Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Naklo, stran 1355.

Na podlagi

člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 – ZPNačrt, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 – ZPNačrt-A) in
člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 88/07) je Občinski svet Občine Naklo na
seji dne
2010 sprejel O D L O K o Občinskem prostorskem načrtu Občine Naklo I. UVODNE DOLOČBE
člen (predmet odloka)

(1)S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt za Občino Naklo.

(2)Občinski prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPN) je izdelalo podjetje Domplan d.d., Bleiweisova 14, Kranj, pod številko projekta UD/406-44/

člen (namen OPN) OPN določa cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine, določa in ureja prostorske ureditve lokalnega pomena ter določa pogoje umeščanja objektov v prostor ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev.
člen (cilji OPN) Cilj OPN je omogočiti skladen prostorski razvoj in dolgoročno zadovoljevanje razvojnih in ostalih potreb, ter usklajevanje teh potreb z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
člen (vsebina OPN)

(1)OPN Občine Naklo vsebuje strateški in izvedbeni del ter vsebuje naslednja poglavja: I. Uvodne določbe, II. Strateški del, III. Izvedbeni del, IV. Prehodne in končne določbe in grafične priloge strateškega in izvedbenega dela.

(2)Občinski prostorski načrt Občine Naklo ima naslednje obvezne priloge: – izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, – prikaz stanja prostora, – strokovne podlage, – konceptualni del urbanističnega načrta za naselja Naklo, Malo Naklo in Polica, – podrobnejši del urbanističnega načrta za naselja Naklo, Malo Naklo in Polica, – smernice in mnenja, – obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta, – povzetek za javnost, – okoljsko poročilo (izdelalo podjetje Marbo, d.o.o. Bled, Alpska cesta 43, Lesce, pod številko 119/2-2007), – ostala gradiva: – strokovne podlage za posege na kmetijska zemljišča, – omilitveni ukrepi – priloga k odloku OPN.

člen (uporabljeni izrazi in pojmi) V odloku uporabljeni izrazi in pojmi so v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 – ZPNačrt-A), z Uredbo o Prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), Uredbo o enotni klasifikaciji objektov CC-SI (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05 – popr.) in s predpisi s področja graditve objektov (Zakon o graditvi objektov ZGO-1 Uradni list RS, št. 110/02 – ZGO-1, 47/04 – ZGO-1A, 102/04 – ZGO-1-UPB1, 14/05 – popr. in 126/07 – ZGO-1B, 108/09 – ZGO-1C).
člen (območje OPN)

(1)Z OPN se ureja celotno območje Občine Naklo, razen območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov (v nadaljevanju: OPPN).

(2)Meja območja urejanja OPN poteka po meji Občine Naklo.

(3)Z OPN se do sprejetja OPPN urejajo tudi območja, za katera je načrtovana izdelava OPPN.

(4)Z OPN se ne ureja območja sprejetih prostorskih izvedbenih načrtov, ki ostajajo v veljavi: – Odlok o občinskem lokacijskem načrtu območja P 5/16-a (LPKF) (Uradni vestnik Gorenjske, št. 22/05) – Odlok o občinskem lokacijskem načrtu območja SE 7/6 – Podtabor (Uradni vestnik Gorenjske, št. 17/06) – Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Naklo (Uradni list RS, št. 4/06) – Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Črnivec (Peračica)–Podtabor (Uradni list RS, št. 33/03) – Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Podtabor–Naklo (Uradni list RS, št. 35/96, 18/05, 109/07).

(5)Območja državnih lokacijskih oziroma prostorskih načrtov so razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je priloga tega akta. II. STRATEŠKI DEL

Splošne določbe
člen (namen) Z namenom zagotoviti usklajen in učinkovit prostorski razvoj ob smotrni rabi naravnih, prostorskih in drugih razvojnih potencialov se s strateškim delom OPN na podlagi razvojnih potreb občine in ob upoštevanju javnih koristi na področju varstva okolja, ohranjanja narave, trajnostne rabe naravnih dobrin, varstva kulturne dediščine ter ohranjanja človekovega zdravja določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine ter določijo usmeritve za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena.
člen (vsebina)

(1)Strateški del OPN vsebuje tekstualni del in grafične prikaze.

(2)Tekstualni del strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja: – splošne določbe, – izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, – zasnova prostorskega razvoja občine, – zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, – usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, – usmeritve za razvoj v krajini, – usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, – usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

(3)Grafični prikazi strateškega dela OPN se prikažejo na geodetskih podlagah in vsebujejo: – zasnovo prostorskega razvoja občine ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture, – usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini ter usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, – okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki se sanirajo in so z njimi prostorsko povezana, – okvirna območja razpršene poselitve.

Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
člen (izhodišča prostorskega razvoja občine) Prostorski razvoj občine sledi izhodiščem Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije. Izhodišča za prostorski razvoj občine so sledeča: – socialna enakost vseh prebivalcev, – enake pravne pravice in obveznosti vseh državljanov, – polna zaposlenost in preživljanje z Iastnim delom, – možnost izobraževanja, zdravstvenega varstva in kulturnega delovanja, – ohranjanje pokrajinske raznolikosti, – ohranjanje stavbarstva, kulturne, tehnične in umetnostno zgodovinske dediščine, – usklajen razvoj celotnega območja občine, policentrizem, – zdravo in kakovostno bivalno okolje, – zagotavljanje minimalne infrastrukturne opremljenosti celotnega območja občine.
člen (cilji prostorskega razvoja občine)

(1)Cilji prostorskega razvoja občine so naslednji: – skladen razvoj Občine Naklo po načelih trajnostnega razvoja, v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami, – vzdržen prostorski razvoj, usklajen z razvojnimi in poselitvenimi potrebami, – upoštevanje razvojnih dokumentov posameznih nosilcev urejanja prostora, – usmerjanje prostorskega razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in zahtevami s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine ter sanacijo degradiranih območij, – povezovanje posameznih območij znotraj občine, povezovanje občinskega prostora s sosednjimi občinami in povezovanje občine s širšim regionalnim prostorom, – spodbujanje kvalitetnega lokalnega prostorskega razvoja, – spodbujanje za razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij, razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo ter omogočanje možnosti za športno in kulturno dejavnost, – zagotavljanje prebivalcem naselij možnost za vsakodnevno oskrbo, izobraževanje, informiranje in druženje, – zagotavljanje zadostne in dostopne oskrbe z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi, ne glede na obseg svojega gravitacijskega območja.

(2)Skladno s cilji bo Občina Naklo uveljavljala naslednje razvojne interese: – oblikovanje naravi prijaznega in kvalitetnega življenjskega okolja s prizadevanjem za odstranitev velikih onesnaževalcev okolja iz centra naselja Naklo in omilitvijo vpliva avtoceste na bivalno okolje ter prizadevanjem za preprečitev nadaljnjega onesnaževanja voda, gozdov, zraka in zagotavljanjem kvalitetne pitne vode na čim večjem teritoriju občine ter zagotovitvijo cestnih in ostalih povezav, ki bodo povečevali varnost stalnih prebivalcev in obiskovalcev; – zagotavljanje pogojev za kakovostno in sodobno izobraževanje predšolske, osnovnošolske, srednješolske mladine in odraslih ter obenem zagotoviti pogoje za kvalitetno preživljanje starosti občanov in dostop do zdravstvenih storitev v domačem kraju; – zagotavljanje ohranitve obdelanosti kmetijskih površin in ohranitve perspektivnih kmetij in ohranjene identitete podeželja, podeželje povezati z obstoječo turistično ponudbo in vzpodbuditi razvoj novih ciljnim skupinam prilagojenih turističnih programov, tudi z obnovo in ohranitvijo kulturne dediščine in skrbjo za ohranitev naravne dediščine ter vzpodbudami za nastanek novih turističnih atraktivnosti v občini; – pospeševanje rasti, razvoja in medsebojnega povezovanja malih in srednjih podjetij ter s tem ustvarjanje novih delovnih mest; – zagotavljanje delovanja in razvoja društvenega življenja v občini, čim večjo prepoznavnost občine in njenih projektov navzven in obenem tudi medsebojno komunikacijo, izmenjavo informacij in graditev partnerstev med prebivalci in organizacijami znotraj občine in privabitvijo t.i. priseljencev v dogajanja v občini. 3. Zasnova prostorskega razvoja občine 11. člen (pogoji za skladnejši razvoj v prostoru) Osnovni pogoj za skladnejši razvoj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humane pogoje za življenje v občinskem središču in ostalih naseljih, smotrno organizacijo in razvoj vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot ter celostno ohranjanje kulturne dediščine. 12. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti bodo: – območja obstoječih nepozidanih stavbnih zemljišč znotraj naselij (notranji razvoj) ter območja prenove že pozidanih območij naselij, še posebej vaških jeder, – območja slabših kmetijskih zemljišč in gozdnih zemljišč z manj poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami gozdov, z možnostjo priključitve na prometno in komunalno infrastrukturo ter čistilno napravo, – zaokrožene površine v neposredni bližini naselij, tako da bo načrtovana stanovanjska gradnja v strnjenih kompleksih enakomerno porazdeljena v okviru razvojno perspektivnih naselij ter v skladu z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe infrastrukture, – robovi naselij, kjer bo širitev izvajana z dopolnjevanjem in zaokroževanjem.

(2)Pri razporejanju poselitve v prostor občine in umeščanju posameznih dejavnosti je treba: – dopustiti gradnjo novih kmetij izven oziroma na robovih območij naselij, v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine, – dopustiti gradnjo manjših obratov v območjih naselij, ob upoštevanju omejitev pri izboru proizvodnih dejavnosti in možnosti umestitve objektov v prostor, – preprečiti nadaljnje širjenje razpršene gradnje, razen v primerih, ko se več manjših skupin razpršene gradnje lahko zaokroži v večjo gručo, – preprečiti zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah, – dejavnosti na primeren in nekonflikten način usmerjati v prostor, – dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja območja, usmerjati v območja, kjer ti vplivi ne bodo negativno vplivali na razvoj drugih dejavnosti, – preveriti ali je planirana širitev naselij v skladu z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe in planirane infrastrukturne opreme, – preveriti sprejemljivost z vidika varstva in ohranjanja varovanih vrednot kulturne dediščine. 13. člen (omrežja naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)Za enakomernejši razvoj in porazdelitev dejavnosti v prostoru ter za zagotavljanje smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitev, oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti ter zagotavljanje boljšega standarda se razvija naslednje tipe naselij v občini:

a)občinsko in lokalno središče – Naklo,
b)oskrbna središča – Podbrezje, Spodnje in Zgornje Duplje,
c)ostala ruralna naselja v občini – Bistrica, Cegelnica, Gobovce, Malo Naklo, Okroglo, Polica, Strahinj, Zadraga, Žeje.

(2)a) Občinsko in lokalno središče: Naselje se bo razvijalo kot sedež občine ter kulturno in trgovsko-storitveno središče in središče interesov in informacij. Za proizvodne in obrtno servisne dejavnosti bodo namenjene proste površine med regionalno cesto Kranj – Naklo in že pozidanim območjem blagovnega terminala Naklo.

(3)b) Oskrbna središča: Za oskrbna središča je značilno, da imajo zagotovljeno dnevno oskrbo, skupne prostore, gostinske obrate ter obratovalnice malega gospodarstva. V oskrbna središča bo usmerjen razvoj tistih specializiranih trgovin, ki zaradi svojih učinkov na prostor ne sodijo v občinsko središče, hkrati se s tem zagotovi boljša dostopnost do porabnika (npr. kmetijske trgovine, gradbeni material ...).

(4)c) Ostala ruralna naselja V ostalih, ruralnih naseljih se bo težilo k zapolnitvi obstoječih prostih površin znotraj območja naselja ter revitalizaciji in prenovi vaških središč, le izjemoma širitvi naselij na kmetijske in gozdne površine. 14. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)Območje je vpeto v slovenski avtocestni križ, v smeri Ljubljana–predor Karavanke, ki predstavlja eno glavnih prometnih vpadnic s severnega dela celine in eno glavnih prometnih turističnih žil v Evropi (E 651). Vzporedno z avtocesto poteka regionalna cestna povezava, ki povezuje območje s Kranjem, Tržičem in Radovljico.

(2)Območje je preko Kranja vezano na slovensko in s tem na mednarodno železniško omrežje.

(3)Območje občine je z avtocesto in regionalno cesto povezano z osrednjim državnim letališčem – Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (15–20 minutna dostopnost). 15. člen (območja varstva narave)

(1)Med najbolj zanimivimi naravnimi znamenitostmi v Občini Naklo sta Udin Boršt, ki je največji strnjen gozd v Ljubljanski kotlini in Dobrava, konglomeratna terasa, znana po največjem številu vrtač med vsemi Dobravami ob Savi.

(2)Za spominski park Udin boršt kot celoto po odloku (Odlok o razglasitvi spominskega parka Udin boršt za zgodovinski in kulturni spomenik, Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/85) velja varstveni režim, ki zagotavlja ohranitev gozdne in kulturne krajine, lastnikom zemljišč pa omogoča gospodarjenje z gozdovi in kmetijskimi obdelovalnimi površinami. Gozdni rezervat Kriva jelka v Udin borštu je naravna vrednota državnega pomena.

(3)Z Uredbo o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04) so določena ekološko pomembno območja: – 25400 Sava od Radovljice do Kranja s sotočjem Tržiške Bistrice – 28600 Dacarjevo brezno – 27800 Žiganja vas.

