubljana, d.d. Ker gre za prestavitev obstoječe elektroenergetske infrastrukture v lasti družbe Elektro Ljubljana, d.d. je tudi prestavljeni del daljnovoda skupaj z vso pripadajočo upravno in drugo dokumentacijo last družbe Elektro Ljubljana, d.d.« 7. Telekomunikacijsko omrežje Priključitev na telefonsko omrežje bo možna preko obstoječega telekomunikacijskega omrežja, ki poteka po vzhodni strani Litostrojske ceste. Za vlečenje telekomunikacijskih vodov je treba zgraditi telefonsko kabelsko kanalizacijo s pripadajočimi jaški. Na obravnavanem območju se zagotovi prostor za potrebe telefonske centrale. 8. Javna razsvetljava Obstoječa javna razsvetljava je že delno izvedena po posameznih obstoječih ulicah in cestah. Vse javne dovozne, parkirne, pohodne in manipulativne površine na obravnavanem območju je treba opremiti z javno razsvetljavo. Uporabiti je treba tipske elemente javne razsvetljave. Komunalna in energetska ureditev je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.10 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav – 1. faza« in št. 4.11 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav – nova Korotanska ulica«. X. PROGRAM OPREMLJANJA ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO 24. člen (program opremljanja) Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Program opremljanja stavbnih zemljišč za dele območij urejanja ŠS 2/2-1 in ŠS 2/2-2 Korotansko naselje, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 6656, v maju 2009. Podlage za odmero komunalnega prispevka: – skupni stroški gradnje komunalne opreme znašajo 4.781.956,28 EUR; – obračunski stroški nove komunalne opreme so enaki skupnim stroškom gradnje komunalne opreme in znašajo 4.781.956,28 EUR, od tega 4.524.176,41 EUR za obračunsko območje 1 in 257.779,87 EUR za obračunsko območje 2; – obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo znašajo 2.011.221,14 EUR, od tega 1.722.557,89 EUR za obračunsko območje 1 in 288.663,25 EUR za obračunsko območje 2; – obračunski stroški komunalne opreme so enaki vsoti obračunskih stroškov za novo komunalno opremo in obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo ter znašajo 6.793.177,42 EUR, od tega 6.246.734,30 EUR za obračunsko območje 1 in 546.443,12 EUR za obračunsko območje 2; – obračunski stroški komunalne opreme za obračunsko območje 1, preračunani na kvadratni meter parcele, znašajo 182,84 EUR/m2 (od tega 132,57 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 50,27 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Obračunski stroški komunalne opreme za obračunsko območje 1, preračunani na kvadratni meter neto tlorisne površine, znašajo 94,02 EUR/m2 (od tega 67,98 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 26,04 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Obračunski stroški komunalne opreme za obračunsko območje 2, preračunani na kvadratni meter parcele, znašajo 160,61 EUR/m2 (od tega 72,87 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 87,74 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Obračunski stroški komunalne opreme za obračunsko območje 2, preračunani na kvadratni meter neto tlorisne površine, so 63,96 EUR/m2 (od tega 33,19 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 30,78 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Preračun obračunskih stroškov po posamezni komunalni opremi je v programu opremljanja; – obračunska območja za novo komunalno opremo z oznako 1 so obračunska območja za vso novo komunalno opremo po tem OPPN, razen ureditev javnih površin v prostorski enoti PEJ 10, končno ureditev servisne ceste ob obvoznici v prostorskih enotah PEJ7 in PEJ8 ter ureditev Korotanske ulice v prostorski enoti PEJ 9. Obračunska območja z oznako 1 obsegajo parcele PE1, PE2, PE4, PE5, PE6 in PE7. Obračunska območja za novo komunalno opremo z oznako 2 so obračunska območja za ureditev javnih površin v prostorski enoti PEJ10, začasno ureditev do izgradnje servisne ceste ob obvoznici v prostorskih enotah PEJ7 in PEJ8 ter za podhod oziroma nadhod preko železniške proge Ljubljana – Jesenice. Obračunska območja z oznako 2 obsegajo parcelo PE8; – obračunska območja za obstoječo sekundarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako 10. Obračunska območja za obstoječo primarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako MOL mesto. Obračunska območja z oznako 10 in MOL mesto so določena na podlagi strokovnih podlag za določitev obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo: Določitev obračunskih območij in izračun nadomestitvenih stroškov, LUZ d.d., Verovškova 64, Ljubljana, avgust 2005, ki so na vpogled na Oddelku za ravnanje z nepremičninami Mestne uprave Mestne občine Ljubljana; – podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka: razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine je 0,3 : 0,7. Faktor dejavnosti je 1 za stanovanjske objekte, 0,7 za vzgojno varstveni zavod v prostorski enoti PE 5 in 0,7 za kletne etaže namenjene parkiranju in servisnim prostorom, pri čemer je za te površine določen le obračunski strošek za ceste ter vodovodno omrežje. Kolikor bo lastnik in investitor za plačilo komunalnega prispevka za objekt vrtca v prostorski enoti PE5 Mestna občina Ljubljana, se jo oprosti plačila komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. Olajšav