(20)/0,4kV Črpališče. Od predvidene transformatorske postaje pa do posameznih objektov, oziroma elektro omaric se izvede priključni NN električni kabel. Izvede se osvetlitev območja urejanja s svetilkami na drogovih in reflektorji, ki se montirajo na fasado objektov. V primeru izpada električne energije je ob objektu predviden diesel agregat, ki se vključi avtomatsko ob izpadu mrežne napetosti. Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca Ljubljana d.d., DE Trbovlje, za priključek in gradnjo v varstvenem pasu. Trase obstoječega in predvidenega energetskega omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 5/1, 5/2. 13. člen Plinovodno omrežje: Na samem območju prostorske ureditve ni plinovodnega omrežja. Najbližji plinovodni razvod poteka po Kolenovem grabnu. V soglasju z upravljavcem Adriaplin d.o.o. je možno priključevanje objektov na obstoječe plinovodno omrežje. V ta namen je predvidena izvedba novega plinovodnega omrežja od obstoječe trase, ki poteka po Kolenovem grabnu. Pri izgradnji plinskega omrežja je potrebno upoštevati „Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom 16 bar“. Za pridobitev soglasja k gradnji je potrebno predložiti projekt komunalne ureditve območja, z vrisanimi ukrepi za zaščito plinovoda v varovalnem pasu 2+2 m. Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca Adriaplin d.o.o., za priključek na plinovodno omrežje. Trase obstoječega in predvidenega plinovodnega omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 5/1. 14. člen Optično in TK omrežje: Na samem območju prostorske ureditve ni optičnega in TK omrežja. Najbližja trasa optičnega kabla poteka po javni cesti. V soglasju z upravljavci Gratel d.o.o. in Telekom Slovenije d.d. je možnost priključitve objektov na optični komunikacijski sistem (OKS) in TK omrežje. Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na optično in TK omrežje. Trase obstoječega in predvidenega optičnega omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 5/1. 15. člen Odpadki: Komunalne odpadke je potrebno odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov. Dostop do zabojnikov mora biti vedno dostopen specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov. Ob trgovskem objektu je predviden ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov. Ekološki otok se ogradi z žično ograjo. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Radeče. 16. člen Ogrevanje objektov: – priključek na plinovodno omrežje v soglasju z upravljavcem, – na območju urejanja je za ogrevanja objektov dovoljeno postaviti rezervoar za kurilo olje ali utekočinjeni naftni plin, – dovoljenje so drugi alternativni viri ogrevanja (biomasa, toplotna črpalka …). V. REŠITVE ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VAROVANJE OKOLJA NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 17. člen Ohranjanje kulturne dediščine: Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, 1000 Ljubljana, je izdalo odločbo št. 35409-176/2009 z dne 27. 7. 2009, da za pripravo OPPN za poslovno trgovski center v Radečah ni potrebna izdelava celovite presoje vplivov na okolje. Območje predvidenih posegov leži izven območij, ki so z veljavnimi planskimi in prostorsko izvedbenimi akti Občine Radeče zavarovani kot kulturni spomenik oziroma kulturna dediščina. Ker pa gre za pretežno še nepozidano območje ob reki Savi, ki se nahaja v vizurah na staro mestno jedro Radeč in ker je kulturni dediščini potrebno ohranjati prostorski kontekst in njeno vlogo v širšem prostoru se priporoča: – da se tlorisni in višinski gabariti objektov in njihovo oblikovanje prilagodijo značaju in merilu širšega prostora, – da se območje okoli načrtovanih objektov v čim večji meri zasadi z avtohtonimi listopadnimi drevesi in tako vsaj delno omili negativni vizualni stik med načrtovanimi objekti in širšim obrečnim prostorom. Varstvo arheoloških ostalin: Na območjih prostorskih aktov, ki so podlaga za posege v prostor in za katere predhodne arheološke raziskave še niso bile opravljene, je priporočljivo pred pripravo projektne dokumentacije izvesti predhodne arheološke raziskave – predhodno oceno arheološkega potenciala. Predhodna ocena arheološkega potenciala je namenjena pridobivanju informacij o ranljivosti oziroma primernosti prostora glede na predlagano namensko rabo oziroma prostorsko ureditev. Rezultati raziskav omogočajo ustreznejše opredelitve prostorskih ureditev z vidika varstva arheološke dediščine in ustreznejše določitve rešitev in ukrepov za celostno ohranjanje kulturne dediščine. Z izvedbo predhodnih arheoloških raziskav se občutno zmanjša možnost naknadnih naključnih najdb arheoloških ostalin ob posegih v prostor. Čas, ki je potreben za izvedbo predhodnih raziskav za sprostitev zemljišča, obremenitev investicij(-