(4)Reka Sava od Radovljice do Kranja s sotočjem je opredeljena kot ekološko pomembno območje. Obe reki sta pomembni nosilki vrstne pestrosti v sicer dokaj urbanizirani kmetijski krajini. Predvsem ima veliko naravovarstveno vrednost območje sotočja Save in Tržiške Bistrice (Nakelska Sava).

(5)Dacarjevo brezno nad Zg. Dupljami v bližini vasi Žiganja vas, je kraško brezno.

(7)Poleg naštetih naravnih vrednot so na območju še naravne vrednote – jame: +--------+------------------------+----------------------+-----+ |Ident. |Ime jame |Kratka oznaka |Režim| |št. | | | | +--------+------------------------+----------------------+-----+ |41078 |Arhova jama |Vodoravna jama |3 | +--------+------------------------+----------------------+-----+ |41081 |Arneševa zjalka |Jama s stalnim tokom |3 | +--------+------------------------+----------------------+-----+ |40763 |Arneševa luknja |Vodoravna jama |3 | +--------+------------------------+----------------------+-----+ |41076 |Brezno v Kvikšovem partu|Jama z breznom in |3 | | | |etažami, poševna jama | | +--------+------------------------+----------------------+-----+ |42404 |Ciganska jama |Spodmol, kevdrc |3 | +--------+------------------------+----------------------+-----+ |41075 |Dacarjevo brezno |Brezno s stalnim |2 | | | |tokom | | +--------+------------------------+----------------------+-----+ |40764 |Dopulnek |Jama stalni izvir |3 | +--------+------------------------+----------------------+-----+ |41077 |Jama v Arhovem partu |Brezno |3 | +--------+------------------------+----------------------+-----+ |46950 |Kačja jama nad Spodnjimi|Spodmol, kevdrc |3 | | |Dupljami | | | +--------+------------------------+----------------------+-----+ |44171 |Kadunčev studenec |Jama stalni izvir |3 | +--------+------------------------+----------------------+-----+ |40766 |Mala Lebenica |Jama stalni izvir |3 | +--------+------------------------+----------------------+-----+ |42878 |Partizanska jama pod |Vodoravna jama |3 | | |Okroglim | | | +--------+------------------------+----------------------+-----+ |40765 |Velika Lebenica |Jama stalni izvir |3 | +--------+------------------------+----------------------+-----+

(8)Na območju občine so posebna varstvena območja: – SI3000201 Nakelska Sava, – SI3000284 Dacarjevo brezno – Žiganja vas. 16. člen (območja varstva kulturne dediščine)

(1)Na območju občine je več ohranjenih objektov in območij kulturne dediščine, ki dajejo prostoru prepoznavnost. Na teh območjih niso dopustni posegi, ki bi spremenili lastnosti, vsebino in oblike dediščine ter s tem zmanjšali vrednost prepoznavnih kvalitet prostora. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. S prostorskim razvojem se bo omogočala trajnostna raba dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne bo povzročala degradacije dediščine ali celo izgube dediščinskih (spomeniških) lastnosti, ki se morajo ohranjati za sedanje in bodoče generacije.

(2)Naklo kot naselje je suburbana aglomeracija brez naselbinskih posebnosti, vendar je ohranjenih še nekaj kvalitetnih objektov, kot je baročna župnijska cerkev sv. Petra in domačija »pri Bernard« (Voglarjeva ulica 5).

(3)V naselju Okroglo je podružnična cerkev sv. Marije Magdalene z romansko ladjo predelano v gotiki. V bližini cerkve je Zupanov gradič (Okroglo 8), na skalnatem robu nad Savo, grajen v klasicističnem stilu. Celoten kompleks gradiča je bil prenovljen v letih 1998–2001.

(4)V Podbrezjah je več ambientov in posameznih objektov kakovostne arhitekturne dediščine. Najbolj izpostavljena in prepoznavna je podružnična cerkev Žalostne matere božje, prej sv. Benedikta, ki stoji v Podtaboru na konglomeratni vzpetini in predstavlja izrazito krajinsko dominanto. Celotni kompleks sestavljajo protiturški tabor, Kalvarja s kapelicami in Križanjem ter kapela na mestu obrambnega stolpa. Obzidje je z ohranjenimi strelnimi linami. Kvaliteten ambient dopolnjuje Kalvarja s Križanjem: enajst zidanih kapelic v sklopu severnega dela obzidja in skupina treh križev, na katerih so leseni polihromirani kipi Jezusa in obeh razbojnikov.

(5)Župna cerkev sv. Jakova v Britofu je v osnovi gotska. Župnišče ob cerkvi je bilo zgrajeno v treh obdobjih. Skupaj s cerkvenima zvonikoma oblikuje značilno veduto naselja (gledano iz zahoda). Ambientalno zanimivi sta tudi vaški jedri Srednja vas in Dolenja vas.

(6)V Spodnjih Dupljah je dupljanski (Vojvodov) grad (Sp. Duplje 36), ki leži na ravnini sredi spodnjega dela vasi. Več hiš v naselju je etnoloških spomenikov.

(7)Župnijska cerkev sv. Vida stoji na ravnini, ob pokopališču, zamenjala pa je starejšo cerkev, ki je stala višje nad vasjo. Cerkev je baročna, zgrajena istočasno kot sosednje župnišče. Znamenje z Gosarjevimi freskami stoji na križišču poti v Sp. Dupljah.

(8)V Zgornjih Dupljah stoji podružnična cerkev sv. Mihaela pod Arhovim Gradiščem. Gotska cerkvica z Gosarjevimi freskami je prvič omenjena l. 1391. V naselju je še ohranjena kmečka hiša »pri Sitarju«.

(9)V Zadragi stoji domačija »Pri Jan« ali »Pavlinova domačija« (Zadraga 2), tip kmečkega dvorca iz

stoletja za strnjenim obzidjem, ki ga sestavljajo: klasicistična stanovanjska hiša, zidana kašča in gospodarsko poslopje ter kapelica iz
stoletja ob poti zunaj zidu.

(10)V Žejah, ob cesti je kmečka hiša »pri Peruč« (Žeje 3), ki predstavlja primer tipičnega gorenjskega kmečkega dvorca iz 18. stoletja (zidana, nadstropna, s prehodno vežo in dvokapno streho). Ohranjeni so baročni detajli: okna s kamnitimi okvirji s kovanimi mrežami.

(11)Pri izvedbenem delu OPN in pri pripravi podrobnejših izvedbenih prostorskih aktov občine je potrebno upoštevati enote kulturne dediščine vpisane v register nepremične kulturne dediščine, ki so prikazane v prikazu stanja prostora. 17. člen (površinske vode)

(1)Na območju Občine Naklo sta vodotoka

reda Sava in Tržiška Bistrica, ostali vodotoki sodijo med vodotoke
reda.

(2)Vodotoka Sava in Tržiška Bistrica sta vodotoka

reda, zato zunanja meja priobalnih zemljišč sega 15 m od meje vodnega zemljišča oziroma 40 m izven območja naselij, na vodah
reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa
člen Zakona o vodah (ZV-1) (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08 – ZV-1A).

(3)Na območju občine ni evidentiranih erozijskih žarišč globinske in bočne erozije. Na severozahodnem delu občine, na delu območja Spominskega parka Udin Boršt je evidentirano območje protierozijskih ukrepov zahtevnejše zaščite, ki sega od naravovarstvenega rezervata Krive jelke na sever, čez občinsko mejo, v Občino Tržič.

(4)Na območju Občine Naklo so poplavna območja vzdolž vodotoka Tržiška Bistrica, vse do njenega izliva v reko Savo. Poplavna območja se nahajajo tudi ob Savi pri naselju Gobovce in površine ob Dupeljščici v Naklem. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za posege v poplavna območja je treba upoštevati pogoje in omejitve iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08). 18. člen (območja mineralnih surovin)

(1)Na območju Občine Naklo je pridobivalni prostor (Bistrica pri Naklem), za katerega je bila podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje proda. Skladno z obstoječimi dovoljenji je po koncu izkoriščanja predvidena sanacija območja, ki mora upoštevati tudi naravovarstvene smernice.

(2)Končna namembnost po opustitvi izkoriščanja mineralnih surovin oziroma po sanaciji pridobivalnega prostora bo kmetijska, kot je bila pred odprtjem površinskega kopa. 19. člen (odlagališča odpadkov)

(1)Zbiranje odpadkov (tedenski odvoz po gospodinjstvih in podjetjih) je v pristojnosti Komunale, javnega podjetja iz Kranja. Urejen je tudi sistem ločenega zbiranja odpadkov, urejeni so tudi nekateri ekološki otoki (Naklo).

(2)Na področju ravnanja z odpadki se bo: – razvijalo in dosledno izvajalo program ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov, – sodelovalo pri snovanju in izvajanju regijskega sistema ravnanja z odpadki, – preprečevalo vsakršno divje odlaganje odpadkov v prostoru ter prostor ustrezno saniralo.

člen (območja, ki se urejajo z urbanističnim načrtom) Za naselja Naklo, Malo Naklo in Polica je izdelan urbanistični načrt, ki je podlaga za celovito načrtovanje razvoja urbanega središča. Območje je na severu omejeno z avtocesto, na vzhodu z občinsko mejo, na jugozahodu s traso Ceste na Okroglo, na zahodu pa vključuje še območje asfaltne baze.
Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
člen (razvoj infrastrukturnih omrežij)

(1)Infrastrukturna omrežja se bodo (z upoštevanjem varstvenih omejitev) razvijala skladno s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja dobra infrastrukturna opremljenost bo v bodoče dopolnjevana na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, ter izboljševana da bi se preprečilo onesnaževanje in zmanjševanje obremenitev vodotokov in drugih naravnih vrednot. Na območjih stavbnih zemljišč, ki so predvidena za bodoče novo opremljanje in preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture in zvez. Obnova infrastrukturne opreme bo izvajana po načelu celovite opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnove) se morajo istočasno obnoviti vsi obstoječi ali na novo zgraditi potrebni vodi in naprave infrastrukture za posamezni odsek ali območje. Praviloma naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih.

(2)Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor treba upoštevati predpisane varstvene pasove in pogoje upravljavcev posameznih naprav.

(3)Novogradnja ali posodabljanje obstoječe infrastrukture se izvaja na način, da varovane vrednote kulturne dediščine niso prizadete in upoštevani pogoji nosilcev urejanja prostora.

(4)Občina zagotavlja opremljanje zemljišč za gradnjo, zato je potrebno izdelati program opremljanja zemljišč za gradnjo za celotno območje občine. V programu se določi in uskladi gradnjo infrastrukture ter določi roke izgradnje, pogoje priključevanja ter finančne vire za realizacijo gradnje. 22. člen (prometna infrastruktura) Državne ceste

(1)Na območju Občine Naklo potekajo odseki naslednjih državnih cest: – avtocesta A2 .................... Predor Karavanke– Vrba–Lesce– Črnivec – Podtabor–Kranj Z– Ljubljana (Šentvid) – glavna cesta G2- .................... Ljubelj–Bistrica 101 pri Tržiču– Podtabor – regionalne ceste – R2-411 .................... Naklo–Podtabor– Gobovce–Črnivec – R3-636 .................... Lipnica–Podnart– Gobovce–po cesti 411 –Podtabor.

(2)Območje je vpeto v tako imenovani slovenski avtocestni križ, v smeri Ljubljana–Predor Karavanke, ki predstavlja eno glavnih prometnih vpadnic s severnega dela celine in eno glavnih prometnih turističnih žil v Evropi (E 651). Odsek, ki prečka območje je skoraj v celoti izgrajen, predvideno je dokončanje izgradnje na odseku Peračica–Podtabor od občinske meje do Podtabora ter izgradnja novega avtocestnega priključka Naklo. Z avtocesto je območje Občine Naklo navezano s priključkom na Polici, priključkom Podtabor in načrtovanim priključkom Naklo.

(3)Vzporedno z avtocesto poteka tudi regionalna cestna povezava, ki povezuje območje s Kranjem, Tržičem in Radovljico ter deli naselje Naklo na stanovanjski in poslovno industrijski del. Obstoječi priključki na regionalno cesto so neurejeni in v večini primerov tudi nevarni, ob cesti so neurejena parkirišča tovornih vozil.

(4)Za cestno omrežje so določeni varovalni pasovi. Zemljiški pas urejanja od zunanjega roba cestnega sveta na vsako stran avtoceste znaša 40 m, glavne ceste 25 m in regionalne ceste 15 m. Občinske ceste

(1)Občinske ceste so vse preostale javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste in so navedene v Odloku o kategorizaciji občinskih cest v Občini Naklo (Uradni vestnik Gorenjske, št. 29/98). Občinske ceste so kategorizirane na lokalne ceste (LC) in javne poti (JP). Lokalne ceste v naseljih z uvedenim uličnim sistemom so razvrščene v podkategorijo zbirnih mestnih in zbirnih krajevnih cest (LZ). Občinske ceste dopolnjujejo državno cestno mrežo in zagotavljajo ustrezno cestno povezavo naselij z občinskim središčem, med posameznimi naselji in z naselji v sosednjih občinah.

(2)V naseljih se, kjer se pokaže potrebno, zaradi večje varnosti pešcev, zgradi pločnike.