za druge zavezance ni; – v vseh stroških je vključen DDV; – za indeksiranje stroškov se uporabi povprečni letni indeks cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije pod naslovom »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«. Izhodiščni datum za indeksiranje je datum uveljavitve programa opremljanja; – če bodo površine parcele oziroma neto tlorisnih površin objektov večje oziroma manjše od navedenih v programu opremljanja, se obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo povečajo oziroma zmanjšajo skladno z izračunom v programu opremljanja; – pri odmeri komunalnega prispevka v prostorskih enotah PE1, PE2, PE4 in PE5 v obračunskem območju 1 se upošteva zmanjšanje zaradi že poravnanih obveznosti obstoječih objektov, ki so predvideni za rušenje. XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 25. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev) Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objekta ter zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti: – promet med gradnjo organizirati tako, da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala in da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju, – uvoz in izvoz na gradbišče se uredi iz Korotanske ulice na mestu predvidenega uvoza na dostopno pot. Dostop do gradbišče preko Kovinarske ulice z uvozom iz Litostrojske ceste ni dopusten, – za PE8 se uredi dostop na gradbišče na mestu sedanjega uvoza na parcelo, – zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani, – v času gradnje na smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom, – zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja, – v času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja objektov v vplivnem območju. 26. člen (pogodba o opremljanju) Posamezen investitor načrtovane prostorske ureditve v prostorskih enotah od PE1 do PE8 in Mestna občina Ljubljana v skladu s programom opremljanja skleneta pogodbo o opremljanju, v kateri se določijo obveznosti investitorja pri izvedbi objektov in ureditev, ki so v javno korist. Investitor mora skladno s pogodbo urediti vse javne površine na območju OPPN in opremiti zemljišče s komunalno in energetsko infrastrukturo, ter jih neodplačno prenesti na Mestno občino Ljubljana. 27. člen (dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) 1. Število stanovanj Število stanovanje se lahko poveča do 5% v okviru dopustnih bruto tlorisnih površin v posamezni prostorski enoti, pod pogojem, da se v kleteh zagotovi ustrezno število parkirnih mest (2PM/stanovanje). 2. Tlorisni gabariti objektov Odstopanja so lahko do ± 0.50 m. Izven gabarita stavb lahko segajo oblikovni poudarki posamezne fasade, če ne presegajo gradbene parcele in če ne presegajo 10% tlorisne površine. Odstopanja kletnih etaž so lahko do ± 1.0 m pod pogojem, da so v okviru gradbene parcele. Dovoljene so spremembe tlorisne ureditve garažnih kleti, pozicij in število požarnih izhodov iz kletnih etaž. V PE8 se sme povečati gabarit kleti na vzhodni strani ob soglasju upravljalca POT-i in Ministrstva za kulturo. 3. Višinski gabariti objektov Odstopanja so lahko do ± 1,0 m. Komunikacijska jedra smejo segati nad predvideno višino le za dostop do teras. Nad predvideno višino smejo segati nadomestne etažne površine za etažne vrtove v PE1-A in PE2-A. 4. Višinska regulacija terena Odstopanja so lahko do ± 0,5 m. 5. Komunalni vodi, objekti in naprave Izjemoma so dopustne spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci in skladne z njihovimi programi. 6. Prometna ureditev Dopustna je sprememba ureditve in pozicije priključkov na servisno cesto mestne obvoznice. 7. Prestavitev daljnovoda Izjemoma je možna pridobitev uporabnega dovoljenja za objekte v PE2 oziroma za objekt PE6-A brez predhodne prestavitve daljnovoda, v kolikor Elektro Ljubljana d.d. pravočasno ne zagotovi tehničnih pogojev. V tem primeru morajo investitorji pridobiti pred izdajo uporabnega dovoljenja pravnomočno gradbeno dovoljenje za prestavitev daljnovoda in deponirati ali zavarovati denarna sredstva za njegovo izvedbo, prestavitev daljnovoda pa mora biti izvedena nemudoma ob izpolnitvi tehničnih pogojev. XII. KONČNE DOLOČBE 28. člen (usmeritve za določitev meril in pogojev po uveljavitvi veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o Prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š2-Litostroj (Uradni list SRS, št. 17/88, in Uradni list RS, št. 58/92 in 76/06), ki veljajo za območje tega OPPN. 29. člen (usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta) Po izvedbi z OPPN predvidene ureditve so v območju OPPN dopustna redna in investicijska vzdrževalna dela ter spremembe namembnosti skladno z določbami 9. člena tega odloka. 30. člen (vpogled občinskega podrobnega prostorskega načrta) Občinski podrobni prostorski načrt s prilogami je stalno na vpogled pri: – Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora, – Upravni enoti Ljubljana – Izpostava Šiška, – Četrtni skupnosti Šiška. Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN je na vpogled pri Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora. 31. člen (uveljavitev) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 3501-11/2005-78 Ljubljana, dne 6. julija 2009 Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković l.r. Kazalo Na vrh