- e)s stroški raziskav (izkopavanje in poizkopavalni postopki), kot tudi možnost zahteve po spremembi izvedbenih načrtov in prezentiranju odkrite arheološke dediščine in situ so dovolj tehtni razlogi, da je tudi investitorju v interesu, da se predhodne arheološke raziskave (ocena arheološkega potenciala) izvedejo pred pripravo projektne dokumentacije. V skladu z določili 31. člena ZVKD- 1 je za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke dediščine pristojen minister za kulturo Republike Slovenije. Kolikor predhodne arheološke raziskave kljub temu niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s 55. členom ZVKD-1 omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bode izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. V tem primeru je potrebno, da lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Celje vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del. Skladno z določilom 26. člena ZVKD-1 je ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. 18. člen Varstvo pred hrupom: Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega. Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom menimo, da ne bodo presegane kritične vrednosti kazalcev hrupa L(dvn) za III. stopnje varstva pred hrupom. Omilitveni in zaščitni ukrepi v času gradnje se nanašajo predvsem na izbiro in vzdrževanje strojev in mehanizacije. V smislu monitoringa hrupa je potrebno: – meritve hrupa je potrebno izvesti v času intenzivnih gradbenih del na območju najbližjega stanovanjskega objekta. Če bi meritve pokazale preseganje dovoljenih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne zaščite, – skladno z 82. členom ZVO-1 je potrebno pred začetkom obratovanja pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za naprave iz 14. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), – upravljavec mora zagotoviti izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnim monitornigom hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 45/02), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04). V primeru, da se pri prvih meritvah ugotovi, da je objekt nepomemben vir hrupa, nadaljnji obratovalni monitoring ni potreben. 19. člen Varstvo zraka: Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07, 81/07). Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi. 20. člen Varstvo voda: Odvajanje odpadnih voda iz območja urejanja mora biti urejeno s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) in Pravilniku o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04). Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda bomo dosegli z: – izgradnjo čistilne naprave, – izgradnjo kanalizacijskega sistema območja, – rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema. Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj in goriv v javno kanalizacijo. 21. člen Urejanje voda: V neposredni bližini območja, oziroma na vzhodni strani je reka Sava. Vsi načrtovani objekti (razen gospodarske javne infrastrukture) na območju urejanja bodo od parcelne meje reke Save oziroma od zgornjega roba brežine oddaljeni več kot 15.00 m. Pri načrtovanju območja sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta se upoštevajo naslednji pogoji in usmeritve MOP, Agencije RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave, Oddelek Spodnje Save: – vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti, skladno s 14. členom in 37. členom ZV-1, odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka, 5 m pri vodotokih 2. reda in 15m pri vodotokih 1. reda. Pas priobalnega zemljišča v območju ureditve je treba v PGD označiti in kotirati, – pri predmetnem OPPN za poslovno-trgovski center v Radečah je potrebno izkazati skladnost z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območju, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/09), ki med drugim v 11. členu določa, da se pogoji in omejitve iz te uredbe v prostorskih aktih upoštevajo kot smernice k načrtovanim prostorskim ureditvam v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju, – vse odpadne komunalne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, če le-ta obstaja pod pogoji upravljavca. Odpadne vode se pred priključitvijo na obstoječo kanalizacijo prečistijo na lastni mali čistilni napravi, – projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 103/2) in Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07), – projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07), – odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom ZV-1 in sicer, na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki, – padavinske vode iz obravnavanega območja (iz streh, parkirišč, cest in ostalih utrjenih površin) morajo biti priključene na obstoječo javno kanalizacijo pod pogoji upravljavca. Padavinske odpadne vode iz cest, parkirišč in ostalih utrjenih povoznih površin je treba pred izpusti v javno kanalizacijsko omrežje predhodno očistiti na lovilcih olj. Iz PGD mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardnih lovilcev olj (SIST EN 852-2), – tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom očiščene do predpisane stopnje, – v primeru servisnih dejavnosti mora biti projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz servisnih objektov usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Uradni list RS, št. 10/99, 40/04). Iz PGD mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardnih lovilcev olj (SIST EN 852-2), – v PGD projektni dokumentaciji mora biti podana projektna rešitev celotnega poslovnega kompleksa v primeru, da je predvidena fazna gradnja, posamezne faze morajo biti jasno definirane in opredeljene kot funkcionalno zaključene celote upoštevajoče tako faznost gradnje, ki ne bo imela negativnih vplivov na okolje, – v vseh prostorih, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, morajo biti tla ustrezno kemično odporna in ustrezno tesnjena, – pretakalne ploščadi za surovine potrebne v proizvodnem procesu morajo biti zgrajene tesnjeno, z dvignjenim betonskim robom zaradi preprečitve razlivanja in brez direktnega odtoka v tla. Navedeno je potrebno upoštevati tudi pri pretakalnih ploščadih za pretakanje proizvodnih produktov, – vse zunanje povozne in manipulativne površine morajo biti utrjene, omejene z dvignjenimi robniki in nagnjene proti lovilcem olj (standardizirani lovilci olj, ki obratujejo skladno s SIST EN-2), – v projektni dokumentaciji (PGD) mora biti tekstualno in grafično ustrezno obdelana in prikazana tudi zunanja ureditev na situaciji v ustreznem merilu iz katere bo razvidna dispozicija objektov, vsa obstoječa in nova komunalna infrastruktura, potek vodov za tehnološko in požarno vodo ter predvidena rešitev odvoda vseh vrst odpadnih voda s priloženimi detajli in definiranimi tipi posameznih elementov in merskimi mesti za odvzem vzorcev očiščene odpadne vode pred iztokom. Ustreznost izbranih elementov in karakterističnih vodnih količin mora biti računsko dokazana in razvidna iz POD projekta, – v projektu je treba prikazati oziroma opisati mesto deponije viškov zemeljskega in drugega materiala. Materiala ni dovoljeno odlagati v struge, na brežine ali priobalna zemljišča vodotoka in nekontrolirano po terenu, – pred pričetkom izdelave projektne dokumentacije, mora investitor pridobiti od Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Oddelek območja spodnje Save informacijo o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda in vodno soglasje k izdelani projektni dokumentaciji. 22. člen Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin: Kot ukrep za zmanjševanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin je predvidena izvedba manipulativnih površin iz tlaka (travnate plošče), ki bodo prepuščale padavinske vode v podtalje. 23. člen Ohranjanje narave: Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000), kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, v nadaljevanju: ZON-UPB), zato pridobivanje naravovarstvenih smernic in mnenja ni potrebno. VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 24. člen Požar: Predvideni objekti so od sosednjih parcelnih mej oddaljeni skladno s predpisi RS, Ministrstva za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje. Za zagotovitev požarne varnosti bo zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov. Za gradnjo objektov v območju OPPN za poslovno trgovski center v Radečah, morajo biti upoštevane naslednje smernice: – upoštevati je potrebno naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena) in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje, – upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti in temu primerno predvideti način gradnje, – upoštevati je potrebno požarno ogroženost naravnega okolja in možnost razlitja nevarnih snovi in temu primerno predvideti način gradnje, – zagotoviti je treba ukrepe varstva pred požarom (22. člen Zakona o varstvu pred požarom; Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo), – potrebno je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov; Uradni list SFRJ, št. 30/91, ter 6., 7. ali 8. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah; (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07), – potrebno je zagotoviti odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve (3. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah; Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07), – potrebna je ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč (68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 57/06 – uradno prečiščeno besedilo) in Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96). Investitorji objektov, za katere bo ob upoštevanju Priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 132/06) pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezna izdelava študije požarne varnosti, morajo pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje. Potres: Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo EC8. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega-geotehničinega poročilo. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu. Obramba in zaščita: Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji. Elektromagnetno sevanje: Pri postavitvi in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1) ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96). 