(3)V občini je zelo veliko prometa s tovornimi vozili, ki jih večkrat puščajo neorganizirano parkirane na različnih krajih. Potrebno je urediti parkirišča za tovorna vozila na Polici, pri Traminu in ob regionalni cesti nad gramoznico. Kolesarske steze Območje Občine Naklo je reliefno primerno za kolesarjenje. Območje prečka tudi nekaj kolesarskih smeri, ki naj bi povezale severno Gorenjsko s Kranjem in ostalimi deli države. V ta namen bi bilo potrebno vzpostaviti stezo za kolesarski in traktorski promet ob cesti v smeri Polica–Bistrica–Podbrezje, s povezavami na Trnovec in proti Gobovcam ter na Zvirče. Enako vrsto kolesarsko-traktorske poti se vzpostavi ob cestah od Naklega proti Strahinju, Dupljah in Zadragi ter mimo Žej. Označijo in uredijo se kolesarske steze tudi skozi Udin boršt. Železniški promet

(1)Na območju Občine Naklo poteka železniška proga Kranj–Naklo, in sicer do območja trgovine Merkur v Naklem.

(2)Opredeli se koridor za ponovno vzpostavitev trase opuščene regionalne železniške proge Naklo–Tržič kot nadaljevanje proge Kranj–Naklo. Za zgrajeno progo je določen: – progovni pas – prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 m v naselju oziroma 8 m zunaj naselja, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge, – varovalni progovni pas – zemljiški pas na obeh straneh proge širok 200 m, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge. 23. člen (elektronske komunikacije) Telekomunikacijsko omrežje

(1)Razvoj telekomunikacijske infrastrukture se usmeri v opremljanje naselij s sodobnimi tehnološkimi rešitvami, kot je širokopasovni dostop do interneta in pokritost čim večjega območja občine s signalom mobilne telefonije.

(2)V primeru obnove cest in ostale infrastrukture se sočasno izgrajuje in posodablja obstoječe kabelske kanalizacije in ostale telekomunikacijske infrastrukture.

(3)Infrastrukturni vodi za potrebe elektronskih komunikacij se na varovanih območjih kulturne dediščine praviloma izvajajo podzemno, razen v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila arheološke ostaline.

(4)Pri razvoju in umeščanju brezžičnih povezav na področju telekomunikacijskih storitev v prostor bo treba izhajati iz ohranjanja naravnih in krajinskih kvalitet prostora, predvsem v smislu manjše vidne izpostavljenosti novih objektov in souporabe antenskih stolpov. Ni dopustno postavljanje anten za sisteme brezžičnih zvez na objekte kulturne dediščine.

(5)Objektov in naprav za sisteme zvez ni dopustno postavljati na lokacije, kjer bi lahko škodljivo vplivale na ljudi, naravo, okolje ali kulturno dediščino. 24. člen (energetika) Električno omrežje

(1)Na območju Občine Naklo se nahajajo elektroenergetski objekti državnega pomena, to so RTP 400/110 kV Okroglo in RTP Naklo. Na območju občine potekajo naslednji obstoječi daljnovodi: – DV 2x400 kV Beričevo–Okroglo, – DV 2x110 kV Kleče–Okroglo, – DV 2x110 kV Okroglo–Jeklarna, – DV 2x110kV Okroglo–Moste, – DV 1x110 kV Okroglo–Naklo, – DV 2x110 kV Okroglo–Zlato polje, – DV 2x110 kV vzankanje RTP Naklo, – DV 2x110 kV vzankanje RTP Tržič, – DV 1x110 kV Okroglo–Radovljica.

(2)Predvideni so koridorji za naslednje, predvidene daljnovode: – DV 2x110 kV Okroglo Železniki – DV 1x400 kV Okroglo–Udine.

(3)Ohranjajo se obstoječi sistemi in viri oskrbe in proizvodnje električne energije ter zagotavlja usklajena izgradnja energetske infrastrukture v vseh razvojno usmerjenih območjih.

(4)Na vodotokih se bodo lahko gradili novi energetski objekti, v kolikor interes izgradnje ni v nasprotju z načeli varstva voda, narave in kulturne dediščine. Lahko se bodo uveljavljali tudi lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih virov energije. Oskrba z elektriko se bo postopoma urejala podzemno v kabelski kanalizaciji, razen v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila arheološke ostaline. Plinovodno omrežje

(1)Preko območja občine potekajo naslednji plinovodi, ki so v upravljanju Geoplina d.o.o.: – R 29; instalacija Britof–MRP Jesenice, premer 200 mm, tlak 50 bar, – P 292; od R 29 v km 22+525–MRP Tržič, premer 100 mm, tlak 50 bar, – P 29134; od P2913 v km 2+198–MRP Merkur Naklo, premer 200 mm, tlak 6 bar, – P 29136; MRP Merkur Naklo–MP Asfaltna baza, premer 150 mm, tlak 1bar, – P 29137; od P29134 v km+745–MRP Exoterm, premer 100 mm, tlak 6 bar, – P 29138; od P 29136 v km 0+508–MP Živila, premer 100 mm, tlak 1 bar.

(2)Predvidena je gradnja prenosnega plinovoda M10 (Vodice–Rateče).

(3)Ostali plinovodi v sistemu široke potrošnje obratujejo pod tlakom 1 do 3 bar. Na območju naselja Naklo bo zgrajeno plinovodno omrežje v obsegu, ki bo zagotavljalo dolgoročno možnost oskrbe s plinom individualnih porabnikov, kakor tudi območij mešanih in proizvodnih dejavnosti.

(4)Pri umeščanju plinovoda je potrebno upoštevati vidik varstva kulturne dediščine.

(5)Za vse gradbene posege oziroma izrabo prostora v 2 x 100 m nadzorovanem pasu plinovoda z delovnim tlakom nad 16 bar je potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja.

(6)V območjih, v katerih je izvedena plinovodna mreža široke potrošnje, je za vse gradnje objektov potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja. 25. člen (komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja) Odvajanje in čiščenje odplak

(1)Načrtovanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda iz stanovanjskih, proizvodnih in območjih javne infrastrukture mora biti načrtovano v skladu z Zakonom o vodah (ZV-1) in predpisi s področja varstva okolja: – Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09); – Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96, 90/98, 31/01, 62/01); – Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08).

(2)Kanalizacijski sistem v občini še ni v celoti zgrajen, kanalizacijsko omrežje v mešanem sistemu pokriva Naklo, Cegelnico, dograjuje se kanalizacija v naseljih Strahinj, Spodnje in Zgornje Duplje, Okroglo in Polica. Glavni zbiralnik GZ-7 je priključen na centralno čistilno napravo Kranj.

(3)Potrebno je zgraditi ali dograditi kanalizacijske sisteme v ločenem sistemu odpadnih in meteornih voda v vseh naseljih, zlasti v Podbrezjah, Bistrici in Žejah. V Bistrici bo potrebno za odvajanje odpadnih voda iz Podbrezij zgraditi lokalno čistilno napravo ob Tržaški Bistrici ali prečrpališče, s katerim bi se odpadne vode prečrpavale v obstoječi sistem, ki je vezan na čistilno napravo Kranj. V naseljih Gobovce in Zadraga se zgradijo lokalne čistilne naprave.

(4)Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so: – zagotovitev čiščenja odpadnih voda, – dograditev omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih brez urejenega omrežja ter obnova obstoječega omrežja, – zagotovitev sočasne izgradnje kanalizacijskega omrežja odpadnih vod na vseh razvojno usmerjenih območjih poselitve, – ureditev čiščenja odpadnih vod z naravnimi samočistilnimi sistemi (biološke čistilne naprave) za razložna naselja in poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod, – sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih voda iz utrjenih površin. Vodni viri in oskrba s pitno vodo

(1)Na območju občine sta dva vodna vira, vrtini Duplje in Podtabor. Vodovarstveno območje vodnih virov se deli na dva varstvena pasova: – prvi varstveni pas z najstrožjim režimom zaščite, – drugi varstveni pas s strogim režimom zaščite.

(2)Usmeritve za vodne vire in oskrbo s pitno vodo so: – varovanje zajetij in potencialnih vodnih virov, – dograjevanje vodovodnega omrežja na območjih brez vodovodnega omrežja, – izboljšanje (sanacija in obnova) obstoječega vodovodnega omrežja, prioritetno na odsekih, kjer so salonitni cevovodi, – dograditev akumulacij na obstoječih zajetjih vodnih virov.

(3)Obstoječi sistem vodovoda (da bo izpolnjeval pogoje zanesljive vodooskrbe) je potrebno rekonstruirati in povečati njegovo zmogljivost pred vsako nadaljnjo širitvijo območij naselij. Varstvo okolja

(1)Vse naložbe bodo presojane s stališča vpliva na okolje. Projektna dokumentacija in investicijski programi, tako za novogradnje kot za rekonstrukcije, bodo vsebovale tehnično dokumentacijo o tehnologiji in napravah za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje. Naložbe v tehnologijo, ki zmanjšuje onesnaženje okolja, bodo obravnavane kot prednostne.

(2)Ekologizacija življenja se mora odraziti v prostorskih ureditvah nove aglomeracije naselij in celotne občine. Varovanju naravnega okolja je potrebno prilagoditi izgrajevanje in prostorsko rast. V čim večji meri je potrebno naravno okolje vključevati v urbane ambiente, graditi ekološko varčno in z naravnimi prvinami pretežno naselbinsko strukturo.

(3)Z večanjem družbenega standarda se pred urbanistično urejanje postavljajo zahteve po izenačevanju stopnje opremljenosti stanovanjskih območij in zagotavljanje primerne kvalitete bivalnega okolja. V tem smislu je potrebno zagotoviti ustrezen delež zelenih in rekreacijskih površin znotraj stanovanjskih sosesk, oskrbna središča, zadostno število parkirnih mest, ustrezno komunalno opremljenost in primerno urejenost okolja.

Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
člen (določitev naselij) Okvirna območja naselij obsegajo območja, ki so že znotraj meja zazidljivosti in tiste površine izven teh meja, ki predstavljajo potencialna območja širitve naselij. Taka naselja so: – Bistrica, – Cegelnica, – Gobovce, – Okroglo, – Podbrezje z deli naselja Podtabor, Britof, Srednja vas in Dolenja vas, – Polica, – Naklo, – Malo Naklo, – Spodnje Duplje, – Strahinj, – Zadraga, – Zgornje Duplje, – Žeje.
člen (določitev območij posebnih dejavnosti) Območja različnih dejavnosti, zelo oddaljenih od naselij, ki jih ni možno vključiti v obstoječa naselja se določijo kot območja posebnih dejavnosti. To so: – razširjeno območje betonarne v gramoznici Gača, v katero se bo preselila asfaltna baza iz Naklega ter zgradila upravna stavba, – tovarna za predelavo odpadkov in površine za skladiščenje lesa, – območje izpostave avtocestne baze Hrušica v Podbrezjah in predvidena obrtna cona, – območje Srednje biotehniške šole in pripadajočih objektov, – območje RTP Okroglo.
člen (določitev posebnih območij razpršene gradnje) Območja razpršene gradnje, ki so sestavljena iz več stavb, s kmetijskimi ali stanovanjskimi objekti in turistične kmetije so opredeljene kot posebna območja razpršene gradnje. To so: – območje predvidene preselitve kmetije jugovzhodno od Spodnjih Dupelj, – območje kinološkega društva severno od avtoceste, – območje ob avtocesti pri Malem Naklem, – območje Zupanovega gradiča južno od Okroglega.
Okvirna območja razpršene poselitve
člen (določitev okvirnih območij razpršene poselitve) Okvirno območje razpršene poselitve obsega območje med naselji Podbrezje in Duplje, ki je posejano z zaselki ter okolica naselja Okroglo. Območje sestavljajo naslednji deli naselja ter zaselki: – območje zahodno od Zgornjih Dupelj, ob cesti za Trnovec, – turistična kmetija Trnovec, – zaselek severno od Podtabora ob avtocestni deteljici, – zaselek severozahodno od Podtabora, – zaselek vzhodno od Okroglega, – območje Starega mlina, južno od Okroglega ob reki Savi.
Usmeritve za prostorski razvoj občine 7.1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
člen (razvoj naselij)

(1)Skladen in načrten razvoj naselij in njihovo urejanje bo zagotovljeno z: – notranjim razvojem naselij, – celovito prenovo naselij, – širitvijo naselij.

(2)Notranji razvoj naselij bo dosežen z: – usmerjanjem poselitve v ureditvena območja naselij, – smotrno uporabo obstoječih stavbnih zemljišč.

(3)Celovita prenova naselij bo izvajana z: – prenovo in revitalizacijo obstoječega stavbnega fonda, – ustvarjanjem arhitekturne prepoznavnosti v sožitju z obstoječimi elementi, – vsebinsko prenovo in uvajanjem dejavnosti, ki bi omogočile novo rabo obstoječe grajene strukture prostora, – prenovo komunalne infrastrukture.

(4)Širitev naselij se usmerja: – v lokalna in oskrbna središča, – na slabša kmetijska zemljišča in gozdna zemljišča z manj poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami gozdov, z upoštevanjem možnosti priključitve na prometno in komunalno infrastrukturo ter čistilno napravo, – v zaključena območja, za katera se lahko zagotovi ustrezno opremljenost stavbnih zemljišč.

(5)Širitev ureditvenega območja je možna, če znotraj območja ni mogoče realizirati načrtovanega projekta. Možno je širjenje na površine, kjer bo doseženo zapolnjevanje in zaokroževanje roba naselja ter sanacija razpršene gradnje, ki omogočajo prilagajanje novih grajenih struktur lokalni topografiji, morfologiji in obstoječi infrastrukturni opremljenosti naselij ter omogočajo racionalno navezovanje na omrežje komunalne in prometne infrastrukture.

(6)Na vseh poselitvenih območjih se razvoj naselij zagotovi z: – dolgoročnimi programi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč, – ustvarjanjem nove kvalitetnejše strukture in rabe urbanega prostora, – ustreznim urbanistično oblikovalskim urejanjem, ohranitvijo in izboljšanjem značilnega oblikovnega izraza posameznih naselij, ki bo upošteval dediščino in identiteto naselja in prostora ter ne bo vnašal v območje neznačilnih arhitekturnih elementov, – izboljšanjem prometnih povezav v naseljih in med naselji, – dvigom komunalnega standarda, – učinkovitimi komunikacijskimi zvezami.

člen (razvoj dejavnosti po naseljih) Z organizacijo omrežja naselij so podane tudi strateške usmeritve za razvoj dejavnosti (sekundarnih, terciarnih in kvartarnih) v naseljih: – enote malega gospodarstva se bodo usmerjale predvsem v območja za obrtne, proizvodne in poslovne dejavnosti, – manjše obrate se bo lahko odpiralo v ostalih območjih naselij, da bo zagotovljena prebivalstvu možnost zaposlitve blizu doma, ob upoštevanju omejitev pri izboru proizvodnih dejavnosti in možnosti umestitve objektov v prostor, – površine za dejavnosti terciarnega in kvartarnega sektorja bodo zagotovljene predvsem z boljšo ureditvijo in prenovo centra naselja Naklo in vaških jeder ostalih naselij, – osnovna usmeritev razvoja v ruralnem prostoru mora upoštevati obstoj in razvoj kmetijstva ter gozdarstva kot osnovne funkcije tega prostora ter na tej osnovi tudi dopolnilne dejavnosti, vezane na te dve funkciji (turizem, drobno gospodarstvo), – dejavnost turizma se bo razvijala predvsem v območjih, kjer naravne danosti to dopuščajo.
člen (sanacija in prenova v območjih razpršene gradnje)

(1)Obstoječa razpršena gradnja, ki degradira prostor bo sanirana s funkcijskim in morfološkim zgoščevanjem, zaokroževanjem in dopolnjevanjem, kjer je to prostorsko ustrezno in okoljsko sprejemljivo ter možno z vidika opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo.

(2)V vseh območjih razpršene gradnje se: – gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo in vzpodbuja razvoj, ki bo temeljil na izkoriščanju in varovanju naravnih virov, – obnavlja, prenavlja ali spreminja raba obstoječih objektov, – odstranjuje objekte in gradi nove na način, da se ohranja prvotna namembnost objektov, – gradi dopolnilne objekte v primeru funkcionalnih zaokrožitev komunalno opremljenega območja.

(3)Nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen za potrebe kmetijske dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij, zaradi potreb prestrukturiranja kmetijstva v procesu prilagajanja in omogočanja konkurenčnosti na evropskem trgu v okviru Evropske zveze in če je v skladu z varstvenimi usmeritvami.

(4)Pri vseh posegih na območjih razpršene gradnje bo potrebno zagotoviti ohranjanje kulturne krajine in poselitve podeželja.

(5)Obstoječi pridobivalni prostor površinskega kopa ob obratu cementnih izdelkov Cegram se opredeli kot območje, na katerem je obvezna sanacija.

člen (ohranjanje poselitve) Poselitev se bo ohranjala z aktivno prenovo obstoječega stavbnega fonda, s sanacijo degradiranih območij in z aktiviranjem nezadostno izkoriščenih stavbnih zemljišč.
člen (urbanistično oblikovanje naselij)

(1)Oblikovanje naselij na urbaniziranem podeželju naj bo usmerjeno v varovanje in vzpostavljanje prepoznavne podobe naselja ter varovanje identitete naravne krajine:

a)vzpostavljanje prepoznavne podobe naselij: – varujejo in dopolnjujejo se zavarovana območja, območja skupne identitete ter urbanistično in ambientalno kakovostna območja, – varujejo se pomembne prvine identitete naravne krajine, – varujejo in vzpostavljajo se prostorske členitve in presledki med morfološko raznolikimi deli naselja, – novogradnje naj povzemajo bistvene elemente avtohtonega stavbarstva, in sicer: naklon kritine ter razmerje med streho in fasado, priporočljivo je povzemanje značilnih stavbnih členov ter položaja objekta glede na sosednjega (gruča ali niz), – varujejo in vzpostavljajo se grajene in naravne prostorske dominante ter smeri pogledov nanje,
b)prilagajanje preureditve in širitve naselja obstoječim kakovostnim prostorskim strukturam: – nove zazidave se prilagajajo geometriji reliefnih oblik, omrežju vodotokov, smerem komunikacij in regulacij, smerem in konfiguraciji zidave, v ureditve nove zidave se vključuje naravna krajina,
c)zmanjševaje prevelikih razlik v stavbnem tkivu: – vzpostavljanje zazidave manjših enot istovrstnih tipov oziroma izenačenega merila, – dodajanje novih dominant k obstoječim na točkah zgostitve in na vozliščih cestnega omrežja.

(2)Naselja na urbaniziranem podeželju so območja priseljevanja in koncentracije urbanih dejavnosti, hkrati pa še ohranjajo kmetijsko funkcijo. Usmeritve za urejanje so naslednje: – prostorski razvoj naj bo uravnotežen med izgrajevanjem, zapolnjevanjem, sanacijo in prenovo ter širjenjem na nove površine. Intenzivnost širjenja in prostorskega razvoja ni povezana s stopnjo centralnosti naselja, – v centralnih naseljih naj se še naprej koncentrirajo urbane funkcije, v preostalih naseljih pa predvsem osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti, – urejanje naselij naj poteka v kontekstu vzpostavljanja in sooblikovanja kulturne krajine, – vaška jedra naj se ohranjajo in funkcijsko dopolnjujejo z novimi centralnimi dejavnostmi.

(3)Usmeritve za razvoj stanovanjske gradnje v naseljih na urbaniziranem podeželju so: – razmeščanje površin za gradnjo prostostoječih stanovanjskih hiš na območjih, ki ne kazijo krajinske in naselbinske podobe in jih je možno komunalno opremiti, – usmerjanje stanovanjske gradnje na površine, primerne za zgoščevanje, zapolnjevanje in zaokroževanje obstoječe grajene strukture, – izboljševanje bivalnega okolja in stanovanjskega standarda v stanovanjskih območjih, – vključevanje naravne krajine v obstoječa in nova stanovanjska območja, – funkcijska in oblikovna sanacija obstoječih stanovanjskih površin, predvsem razpršene gradnje.

(4)Priporočena tipologija stavb v naseljih: prostostoječe hiše, vrstne hiše, dvojčki, večstanovanjske hiše, vila bloki.

(5)Pri načtrovanju objektov na območju vaških jeder se upošteva arhitekturne značilnosti starejših objektov: – razmestitev objektov je odvisna od tipa naselja, ker se v območju prepleta tip gručastega in obcestnega tipa, razpršena gradnja pa je redka; – naklon strehe se giblje v razponu od 36° do 45°, pogosto se pojavljajo čopi, kritina je sestavljena iz majhnih strešnikov, od sive do grafitno sive, rjave ali rdeče barve; – razmerje med ostenjem stranske fasade in streho je ca. 1–1.5:1; – značilni stavbni členi: pojavljajo se likovno poudarjeni elementi oblikovani v ometu.

(6)Urejanje prometa v naseljih naj sledi naslednjim usmeritvam: – vzpostavljanje funkcionalnega prometnega omrežja, v katerem bo zagotovljena varnost udeležencev, odpravljanje ozkih grl, funkcionalna klasifikacija in Iočevanje tranzitnega, zbirnega in internega prometa, – središča naselij naj se razbremenijo motornega, predvsem mirujočega prometa, – oblikovanje prometnic naj se prilagaja morfologiji bližnje okolice, prometnice naj imajo več elementov bivalnega standarda (drevoredi in zazelenitve, kolesarske poti, počivališča, klopi za posedanje), – ob vseh objektih in posegih v območju naj se določijo površine za mirujoči promet in manipulativne površine, da ne bi prihajalo do dodatnih obremenitev okolice z vozili. 35. člen (določitev območij za katera se bo izvajala celovita prenova) V območja celovite prenove, kjer se prenavlja grajena struktura, javni prostori ter dediščina, sta zajeti degradirani območji. Celovita prenova bo potrebna za: – Naklo – ureditev degradiranih površin ob železniški postaji, – Naklo – ureditev stanovanjskih površin v sedanji asfaltni bazi. 7.2 Usmeritve za razvoj v krajini 36. člen (razvoj v krajini)

(1)Krajina se ne ustvarja na novo, temveč se zaradi umikanja rab, umeščanja novih rab ali posodabljanja obstoječih dejavnosti preureja, obnavlja in redefinira prostorska razmerja v njej.

(2)Spremembam v krajinskih razmerjih so najbolj podvržena območja stika poselitve s kulturno krajino, kjer so potrebni ukrepi sanacije in aktivnega vzdrževanja ter ohranjanja krajine.

(3)Na površinah za posamične skupine objektov zunaj poselitvenih območjih se bo dopuščalo ohranjanje in delno dopolnjevanje obstoječih objektov in dejavnosti. Namembnost teh površin je stanovanjska ali kmetijska. Možne so tudi dopolnilne dejavnosti turizma, gostinstva, oskrbe in storitve. 37. člen (razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire) Kmetijstvo

(1)Vseh kmetijskih površin v Občini Naklo je 874,31 ha, od tega je 738,37 ha najboljših kmetijskih površin (K1) in 135,95 ha drugih kmetijskih površin (K2).

(2)Pri izdelavi tega OPN je spremenjena raba nekaterih zemljišč: – iz stavbnega zemljišča je vrnjeno v najboljša kmetijska zemljišča 3,99 ha zemljišča, – iz stavbnega je vrnjeno v druga kmetijska zemljišča 0,5 ha zemljišča, – iz najboljših kmetijskih zemljišč je spremenjeno v stavbno zemljišče 10,05 ha zemljišča, – iz drugih kmetijskih zemljišč je spremenjeno v stavbno zemljišče 2,9 ha, – iz gozdnih zemljišč je spremenjeno v druga kmetijska zemljišča 1,4 ha.

(3)V občini je 175 kmetijskih gospodarstev.

(4)Intenzivno in tržno konkurenčno kmetijstvo naj se razvija na ravninskih predelih, kjer naj bi se izvajale tudi vse oblike agrarnih operacij ob upoštevanju ekoloških in kulturnovarstvenih kriterijev, ob upoštevanju potreb športa, rekreacije in turizma (kolesarske poti, jahalne steze, sprehajalne poti idr.).

(5)Omogoči se selitev celih kmetij na kmetijska zemljišča na robovih naselij z ustreznimi pogoji, v izvedbenih prostorskih dokumentih.

(6)Ustrezni pogoji omogočajo razvoj ribištva.

(7)Kmetijstvo naj zadrži funkcijo ohranjanja kulturne krajine (kombinacija z gozdarstvom, kmečkim turizmom, gospodarjenje hkrati z nekmečko zaposlitvijo). V urbanih zgostitvenih predelih se kmetijstvo razvija tudi v obliki intenzivne pridelave na manjših površinah (mešane kmetije). Podpreti je treba tudi prizadevanja da se, ob upoštevanju okoljevarstvenega vidika, preide na tako imenovane sonaravne postopke.

(8)Kmetijstvo je treba opredeliti: – kot razvojno-gospodarsko dejavnost, ki ima določene zahteve po prostoru in stanju naravnih virov, – z upoštevanjem njegovega naraščajočega družbenega pomena, ki se kaže tudi v varstvu krajine.

(9)Na območjih prepoznavnih kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine pa se ohranja obstoječo kmetijsko rabo in krajinske vzorce. Gozdarstvo

(1)Gozdarstvo je, čeprav gospodarsko pomembna dejavnost, malo opazna. Je tudi dejavnost, ki je hkrati prijazna do naravnih sestavin krajine.

(2)Gozd je naravno najbolj ohranjen del krajine, ki ima na posameznih zemljiščih predvsem varstveno vlogo. Zemljišča ščiti pred erozijo, ustvarja kakovostnejše življenjske razmere za naravne biološke vrste, posebej v povezavi s površinskimi vodami in mokrišči. Načrtovanje gozdnih cest mora upoštevati tudi dostopnost v hudournike in potrebna dela v povirjih.

(3)Primestni gozdovi in gozdovi v prvem varstvenem pasu zavarovanih virov pitne vode se razglasijo za gozdove s posebnim namenom.

(4)Nosilci usmerjanja in gospodarjenja z gozdnim prostorom si morajo prizadevati za ohranjanje podobe kulturne krajine, zlasti v naslednjih krajinskih enotah: – izpostavljeni robovi teras (Udin Boršt, Dobrave), Iogi ob Tržiški Bistrici in ob Savi, – gozdni ostanki v kmetijski krajini ter v podjetniških conah in gozdno obrobje večjih naselij.

(5)V gozdovih je prepovedana vsaka sočasna raba gozda, ki bi ogrožala njegove funkcije, njegov obstoj ali namen.

(6)Zelo je pomembna ohranitev deleža gozdnih ostankov v kmetijski in primestni krajini.

(7)V večnamenskih gozdovih, ki imajo izjemno poudarjeno ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dovolijo Ie izjemoma (za javni interes), v gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, poudarjeni socialni funkciji skladno rabo gozda in gozdnega prostora.