25. člen Način ravnanja s plodno zemljo: Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic. 26. člen Arhitektonske ovire: Upoštevati je potrebno pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99). Na vseh javnih komunikacijah in dostopih do objektov in v objekte je potrebno izvesti rampo za dostop in funkcionalno oviranje ljudi naklona 1:15. VII. ETAPE IZVAJANJA 27. člen I. etapa: – izgradnja prometne, komunalne in energetske infrastrukture za potrebe načrtovanih objektov (cesta, kanalizacija, vodovod in elektrika). II. etapa: – zgraditi objekte, – hortikulturna ureditev okolice objekta. Na območju urejanja se stavbe (lokali) lahko gradijo v več etapah, ki so med seboj časovno neodvisne. VIII. NOVA PARCELACIJA 28. člen Nova parcelacija je prikazana na grafični prilogi št. 7. Dovoljen odmik stavb od sosednjih parcelnih mej znaša 4,00 m. Kolikor niso poslabšane bivalne razmere, so ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča in z upoštevanjem požarno-varstvenih in obrambnih predpisov dovoljeni manjši odmiki. Gradnja gradbeno inženirskih objektov (parkirišča, manipulacija, ograja, oporni zid, vodovod, kanalizacija, elektrika, plinovod, TK kabel) je dovoljen do parcelne meje, razen odmika od cestnega sveta regionalne ceste, kjer najmanjši odmik znaša 2,00 m. V skladu z Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04; 91. člen – stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom) je za mešano območje predlagan naslednji kriterij za določanje stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo: +-------------------------------+----------------+-------------+ |Namenska raba parcele | Faktor | Faktor | |za gradnjo | zazidanosti (z)| izrabe (
- i)| +-------------------------------+----------------+-------------+ |Mešano območje | 0,6 | 1,2 | +-------------------------------+----------------+-------------+ Faktor zazidanosti parcele za gradnjo (
- z)se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele za gradnjo. Faktor izrabe parcele za gradnjo (
- i)se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele za gradnjo, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad terenom in pod njim, samo nad terenom ali samo pod njim. Obodna parcelacija obravnavanega območja ni v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog katastrskega načrta v merilu 1 : 1000, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih parcel za gradnjo. IX. TOLERANCE 29. člen Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance: – za lego objekta: načrtovani objekt se lahko gradi na novi parceli po načrtu parcelacije z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upošteva dovoljen odmik od sosednjih parcel in varstveni pas regionalne ceste. – za horizontalni gabarit: načrtovani objekt se lahko gradijo večjega tlorisnega gabarita kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem, da se ne preseže faktor zazidanosti in faktor izrabe parcele. Nov objekt se lahko gradi manjšega tlorisa, pri čemer ni omejitev v »-«, – za koto tal pritličja objekta je toleranca do +80c m, kote manipulativnih površin se prilagajajo vozišču ceste. Kota pritličja objekta ne sme biti nižja od kote gladine 100-letne visoke vode Save, ki znaša 193,75 absolutne višine, – dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na parcelo za gradnjo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa, – pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta, – dovoljena je sprememba zasnove parkirišč za osebna vozila, – dovoljena je delitev parcele, – pri načrtu parcelacije je možno odstopanje, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč in se nova parcelacija določi v projektni dokumentaciji za posamezni objekt. X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE NAČRTA 30. člen Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet. Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor in izvajalec: – ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati, – po končani gradnji odstraniti začasne objekte ter odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču, – pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji, – investitor mora pred tehničnim pregledom objekta, predložiti Savskim elektrarnam Ljubljana d.d. (koncesionarju HE Vrhovo), izjavo o vodotesni izvedbi fekalne in meteorne kanalizacije, zapisnik pooblaščene organizacije o preizkusu vodotesnosti ter oceno obratovanja male komunalne čistilne naprave za čistilno napravo (»BIJON« 4O-5O PE) – 7. člen Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav, (Uradni list RS, št. 98/07). XI. KONČNE DOLOČBE 31. člen OPPN je stalno na vpogled na sedežu Občine Radeče. 32. člen Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba. 33. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 350-3/2009/6 Radeče, dne 19. oktobra 2009 Župan Občine Radeče Matjaž Han l.r. Kazalo Na vrh