(8)V osrednjih predelih velikih kompleksov gozdov je dopustno na račun gozda osnovati Ie travne in vodne površine ter speljati gozdno cesto.

(9)V kmetijski in primestni krajini krčitve gozdov niso dopustne; izjema so nujni infrastrukturni objekti, v izjemnih primerih so dopustni drugi posegi v robnem območju večjih kompleksov gozdov ob predhodnem osnovanju nadomestnih gozdnih površin v prizadeti krajini.

(10)V gozdovih je dopustna rekreacija, ki ne zahteva posebnih objektov in naprav.

(11)Posegi zunaj gozda niso dovoljeni, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali delovanje objekta negativno vplivala na gozdni ekosistem in funkcije gozda.

(12)Pri presoji posegov v gozdni prostor ima javni interes prednost pred zasebnim.

(13)Postavitev bivalnih in pomožnih ali drugih enostavnih objektov v gozdnem prostoru ni dopustna. Izjemoma je dopustna postavitev začasnih enostavnih objektov, ki neposredno služijo gospodarjenju z gozdom: – če gospodarjenja z gozdom ni mogoče izvajati drugače ali bi bil drugačen način gospodarjenja nesorazmerno dražji; – če postavitev takšnih objektov ne poslabšuje možnosti uresničevanja funkcij gozda. Vode

(1)Ena od funkcij upravljanja z vodami je preskrba prebivalstva z vodo, druge funkcije zadevajo upravljanje z vodnim režimom voda, kar je povezano z gospodarjenjem z vodami in varovanjem ljudi in premoženja pred hudournim delovanjem voda ter skrb da ne bi druge dejavnosti v prostoru poslabšale vodnega režima in kakovost površinskih in talnih voda.

(2)Za obvodni prostor je značilna velika biološka pestrost, ki praviloma ustvarja pestra krajinska prizorišča kot pomembno prvino krajinskega prostora.

(3)Zaradi zaščite vodnih virov pred onesnaženjem s fitofarmacevtskimi sredstvi in hranili, ki se jih uporablja v kmetijstvu, je v krajini treba ločevati vodni in kmetijski prostor z npr. obsežnimi vegetacijskimi pasovi.

(4)Z usmeritvami za varstvo vodnih virov, vodnega in obvodnega prostora ter zadovoljivo oskrbo prebivalstva s kakovostno pitno vodo se bo: – nove posege v prostor načrtovalo na podlagi predhodnih analiz prostora z upoštevanjem vodnih zemljišč ter načinom gospodarjenja na njih, z upoštevanjem zavarovanih, poplavnih, erozijskih in drugih nestabilnih območij ter upoštevanjem drugih specifičnosti delovanja vodnega sistema, – zavarovalo in varovalo vode v površinskih vodotokih in podzemne vode v različnih tipih vodonosnikov, ki se že ali se bodo zajemali kot pitna voda ter varovali zahtevano kakovost voda za uporabo v tehnoloških procesih, – zagotavljalo racionalno rabo vode ter omogočilo ponovno uporabo vode z vpeljevanjem z vodo varčnih tehnologij oziroma izključevalo ali preusmerjalo gospodarske aktivnosti s prekomerno porabo vode ter spodbujalo varčevanje v individualni porabi, – pri urejanju in ohranjanju odtočnega režima upoštevala naravna dinamika in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima, – usmerjalo v boljše tehnologije, tako pri procesu proizvodnje kot tudi pri procesu odpravljanj onesnaženja v skladu z zahtevami Evropske zveze, – saniralo degradirana in ogrožena območja, – zagotavljalo možnost uporabe in dostopa do vodnega javnega dobra, – sodelovalo v medobčinskem usklajevanju aktivnosti za urejanje in ohranjanje vodnega sistema, kjer le-ta sega na območja sosednjih občin. Turizem in rekreacija

(1)Območje občine do sedaj ni bilo turistično usmerjeno. Turizem se razvija z upoštevanjem naslednjih ukrepov: – dopolnitev turistične ponudbe na obstoječih stavbnih površinah, – kmetije bi lahko ponujale posebne programe otroških počitnic, – ostala ponudba na kmetijah (konjereja, predelava mleka, med, biološko pridelana hrana) in možnost rekreacije (poleti pohodništvo, pozimi tek na smučeh), – zaradi prisotnosti voda v prostoru se razvija športni ribolov na reki Savi, Tržiški Bistrici in ribnikih pri Žejah.

(2)Za realizacijo teh ukrepov bo treba upoštevati naslednje usmeritve: – ohranjanje naravnih vrednosti in kulturne dediščine, – oblikovanje, izgradnja in prenova objektov namenjenih turizmu, ki povečuje in ne degradira obstoječih kakovosti prostora, – oblikovanje in spodbujanje trajnostnih oblik turizma in rekreacije v občini, z razvojem tistih segmentov turistične ponudbe, ki doprinese k ohranjanju poselitve in kulturne krajine, – naravne in kulturne vrednote se vključijo v turistično ponudbo z upoštevanjem njihove občutljivosti, – kvalitetno naravno in kulturno ohranjena območja se varuje in vzdržuje, – degradirana območja se sanira.

(3)Pri vseh dejavnostih urejanja krajine, ki prostor gospodarsko izkoriščajo, mora obstajati skrb za ohranjanje turistične privlačnosti krajine. Mineralne surovine

(1)Izhodišče za izkoriščanje mora biti predvsem racionalno, strokovno in okolju prijazno ravnanje z mineralnimi surovinami, ki temelji na ocenjenem stanju, potrebah in trendih na področju izkoriščanja mineralnih surovin ter čim večji samooskrbi pri izkoriščanju mineralnih surovin za gradbeništvo in kamnarstvo.

(2)V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina po podrobnejših prostorskih preveritvah pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

(3)Za nelegalne kope se predvidi ustrezne sanacijske ukrepe, s katerimi se bo izvršila ustrezna renaturacija ob upoštevanju specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov in rudarsko zakonodajo. 38. člen (območja potencialnih naravnih in drugih nesreč)

(1)Na skrajnem severozahodnem delu občine, na delu območja Spominskega parka Udin Boršt je evidentirano območje protierozijskih ukrepov zahtevnejše zaščite.

(2)Na območju Občine Naklo se nahajajo poplavna območja vzdolž vodotoka Tržaška Bistrica, ob Savi pri naselju Gobovce in površine ob Dupeljščici v Naklem. Na teh območjih morajo biti posegi načrtovani v skladu z določili Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08).

(3)Skladno z načrtom zaščite in reševanja so na območju Občine Naklo določeni naslednji objekti oziroma območja, pomembna s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: – lokacije siren, namenjenih obveščanju javnosti v primeru naravnih in drugih nesreč: Gasilski dom Naklo, Gasilski dom Duplje, Gasilski dom Podbrezje, Gasilski dom Žeje; – zbirna mesta za reševalne ekipe: Občina Naklo, osnovna šola Duplje, Gasilski dom Podbrezje; – heliodrom: igrišče ob Osnovni šoli Naklo; – pokopališča: Naklo, Spodnje Duplje, Podbrezje; – deponija ruševin: gramoznica Bistrica; – sanitetna sprejemališča: Osnovna šola Naklo, Gasilski dom Duplje, igrišče ob Osnovni šoli Naklo; – zbirna mesta za gradbeno mehanizacijo: gramoznica Naklo; – zbirna mesta za materialno pomoč: Gasilski dom Naklo; – zbirna mesta tuje pomoči: prostori občinske uprave. 7.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč 39. člen (območja stavbnih zemljišč)

(1)Pri razporejanju dejavnosti in namenske rabe prostora na območju stavbnih zemljišč izhajamo iz temeljne ugotovitve dejanske in planirane pretežne namembnosti območij in površin. Za področja ureditvenih območij večine naselij v občini so dejavnosti razporejene izključno na osnovi potreb in analiz prevladujočih obstoječih dejavnosti. Pri občinskem središču Naklo in pridruženih mu naseljih Malo Naklo in Pivka pa so dejavnosti in namenska raba prostora določene s prikazom koncepta podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč v naselju.

(2)Razvoj dejavnosti in raba prostora naselij sledi kontinuiteti prostorskega urejanja predvsem tam, kjer kvalitetne prostorske ureditve dajejo identiteto naseljem kot celoti ter posameznim predelom.

(3)Različnim načinom zazidanosti in urbanistični izgrajenosti posameznih območij je potrebno prilagajati nove prostorske ureditve – tako v strukturnem kot oblikovnem smislu.

(4)Po načelih pretežnosti, združljivosti in dopolnjevanja je možen tudi preplet posameznih kompatibilnih dejavnosti oziroma komplementarnih namenskih rab. 40. člen (območja kmetijskih zemljišč)

(1)Zasnova kmetijskih površin opredeljuje površine najboljših kmetijskih zemljišč in površine drugih kmetijskih zemljišč.

(2)Izogibati se je treba preoblikovanju drobno strukturirane kmetijske krajine v obsežne monokulturne kmetijske površine brez členitvenih prvin, ki so ustvarjale značilno krajinsko sliko teh območij v preteklih stoletij, npr. obvodna zarast, drevesne in grmovne živice, posamična drevesa, izmenjava kultur na površinah z drobno parcelno strukturo in podobno.

člen (območja gozdnih zemljišč) Na podlagi opredeljenih funkcij gozdov so določene osnovne kategorije gozdov. Te so: – večnamenski gozdovi, – gozdovi s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni, – gozdovi s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni, – varovalni gozdovi.
člen (območja vodnih zemljišč)

(1)Območja vodnih zemljišč tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodna zemljišča stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.

(2)Vodna zemljišča so tudi območja pregrad, jezov in ostalih vodnih objektov.

(3)Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah

reda 15 m od meje vodnega zemljišča oziroma zunaj naselja najmanj 40 m, na vodah
reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.

(4)Vodotoka

reda na območju Občine Naklo sta Sava in Tržiška Bistrica, vsi ostali vodotoki pa sodijo med vodotoke
reda.

(5)Območje občine je del ribiških okolišev Radovljica, Kranj in Tržič, v katerih izvajalci ribiškega upravljanja z namenom zagotavljanja in ohranjanja ugodnega stanja in trajnostne rabe rib, načrtujejo parametre ribiškega upravljanja in varovanja.

člen (območja drugih zemljišč) Namenska raba zemljišč območij mineralnih surovin se določi na osnovi možnosti izkoriščanja mineralnih surovin na teh zemljiščih ter racionalnosti izrabe, ki temelji na ocenjenem stanju, potrebah in trendih na področju izkoriščanja mineralnih surovin. Opredeliti je treba tudi obvezno sanacijo po končanem izkoriščanju ter bodočo namensko rabo, kar bodo podrobneje urejali OPPN, ki jih je potrebno sprejeti za namen izkoriščanja mineralnih surovin. III. IZVEDBENI DEL
Splošne določbe
člen (namen) Izvedbeni del OPN določa po posameznih enotah urejanja: območja namenske rabe prostora, prostorske izvedbene pogoje in območja za katere se pripravi OPPN.
člen (vsebina)

(1)Izvedbeni del OPN vsebuje tekstualni in grafični del.

(2)Tekstualni del: – splošne določbe, – območja namenske rabe prostora, – prostorski izvedbeni pogoji po posameznih enotah urejanja prostora, – območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt, – posebni prostorski izvedbeni pogoji.

(3)Grafični del: – pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, – pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežji gospodarske javne infrastrukture, – prikazi območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, – prikazi območij enot urejanja prostora in prikazi javne gospodarske infrastrukture.

(4)Grafični prikazi so izdelani na DKN v merilu 1:5000, pregledne karte pa na državni topografski karti v merilu 1:10

Območja namenske rabe prostora
člen (enote urejanja prostora) Celotno območje Občine Naklo je razdeljeno na enote urejanja prostora, ki so določene na temelju skupnih značilnosti prostora. OPN določa prostorske izvedbene pogoje za naslednje enote urejanja prostora: +----------+-----------------+-------------------+-------------+ | Enota | Naziv območja | Podrobnejša |Predvideni in| | urejanja | | namenska raba | obstoječi | | prostora | | | OPPN | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |BI 1 |Bistrica |SK | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |BI 2 |Bistrica |SK | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |BI 3 |Bistrica |SK | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |BI 4 |Gramoznica |LN | | | |Jurčkovo polje | | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |CE 1 |Cegelnica |SS, SK, K1 | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |GO 1 |Gobovce |SK, O | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |GO 2 |Gobovce - polje |K1, K2, G, VC | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |NA 1 |Naklo - center |CU | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |NA 2 |Naklo |SS, SK, ZK, CU, ZS,| | | | |PC, K1 | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |NA 3 |Vrtec in |SS |predvideni | | |stanovanja | |OPPN | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |NA 4 |Naklo – ob |SS |predvideni | | |avtocesti | |OPPN | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |NA 5 |Malo Naklo - |CU | | | |šola | | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |NA 6 |Pivka |SK |predvideni | | | | |OPPN | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |NA 7 |Ob krožišču |SS |predvideni | | | | |OPPN | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |NA 8 |Asfaltna baza |SS |predvideni | | | | |OPPN | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |NA 9 |Podreber |SS | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |NA 10 |Pri železniški |CU |predvideni | | |postaji | |OPPN | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |NA 11 |Blagovni |IG | | | |terminal | | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |NA 12 |Rezervat Naklo |IG |predvideni | | | | |OPPN | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |OK 1 |Okroglo |SK | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |OK 2 |RTP Okroglo |E | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |OK 3 |Zupanova vila |CU, ZP | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |PO 1 |Podbrezje - |SK, SS, IK, ZK | | | |Podtabor | | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |PO 2 |Podtabor |SS |OLN SE7/6- | | | | |Podtabor | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |PO 3 |Podbrezje - |SS | | | |Britof | | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |PO 4 |Podtabor - |BT | | | |turizem | | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |PO 5 |Podtabor - |IG |predvideni | | |gospodarska cona | |OPPN | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |PO 6 |Podtabor - |PO |LN za | | |avtocestna baza | |avtocesto | | | | |Podtabor– | | | | |Naklo | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |PO 7 |Podbrezje - |SS |predvideni | | |Britof-jug | |OPPN | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |PO 8 |Podbrezje - |G, K1, K2, A, PC, | | | |okolica |VC | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |PO 9 |Podbrezje - |SK, K2 | | | |Spodnja vas | | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |PO 10 |Spodnja vas - |SK |predvideni | | |vzhod | |OPPN | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |PO 11 |Spodnja vas - |SS |predvideni | | |sever | |OPPN | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |PO 12 |Spodnja vas – |LN, SS | | | |Kavčič | | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |PO 13 |Cegram |IG | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |PO 14 |Podbrezje – |SK | | | |Srednja vas | | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |PL 1 |Polica |SK, SS, ZS, K1, CU,| | | | |G | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |PL 2 |LPKF |IG |OLN 5/15a - | | | | |LPKF | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |PL 3 |Pod Polico |IG |predvideni | | | | |OPPN | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |PL 4 |Polica - Ob |PO |predvideni | | |cesti | |OPPN | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |SD 1 |Spodnje Duplje |SS, SK | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |SD 2 |Duplje - šola |CU | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |SD 3 |Spodnje Duplje |SK, ZK | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |SD 5 |Spodnje Duplje - |SK, IK | | | |kmetija | | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |ST 1 |Nogometno |BC | | | |igrišče | | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |ST 2 |Strahinj – |SS, SK | | | |center | | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |ST 3 |Strahinj |SS, K1, SK | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |ST 4 |Strahinj |SS | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |ST 5 |Biotehniška šola |CU | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |ZA 1 |Zadraga |SK | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |ZA 2 |Zadraga |SK | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |ZD 1 |Zgornje Duplje |SK | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |ZD 2 |Zgornje Duplje |SS | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |ZD 3 |Zgornje Duplje |SK | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |ZD 4 |Rastlinjaki, |IK, SK | | | |kmetija | | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |ŽE 1 |Žeje |SK, G | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |ŽE 2 |Ribniki |ZS, VC | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |ŽE 3 |Kmetija |SK | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |UB |Udin boršt |G, K1, K2, PC, VC | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |PG 1 |Cestno podjetje |IG |predvideni | | |- Gača | |OPPN | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |PG 2 |Podbreška gmajna |G, PC, K1, K2, VC | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |PG 3 |Tovarna za |O |predvideni | | |predelavo | |OPPN | | |odpadkov | | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |SP |Strahinjsko |K1, K2, G, A, PC, | | | |polje |VC | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |DO |Dobrave |G, K1, K2, VC | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+ |KP |Kranjsko polje |K1, K2, A, VC, G | | +----------+-----------------+-------------------+-------------+
člen (namenska raba prostora) OPN za območje Občine Naklo določa osnovno in podrobnejšo namensko rabo zemljišč. Podrobnejša namenska raba je določena v poglavju skupnih določb oziroma, za specifične primere, tudi v poglavju posebnih določb tega odloka.
člen (vrste območij osnovne in podrobnejše namenske rabe)

(1)V skladu z usmeritvami za razporejanje dejavnost in namensko rabo prostora iz strateškega dela OPN so vrste dejavnosti (namembnosti) in vrste posegov določene za posamezno namensko rabo površin ter podrobnejšo namensko rabo površin.

(2)Območja namenske rabe prostora in območja podrobnejše namenske rabe imajo v OPN naslednji pomen: NAMENSKA RABA NA STAVBNIH ZEMLJIŠČIH S – območja stanovanj, ki so pretežno namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in so členjena na podrobnejšo namensko rabo: SS – stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi; SB – stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin); SK – površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju; C – območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju; CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje; I – območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim; IG – gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim; IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali reji živali; B – posebna območja, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno; BT – površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev; BC – športni centri so športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam; Z – območja zelenih površin, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja; ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu rekreaciji in športom na prostem; ZP – parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju; ZK – pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle; P – območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa; PC – površine cest; PŽ – površine železnic; PO – ostale prometne površine, ki so namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa; E – območja energetske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike; O – območja okoljske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki; A – površine razpršene poselitve, kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij; █ – razpršena gradnja, kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč. NAMENSKA RABA NA OBMOČJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ K – območja kmetijskih zemljišč; K1 – površine najboljših kmetijskih zemljišč; K2 – površine drugih kmetijskih zemljišč; NAMENSKA RABA NA OBMOČJU GOZDNIH ZEMLJIŠČ G – območja gozdov, kot zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom o gozdovih določene kot gozd; NAMENSKA RABA NA OBMOČJU VODNIH ZEMLJIŠČ V – območja vodnih zemljišč, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda; VC – površine celinskih vod; NAMENSKA RABA NA OBMOČJU DRUGIH ZEMLJIŠČ L – območja mineralnih surovin, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin; LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora; 3. Prostorski izvedbeni pogoji po posameznih enotah urejanja prostora 49. člen

(1)Splošni prostorski izvedbeni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja in površine po namenu, razen če v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih ni določeno drugače. Vse gradnje in ureditve morajo biti v skladu s podrobno namensko rabo območja in prostorskimi izvedbenimi pogoji za umestitev in oblikovanje. Na območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine morajo biti gradnje in ureditve tudi v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine.

(2)Funkcija območij in površin je določena z dopustnimi dejavnostmi, dopustnimi vrstami posegov v prostor, s pogoji za izrabo in za varstvo okolja. 3.

Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
člen (vrste dopustnih posegov na celotnem območju prostorskega načrta)

(1)Na celotnem območju, ki se ureja s tem OPN so dopustne naslednje vrste posegov: – za obstoječe zakonito zgrajene objekte – vzdrževalna dela in rekonstrukcije; – odstranitve objektov, razen objektov kulturne dediščine; – spremembe namembnosti obstoječih zakonito zgrajenih objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so skladne s podrobno namensko rabo, razen za objekte kmetijstva in pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov; – gradnje, rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitve gospodarske javne in prometne infrastrukture ter drugih omrežij v javni rabi; – vodnogospodarske ureditve; – gradnje pomožnih infrastrukturnih objektov; – ureditve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; – postavitev spominskih obeležij; – postavitev začasnih objektov za prireditve, začasnih parkirišč; – postavitev objektov za oglaševanje, ob predhodni pridobitvi soglasja občine.

(2)Odstranitve objektov ali delov objekta, ki je varovano po predpisih o kulturni dediščini niso dopustne, razen če je v ta namen predhodno pridobljeno soglasje pristojnega organa. Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta kulturne dediščine mora upoštevati usmeritve navedene v kulturnovarstvenem soglasju.

(3)Namembnost posameznega objekta lahko odstopa od predpisane namembnosti za posamezno območje, če ima obstoječi objekt tako namembnost določeno z veljavnim gradbenim dovoljenjem.

(4)Nadzidave pomožnih objektov niso dovoljene. Spremembe namembnosti pomožnih objektov v stanovanjske, počitniške in v stavbe za opravljanje dejavnosti niso dovoljene.

(5)Prepovedano je odstranjevati posamična drevesa ali skupine dreves razen sanitarne sečnje. 51. člen (vrste dopustnih posegov na območjih stavbnih zemljišč)

(1)V vseh območjih stavbnih zemljišč, če zanje ni predvidena izdelava OPPN so poleg posegov določenih v 50. členu tega odloka dopustne še: – novogradnje objektov, razen na parkovnih površinah, zelenih površinah in površinah igrišč; – dozidave in nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih objektov; – postavitev ograj; – ureditev javnih površin; – gradnje in ureditve za rekreacijo.

(2)Na stanovanjskih površinah SS so dopustne še: – gradnje novih stanovanjskih stavb, večnamenskih stavb (stanovanja, storitve, trgovina), spremljajočih stavb splošnega družbenega pomena, gostinskih stavb, upravnih in pisarniških stavb, trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti, garažnih stavb in stavb za proizvodno obrt, ki prekomerno ne obremenjujejo okolja in stavb za opravljanje verskih obredov; – gradnje novih stanovanjskih, nestanovanjskih kmetijskih stavb za opravljanje kmetijske dejavnosti in gradnje dopolnilne dejavnosti kmetij le, če gre za posege na obstoječih kmetijah oziroma kmetijskih objektih; – gradnje in postavitve pomožnih objektov, razen pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov (izjema so obstoječe kmetije) in objektov namenjenih skladiščenju.

(3)Na stanovanjskih površinah za posebne namene SB so še dopustne: – gradnje novih stanovanjskih stavb za posebne namene in spremljevalnih objektov (domovi za ostarele, socialno-varstveni zavodi in druge nastanitvene stavbe).

(4)Na površinah podeželskega naselja SK so dopustne še: – gradnje novih stanovanjskih, nestanovanjskih kmetijskih stavb za opravljanje kmetijske dejavnosti in gradnje dopolnilne dejavnosti kmetij, večnamenskih stavb (stanovanja, storitve, trgovina), spremljajočih stavb splošnega družbenega pomena, gostinskih stavb, upravnih in pisarniških stavb, trgovskih, drugih stavb za storitvene dejavnosti, proizvodno obrtnih dejavnosti, ki prekomerno ne obremenjujejo okolja in stavb za opravljanje verskih obredov; – gradnje in postavitve pomožnih objektov; – gradnje in postavitve pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov. V območjih, kjer prevladuje kmetijstvo, niso dovoljene gradnje stanovanjskih stavb, ki niso vezane na funkcijo kmetije in ovirajo nadaljnji razvoj kmetije.

(5)Na osrednjih območjih centralnih dejavnosti CU so dopustni še: – gradnje stanovanjskih, trgovskih, gostinskih, proizvodnih, obrtnih, storitvenih in poslovnih stavb ter stavb namenjenih izobraževanju, otroškemu varstvu in znanstveno-raziskovalnemu delu ter spremljajočih objektov in naprav, stavb za zdravstveno, bolnišnično in zavodsko oskrbo ter spremljajočih objektov, stavb namenjenih javni upravi, stavb za kulturo in razvedrilo, muzejev, knjižnic ter spremljajočih objektov, stavb za čaščenje in opravljanje verskih obredov ter spremljajočih objektov, gasilskih objektov in kmetij; – gradnje in postavitve športnih igrišč; – gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, pomožnih kmetijskih objektov, začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), vadbenih objektov, ograj ter spominskih obeležij.

(6)Na območjih gospodarskih con IG so dopustni še: – gradnje stavb namenjenih proizvodnji, obrti, skladiščenju, trgovini, servisom, gradbeni proizvodnji, parkiriščem in spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti (upravni prostori, okrepčevalnice, prometni terminali, bencinski servisi); – gradnja in postavitev začasnih objektov.

(7)Na površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo IK so dopustni še: – gradnje objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji (hlevi, gospodarska poslopja, skednji, silosi, sušilnice, strojne lope, shrambe, kašče, kozolci, rastlinjaki in steklenjaki, ograje, obore in drugi pomožni objekti namenjeni kmetijski dejavnosti); – gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe; – gradnje in postavitve pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov.

(8)Na površinah za turizem BT so dopustni še: – gradnje stavb namenjenih turizmu z možnostjo nastanitve ter rekreacije s spremljajočimi dejavnostmi gostinstva, trgovine in storitev; – postavitev začasnih in vadbenih objektov.

(9)Na površinah za športne centre BC so dopustni še: – gradnje športnih dvoran in športnih igrišč ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti (tribune, garderobe,sanitarije, pisarne, tehnični objekti, gostinstvo in storitvena obrt za šport in rekreacijo); – postavitev začasnih (razen objektov za skladiščenje) in vadbenih objektov.

(10)Na površinah za oddih, rekreacijo in šport ZS so dopustne še: – gradnje športnih igrišč in drugih objektov za šport in rekreacijo na prostem ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti (gostinstvo, pisarne, garderobe, sanitarije in podobno, vzdrževanje športnih in rekreacijskih površin in podobno); – ureditev rekreacijskih in športnih površin; – postavitev začasnih objektov (razen objektov za skladiščenje) in vadbenih objektov.

(11)Na površinah parkov ZP so dopustni še: – ureditev parkov, vrtov in drugih zelenih javnih površin s sprehajalnimi potmi in drugimi objekti vrtne arhitekture ter postavitve spominskih obeležij.

(12)Na površinah pokopališč ZK so dopustni še: – gradnje in širitve pokopališč in gradnje pokopaliških stavb s spremljajočimi objekti; – gradnje in postavitve ograj ter spominskih obeležij.

(13)Na površinah cest PC in železnic PŽ so dopustni še: – gradnje in ureditve v skladu z namensko rabo območja.

(14)Na ostalih prometnih površinah PO so dopustni še: – gradnja in ureditev površin mirujočega prometa, objektov in površin za vzdrževanje prometne infrastrukture, terminali (postaje), bencinski servisi in spremljajoči objekti prometne infrastrukture; – gradnja in postavitev začasnih objektov.

(15)Na območjih energetske infrastrukture E so dopustni še: – gradnja in ureditev objektov in naprav energetske infrastrukture; – gradnja in postavitev začasnih objektov.

(16)Na območjih okoljske infrastrukture O so dopustne še: – gradnja in ureditev objektov in naprav s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki; – gradnja in postavitev začasnih objektov.

(17)Na območjih razpršene poselitve A so dopustni še: – gradnje stanovanjskih stavb, stavb za potrebe kmetijstva, trgovine, proizvodnje, storitvenih dejavnosti, športa in rekreacije; – gradnje in postavitve pomožnih objektov.

(18)Na območjih razpršene gradnje so dopustne dozidave in nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih objektov, novogradnje niso dovoljene.

člen (vrste dopustnih posegov na kmetijska, gozdna in vodna zemljišča) Poleg posegov, določenih v
členu tega odloka, so na površinah zunaj območja stavbnih zemljišč dovoljeni še naslednji posegi: – vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in hudournikov in druge vodnogospodarske ureditve, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda; – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi; – urejanje in gradnja poljskih poti, pešpoti in kolesarskih poti; – ureditve za rekreacijo, tako da se ohranja kmetijska oziroma gozdna funkcija zemljišča; – postavitev čebelnjakov v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08), ob predhodni pridobitvi pozitivnega mnenja Čebelarske zveze Slovenije; – ureditve za lov in ribolov, tako da se ohranja kmetijska oziroma gozdna funkcija zemljišča.
člen (vrste dopustnih posegov na kmetijskih zemljiščih)

(1)Na površinah kmetijskih zemljišč K1 in K2 so dovoljeni še naslednji posegi: – kmetijsko prostorsko ureditvene operacije in melioracije; – sanacija divjih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo; – postavitev obor; – postavitev ograj za potrebe varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, varstva voda, lova in rekreacije; – gradnje pomožnih kmetijskih objektov (kozolci, kmečke lope, rastlinjaki, silosi, skednji, seniki, gnojišča, zbiralniki gnojnice, vodni zbiralniki, betonska korita za zbiranje vode, poljska pot, gozdna cesta, obore za rejo divjadi) ob predhodni predložitvi mnenja kmetijske svetovalne službe.

(2)Gradnja dvojnih kozolcev oziroma toplerjev ni dopustna.

(3)Na območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine je pred načrtovanjem postavitve pomožnega objekta potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.

(4)Za posege v zavarovana območja, v območja Natura 2000 in v naravne vrednote je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje. 54. člen (vrste dopustnih posegov na gozdnih zemljiščih)

(1)Na območju gozdov G so dovoljeni še naslednji posegi: – posegi v skladu z gozdnogospodarskimi načrti in lovskogojitvenimi načrti; – sanacije degradiranega gozdnega prostora; – sanacija divjih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo; – gradnje žag in deponij lesa; – gradnje pomožnih gozdarskih objektov (obore, krmilnice, lovske preže, napajališča, gozdne vlake, gozdne ceste in učne poti ter gozdne žičnice); – sanitarne sečnje; – krčitve gozdov za kmetijske namene do površine 0.5 ha, če poseg ne razvrednoti ekoloških ali socialnih funkcij gozdov; pred izvedbo krčitve je potrebno pridobiti soglasje pristojnega zavoda za gozdove.

(2)V negozdnem prostoru, ki je funkcionalno povezan z gozdom, so dopustni le posegi, ki ne razvrednotijo ali ne poškodujejo gozda. V prostoru ob gozdu je potrebno ohraniti obstoječe dostope do gozda oziroma urediti nadomestne. Odmik od gozdnega roba mora biti tolikšen, da gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oziroma rab prostora; če tega odmika ni, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic.

(3)Na območjih gozdov, ki so del območja varovanja naravne dediščine, na vodovarstvenih območij ali območij varovanja kulturne dediščine, je dejavnosti potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za to dediščino.

(4)Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba.

(5)Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati.

(6)Gozdnih površin ni dopustno ograjevati.

(7)Posegi v gozd so dopustni, če ne ogrožajo, razvrednotijo ali onemogočajo ekoloških in/ali socialnih funkcij gozda; strokovno presojo oziroma mnenje o tem izdela pristojni zavod za gozdove.

(8)Predhodno je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, pred katerim je priporočljivo predhodno preveriti možnost posega v gozdni prostor. 55. člen (vrste dopustnih posegov na zemljiščih varovalnih gozdov)

(1)V območjih varovalnih gozdov posegi v prostor niso dovoljeni.

(2)Izjemoma so dopustne lokalne krčitve za infrastrukturne objekte, če se s poročilom o vplivih na okolje ugotovi, da načrtovane rešitve ne povzročajo čezmernih vplivov na ekološko funkcijo gozda. Dovoljeno je izvajati raziskave in v omejenem obsegu mehkejše oblike rekreacije (sprehod, planinstvo, opazovanje, poučne dejavnosti) po urejenih poteh.

(3)Razglašeni varovalni gozdovi nimajo v celoti gospodarskega značaja, ampak imajo po svoji legi tudi varovalno funkcijo.

(4)Varovalni gozdovi so razglašeni z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07 in 29/09). Za posege v varovalne gozdove je predhodno potrebno pridobiti dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 56. člen (vrste dopustnih posegov na zemljiščih gozdov s posebnim namenom)

(1)V območjih gozdov s posebnim namenom so posegi v prostor dopustni v skladu s posameznimi akti o razglasitvi gozdov za posebne namene, s katerimi je določen poseben režim gospodarjenja in ureditve teh gozdov.

(2)V še ne razglašenih gozdovih je zaradi ekološke in socialne funkcije potrebno ohranjati gozdno rabo, posegi pa so dovoljeni le v skladu z gozdnogospodarskimi načrti.

(3)Od gozdov s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni, so razglašeni gozdovi v prvem varstvenem pasu virov pitne vode po Odloku o varstvu virov pitne vode na območju Občine Naklo (Uradni vestnik Gorenjske, št. 21/02) in za Podbrezje z odločbo Skupščine Občine Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 18-175/66).

(4)Za gozdove s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni, so razglašeni gozdovi v gozdnem rezervatu Udin boršt z Odlokom o razglasitvi Spominskega parka Udin boršt za zgodovinski in kulturni spomenik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20-229/85). 57. člen (vrste dopustnih posegov na vodnih zemljiščih)

(1)Na površinah celinskih vod VC so dovoljeni še naslednji posegi: – gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo; – gradnja objektov grajenega javnega dobra; – ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda; – ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave; – gradnje objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih; – gradnje objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem; – gradnje objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

(2)Varstveno območje vodotokov Save in Tržiške Bistrice obsegata vodno in priobalno zemljišče v širini 15 m od zgornjega roba brežine oziroma najmanj 40 m zunaj naselja. Ostali vodotoki, potoki, hudourniki in suhe hudourniške struge imajo širino priobalnega zemljišča 5 m od zgornjega roba brežine. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljena gradnja objektov, razen peš poti in kolesarskih stez ter objektov iz primerov, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah (ZV-1) (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08 – ZV-1A).

(3)Pri ureditvah in gradnjah na vodnem in priobalnem zemljišču naj se v največji meri ohranja obstoječa vegetacija.

(4)Na vodnem in priobalnem zemljišču niso dovoljene: – dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov; – nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje vodotokov, sprožanje erozijskih procesov ali rušenje ravnotežja na labilnih tleh.

(5)Za vse posege v prostor, ki se nahajajo v vplivnem območju naravnih ali umetnih vodotokov oziroma ki kakorkoli vplivajo na naravne in umetne vodotoke s stalno ali občasno vodo, na vodna telesa, izvire, na talno vodo, na stabilnost terena in erozijske procese je potrebno pridobiti pogoje h gradnji in vodno soglasje.

člen (vrste dopustnih posegov na drugih zemljiščih) Poleg posegov, določenih v
členu tega odloka, so na površinah nadzemnega pridobivalnega prostora LN so dovoljeni še naslednji posegi: – izkoriščanje mineralnih surovin; – gradnja objektov in naprav za potrebe izkoriščanja in obdelave mineralnih surovin; – po pridobitvi dovoljenja za opustitev izkoriščanja izvajanje dokončne sanacije okolja in odpravljanje posledic, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del; – postavitev enostavnih objektov za potrebe sanacije.
člen (prepletanje dopustnih dejavnosti) V območjih z oznako S, C in I so dovoljene dopolnilne dejavnosti v okviru namenske rabe in ob upoštevanju naslednjih pogojev:
V območjih z oznako SS: – obseg dejavnosti do vključno 5 zaposlenih, – dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje, – delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne povzroča čezmerne obremenitve s hrupom.
V območjih SK in IK: – dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje, – kmetijske dejavnosti, vendar mora na območju kulturne dediščine projektant arhitekturo hleva predhodno uskladiti na ZVKD in zanj pripraviti strokovno oceno vplivov na okolje, – delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da s hrupom ne moti stanovanjskega okolja.
V območjih CU: – dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje, – kmetijske dejavnosti, hlev do 40 glav živine (samo v enoti NA1), – delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da s hrupom ne moti stanovanjskega okolja. 3.
Prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
člen (odmiki od parcelnih meja)

(1)Nove stavbe morajo biti odmaknjene od parcelnih meja toliko, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru zemljiške parcele. Lega stavbe mora slediti legi stavb v območju urejanja, na pobočjih mora biti daljša stranica vzporedna s plastnicami.

(2)Nove stavbe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so možni le ob pismenem soglasju lastnika sosednjega zemljišča in v primerih, ko je individualna stanovanjska stavba od posestne meje oddaljena najmanj za polovico svoje višine, merjeno nad terenom, vendar ne manj kot 2,5 m, za oba primera pa velja, da je potrebno zagotoviti požarni odmik.

(3)V primeru stanovanjske gradnje na mestu odstranjenega objekta, pri kateri je odmik od posamezne parcelne meje enak ali večji, kot je bil pri objektu, ki se nadomešča, izjava lastnika sosednjega zemljišča ni potrebna.

(4)Od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni higiensko-zdravstveni in požarno varstveni pogoji. 61. člen (vaška jedra)

(1)V območjih ohranjenih vaških jeder in v podobnih območjih je pri določitvi lege stavbe potrebno slediti talni zasnovi vaškega jedra in obstoječim gradbenim linijam. V primerih, da je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na posestne meje, je potrebno novo ali stavbo, ki se jo gradi na mestu odstranjenega objekta, praviloma locirati na mejo, ob pogoju da kap strešine ne sega v sosednje zemljišče.

(2)Območja na katerih se izvajajo ukrepi iz tega člena so Območje CU v enoti urejanja prostora NA 1 in območja z oznakami SK v starih jedrih naslednjih enot urejanja prostora: OK 1, PO 1, PO 9, PO 14, SD 3, ST 2, ZD 1 in ŽE

člen (ograje) Ograje naj bodo praviloma postavljene na posestne meje zemljiških parcel, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta.
člen (odmik od ceste)

(1)Nove stavbe in pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene najmanj 5 m, oziroma v skladu s cestno-prometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje od teh določil je možno le v soglasju z upravljavci cest ter takrat, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja.

(2)Za postavitve ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest.

člen (bližina gozda) Kolikor stavbno zemljišče meji na strnjen gozd je zaradi neoviranega gospodarjenja z gozdom obvezen soglasjedajalec v postopku pridobivanja upravnega dovoljenja tudi pristojna gozdnogospodarska organizacija. 3.
Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti
člen (velikost objektov)

(1)Pri določanju velikosti stavb je treba poleg predpisanih dopustnih velikosti za posamezne vrste stavb upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, dela naselja oziroma posameznih skupin stavb, tako da nove stavbe po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma skupine objektov, razen če funkcija in tehnologija objekta zahtevajo drugačne gabarite.

(2)Velikost posameznega obstoječega objekta lahko presega pogoje za posamezno območje, če ima objekt tako velikost določeno z veljavnim gradbenim dovoljenjem. Povečanje gabaritov takega objekta, ki presegajo pogoje za to območje, ni dopustno.

(3)V območjih naselbinske kulturne dediščine večstanovanjska gradnja ni dopustna.

(4)Spremljajoči objekti na površinah za oddih, rekreacijo in šport ZS, ne smejo presegati 50 m² neto tlorisne površine. 66. člen (tlorisni in višinski gabariti)

(1)Stanovanjske površine SS: – Tlorisni gabarit vseh stavb mora biti podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,2, tloris je lahko tudi lomljen, s prizidavami se ne sme porušiti predpisanega razmerja. – Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+1+M, pri čemur je kolenčni zid visok največ 100 cm. Nadzidave stavb se lahko izvajajo le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita.

(2)Stanovanjske površine za posebne objekte SB: – Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi zemljiške parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb. – Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+2+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 50 cm nad terenom.

(3)Površine podeželskega naselja SK: – Tlorisni gabarit vseh stavb, razen kmetijskih mora biti podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4, tloris je lahko tudi lomljen, s prizidavami se ne sme porušiti predpisanega razmerja. – Gospodarska poslopja in hlevi morajo imeti podolgovat tlorisni gabarit v razmerju 1:1,6, pomožne kmetijske stavbe pa vsaj 1:1,4. – Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 50 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 50 cm ali (K)+P+M, kjer je kolenčni zid visok do 100 cm. Nadzidave stavb se lahko izvajajo le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita.

(4)Osrednja območja centralnih dejavnosti CU: – Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi zemljiške parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb. V vaškem jedru morajo tlorisni gabariti stavb slediti tipičnemu razmerju značilnemu za stavbno dediščino v vaškem jedru, razmerje stavb 1:1,4. – Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+1+M.

(5)Gospodarske cone IG: – Tlorisna zasnova stavb mora upoštevati funkciji območja in optimalno izrabo prostora ter tehnološke pogoje in omejitve. – Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+2+M, oziroma ne sme presegati višine 30,0 m.

(6)Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo IK: – Za vse stavbe, razen za rastlinjake in steklenjake veljajo pogoji kot za površine podeželskega naselja SK. – Za proizvodne kmetijske objekte mora biti tlorisni gabarit prilagojen velikosti in legi zemljiške parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb. – Višina proizvodnih kmetijskih objektov je lahko največ 9 m.

(7)Površine za turizem BT: – Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi zemljiške parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb. – Višinski gabarit je lahko največ (K)+P+1+M in ne sme biti vedutno izpostavljen.

(8)Športni centri BC: – Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb. – Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo stavb in ne smejo presegati gabarita najvišjega objekta v okolici.

(9)Površine razpršene poselitve A in razpršena gradnja: – Tlorisni in višinski gabariti se povzamejo po pogojih za območje podeželskega naselja SK.

člen (zmogljivost objektov) V vseh območjih, v katerih se lahko gradijo stanovanjske stavbe velja, da so lahko v novo zgrajeni stanovanjski stavbi največ 4 stanovanja, v primeru rekonstrukcije, adaptacije ali spremembe namembnosti obstoječega objekta, ki se mu ne spreminjajo zunanji gabariti pa lahko tudi več.
člen (faktor zazidanosti)

(1)Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele namenjene gradnji. Določen je za istovrstne površine in znaša največ: – stanovanjske površine SS ................... 0.35 – površine podeželskega ................... 0.40 naselja SK – gospodarske cone IG ................... 0.50 – površine z objekti za ................... 0.50 kmetijsko proizvodnjo IK – površine za turizem BT ................... 0.30 – športni centri BC ................... 0.35.

(2)Za območja CU, v katerih je velik delež nestanovanjskih stavb ter območja stavb za posebne namene SB se faktor zazidanosti določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno dejavnost, če so za njo predpisani, za ostale parcele namenjene gradnji pa je faktor zazidanosti 0.45.

(3)V območjih kulturne dediščine faktorji zazidanosti iz prvega odstavka tega člena niso zavezujoči. 69. člen (delež odprtih bivalnih površin)

(1)Najmanjši delež odprtih bivalnih površin se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin glede na površino parcele namenjene gradnji. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine. Določene so za istovrstne površine in znaša: – stanovanjske površine SS ................... 25% – površine podeželskega ................... 30% naselja SK – gospodarske cone IG ................... 10% – površine za turizem BT ................... 30%.

(2)Pri stavbah splošnega družbenega pomena v območjih CU ter pri stavbah za posebne namene SB se delež odprtih bivalnih površin določi s projektom zunanje ureditve pripadajočega zemljišča v skladu s standardi in normativi, ki urejajo posamezno področje, za ostale parcele v teh območjih namenjene gradnji pa naj bo delež odprtih bivalnih površin 30%. 3.4. Prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja 70. člen (oblikovanje streh)

(1)Strehe na vseh površinah namenske rabe, razen na površinah za kmetijsko proizvodnjo in površinah gospodarskih con, morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom, nad lomljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu, v razponu od 36° do 45°, razen pri samostojnih nadstreških, ki imajo lahko položnejši naklon oziroma minimalni naklon (ravna streha) ali zaobljen profil (razen v območjih SK). Sleme mora potekati v smeri daljše stranice.

(2)Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitnosive, rjave ali rdeče barve. Dopustne so kritine, ki dajejo videz majhnih strešnikov. Prosojna kritina je dopustna na gospodarskih poslopjih za dosuševanje sena. Svetle pločevinaste kritine, ki ne oksidirajo, kritine z močnim odsevom ter prosojne barvaste kritine niso dopustne. Pri načrtovanju je treba spoštovati tradicionalne materiale in členitev gradbenih mas. Vogalni poudarki v obliki stolpov niso dopustni.

(3)Strehe na cerkvah, kapelicah, znamenjih, graščinah in dvorcih imajo lahko drugačen naklon od predpisanega. Na teh objektih je bakrena pločevina kot kritina dopustna.

(4)Naklon, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja oziroma tradicionalni značilnosti vaškega jedra. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene.

(5)Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti naklone enake osnovni strehi in ne smejo biti višje od nje. Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi, ki je vidna z javnih površin, ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Sončni zbiralniki morajo biti postavljeni vzporedno s strešino in ne smejo biti višji od slemena. Strehe nad prizidki morajo biti enake kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove in pri ureditvi terase.

(6)Podstreha je lahko izkoriščena v dveh etažah, odprtine spodnje etaže podstrehe so lahko v obliki frčad ali strešnih oken, odprtine zgornje etaže podstrehe pa so lahko le v obliki strešnih oken.

(7)Ravna streha je dopustna nad delom objekta v primeru ureditve terase in nad vkopanim delom objekta, če je objekt v celoti, ali večinoma vkopan, razen v vaških jedrih in v vplivnih območjih kulturne dediščine.

(8)Drugačen naklon strehe od predpisanega naklona je dopusten na nestanovanjskih objektih: – v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe, ki je pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta, – če funkcija objekta zahteva širino objekta, ki presega 15 m.

(9)Na površinah IK, pri novogradnjah večjih hlevov in ostalih objektih za kmetijsko proizvodnjo, je zaradi funkcionalnih zahtev naklon strešin lahko od 15° do 45°.

(10)Na površinah gospodarskih con IG naklon strešin je lahko drugačen od naklona in oblik streh v sosednjih ureditvenih enotah. Strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave. 71. člen (arhitektonsko oblikovanje stavb)

(1)Na vseh površinah namenske rabe, razen na površinah za gospodarske cone IG veljajo splošni pogoji za arhitektonsko oblikovanje stavb, navedeni v tem členu.

(2)Arhitektonsko oblikovanje stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije morajo izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno. Nove stavbe morajo biti prilagojene stavbam in ureditvam v okolici.

(3)Vetrolovov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture.

(4)Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno.

(5)Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča).

(6)Balkonske ograje naj imajo praviloma vertikalno položene deske.

(7)Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne.

(8)Za zaščito opažev in ograj je dopustna uporaba zaščitnih sredstev v sivi do grafitnosivi ali temnorjavi barvi.

(9)Na površinah podeželskega naselja SK se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah značilne arhitekture ter upoštevati še: – Urbanistično in arhitekturno oblikovanje posegov se mora podrediti oblikovnim kvalitetam krajevno značilne arhitekture. – Dopustna je gradnja stanovanjske hiše ali gospodarskega poslopja na mestu odstranjenega objekta, na parcelni meji pod pogojem, da po višini ne presega višine prvotnega objekta ter da ima ustrezno urejene strešne odtoke in snegolove. – Balkoni oziroma ganki na čelnih fasadah stanovanjskih objektov so dopustni na zatrepu. Balkoni oziroma ganki na vzdolžnih fasadah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so dopustni v nadstropju. – Ograje balkonov oziroma gankov morajo biti izvedene v lesnem opažu, ki je položen vertikalno. Razmik med deskami ne sme biti večji od 2 cm. – Barva in materiali fasade se morajo zgledovati po tradicionalnih primerih in ne smejo izstopati iz konteksta celotnega naselja. Prevladujejo naj svetli toni in naravni odtenki. – Oblikovanje oken, drugih odprtin in zaključkov mora upoštevati tradicionalno tipologijo stavb v vaseh. – Te določbe veljajo tudi za gradnjo na površinah razpršene poselitve A in razpršeno gradnjo.

(10)Na površinah gospodarskih con IG se arhitektonsko oblikovanje stavb prilagodi namembnosti in funkciji stavbe. 72. člen (vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave)

(1)Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.

(2)Dozidave in nadzidave se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta ter s sosednjimi objekti v naselju ali gruči.

(3)Pri vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah objektov krajevno značilne arhitekture je treba ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditev odprtin in njihova razmerja ter naklon strešin. Prilagajati se je treba razmerjem fasad in razmerjem stavbne mase.

člen (odstranitev objekta) V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječega poruši, je potrebno ohranjeni del obstoječega in nov objekt povezati v enotno oblikovano stavbno maso, nakloni strešin in kritina morajo biti enaki.
člen (pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja)

(1)Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorje in odvečni material ter urediti okolico.

(2)Za preselitev kmetij na rob naselja ali na kmetijske površine je treba zasnovati celotno kmetijo naenkrat (pridobiti gradbeno dovoljenje), z vsemi potrebnimi objekti, pomožnimi objekti, ureditvijo dvorišč, dovozov in dostopov. 75. člen (oblikovne poteze)

(1)Pri lokacijah novih gradenj je potrebno lego objektov na parceli, orientacijo objekta, odmike od sosednjih objektov, gradbene mase, naklon strehe in smer slemena prilagoditi značilnostim enote urejanja prostora.

(2)V območjih značilnih pogledov na krajinske elemente ali elemente grajene strukture posebne vrednosti niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjšali njihovo vrednost v prostoru.

(3)Varovane gozdne robove, živice, drevesa, skupine dreves in naravne oblike terena je treba ohranjati in varovati tako, da se ne spremeni njihova oblika oziroma pojavnost v prostoru. V varovanih gozdnih robovih in živicah je dopustna sanitarna sečnja in obnavljanje rastlinskih sestojev.

(4)Varovane ježe teras je treba ohraniti in niso dopustni posegi, ki bi spremenili značilno podobo naravne oblikovanosti terena in vegetacije.

člen (tipologija objektov) Po tipologiji zazidave se stanovanjske stavbe delijo na: V območjih SS: – enostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, vile, vrstne hiše, atrijske vrstne hiše; – dvostanovanjske stavbe: samostoječe hiše ali vrstne hiše v katerih se nahajata dve stanovanji; – tri in večstanovanjske stavbe: druge stanovanjske hiše z tri ali več stanovanji; – stanovanjsko – poslovna stavba, ki mora imeti več kot polovico prostora namenjenega za stanovanje. V območjih SK: – enostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, vile, vrstne hiše; – dvostanovanjske stavbe: samostoječe hiše ali vrstne hiše v katerih se nahajata dve stanovanji, dvostanovanjske stavbe kmetij; – tri in večstanovanjske stavbe: druge stanovanjske hiše z tri ali več stanovanji; – stanovanjsko – poslovna stavba, ki mora imeti več kot polovico prostora namenjenega za stanovanje. V območjih CU: – enostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, vile; – dvostanovanjske stavbe: samostoječe hiše v katerih se nahajata dve stanovanji, dvostanovanjske stavbe kmetij; – tri in večstanovanjske stavbe: druge stanovanjske hiše z tri ali več stanovanji; – stanovanjsko – poslovna stavba, ki mora imeti več kot polovico prostora namenjenega za stanovanje. V območju A: – enostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše; – dvostanovanjske stavbe: samostoječe hiše. Ostali tipi zazidave v posameznih območjih, so vezani na namensko rabo in funkcijo objekta.
člen (pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur)

(1)Pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju posegov v prostor je treba upoštevati morfološke značilnosti posameznih območij. Posegi v prostor morajo vzdrževati vzpostavljeno oblikovno enovitost v posamezni enoti urejanja prostora in se prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam.

(2)Gradnje in ureditve se morajo prilagajati morfološkim značilnostim naselja ali dela naselja, predvsem glede: – parcelacije in lege objekta na parceli, – gradbene črte in odmika od sosednjih objektov, – gradbene mase, – višine objektov, – naklona streh in smeri slemena, – orientacije objektov. 78. člen (oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin)

(1)Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih površin. Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih površin, naj bo vedno urejena minimalna širina za pešce (najmanj 60 cm) vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa naj se prilagodi ožini in lokalno zoža.

(2)Površine za pešce naj se urejajo v čim večji meri brez robov z enovito in zvezno površino, ki bo ugodna za peš hojo in za osebe s posebnimi potrebami, s poglobljenimi robniki ob prehodih za pešce. Površine tlakov naj bodo izvedene z materiali oziroma površinsko obdelavo proti drsenju. Stopnice in drugi robovi morajo biti izvedeni tako, da so dobro vidni.

(3)Pri urejanju okolice objektov, javnih površin in infrastrukture mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

(4)Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami. Ureditve površin in drugi posegi na višje ležečih zemljiščih morajo biti izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče površine.

(5)Odstranitev visokodebelne vegetacije je dopustna le kot sanitarna sečnja. 79. člen (pogoji za oblikovanje urbane opreme)

(1)Urbana oprema in objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine morajo biti v naselju ali delu naselja oblikovani enotno. Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemeni hiš. Na objektih in območjih stavbne dediščine reklame niso dovoljene. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2.5 m nad pohodno površino.

(2)Spominska obeležja in turistične oznake morajo biti locirani tako, da se z njimi vsebinsko in oblikovno dopolnjuje javni prostor, da ne motijo ambienta, da ne zastirajo značilnih pogledov in da ne ovirajo prometa ter vzdrževanja infrastrukturnih naprav. Podpore nadstrešnic, drogovi tabel in prometnih znakov morajo stati v liniji robnika ali neposredno ob njem. 80. člen (pogoji z

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.