Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Šmarješke Toplice, stran 1559.

Na podlagi

1. in
2. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93),
3. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 66/06 – odl. US, 112/06 – odl. US, 70/08, 108/09), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08),
4. in
5. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4, 29/07– odl. US, 58/07 – odl. US, 16/08 – odl. US, 17/08, 21/08 – popr., 108/09, 109/09 – odl. US), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09),
6. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 101/07 in 100/08) in
7. člena Statuta Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 21/07) je Občinski svet Občine Šmarješke Toplice na
8. redni seji dne
10. 2010 sprejel O D L O K o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Šmarješke Toplice I. SPLOŠNE DOLOČBE
11. člen (vsebina) Ta odlok ureja zahteve za oskrbo s pitno vodo in zahteve pri lastni oskrbi s pitno vodo, način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo ter pravice in dolžnosti uporabnikov in upravljavcev na območju Občine Šmarješke Toplice, tako, da določa: I. Splošne določbe, II. Upravljanje vodovodov, III. Opremljenost naselij z vodovodom, IV. Načrtovanje vodovoda, V. Oskrbovalne standarde javne službe, VI. Viri financiranja in način obračunavanja storitev obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, VII. Meritve, odčitavanje in obračun, VIII. Evidence uporabnikov, IX. Prekinitev dobave pitne vode, X. Nadzor in kazenske določbe, XI. Prehodne in končne določbe. Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o javnem vodovodu v Občini Šmarješke Toplice.
12. člen (namen) Namen tega odloka je: – zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim izvajanjem javne službe, – uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode, – zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora nad izvajanjem javne službe.
13. člen (pomen izrazov) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
14. pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo;
15. obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo;
16. odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi;
17. javna površina je površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki urejajo graditev objektov. Za javno površino štejejo tudi površine javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih;
18. sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave, ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov;
19. sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture;
20. primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura;
21. transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda;
22. lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo;
23. zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo;
24. javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe;
25. oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod;
26. hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke;
27. upravljavec vodovoda je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom;
28. obstoječe poselitveno območje je naselje in območje, ki je z ustreznim prostorskim aktom, uveljavljenim najpozneje do
29. decembra 2005, določeno za širitev naselja;
30. predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja, razen območij iz prejšnje točke;
31. vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo;
32. obstoječa stavba je stavba, za katero je postalo izdano gradbeno dovoljenje dokončno najpozneje ob uveljavitvi tega pravilnika;
33. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;
34. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja urejanje prostora;
35. GJS – gospodarska javna služba oskrbe s pitno vodo.
36. člen (uporaba storitev javne službe) S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo vseh stavb, v katerih bivajo ali se zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali, ter stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb. Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če: – iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, – je namen rabe vode proizvodnja pijač, – se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov, – se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali – se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine. Storitve javne službe opravljajo izvajalci storitev javne službe (v nadaljevanju: upravljavci) v obliki in na način, določen s predpisom, ki ureja gospodarske javne službe, v skladu s pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (in pravilnikom) ter v skladu s tem odlokom.
37. člen (območja izvajanja oskrbe s pitno vodo) Občina Šmarješke Toplice mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh njenih poselitvenih območjih, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan. Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan. Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko Občina Šmarješke Toplice zagotavlja izvajanje storitev javne službe tudi na poselitvenih območjih, kjer je manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna poraba manj kot 10 m3 pitne vode na dan. II. UPRAVLJANJE VODOVODOV
38. člen (določitev upravljavca vodovoda) Izvajalec obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo in upravljavec vseh javnih vodovodnih omrežij in naprav na območju Občine Šmarješke Toplice je javno podjetje Komunala Novo mesto d.o.o. (v nadaljevanju: upravljavec). Praviloma se območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, določijo in označijo v topografski karti. Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost. Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda. Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe.
39. člen (vodno dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda) Za rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda je treba pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode (v nadaljnjem besedilu: vodno dovoljenje). Vodno dovoljenje mora pridobiti občina oziroma več občin, če so objekti in oprema javnega vodovoda v njeni oziroma njihovi lasti ali lasti pravne osebe javnega prava, ki jo je ustanovila občina oziroma več občin. Če javni vodovod oskrbuje s pitno vodo več občin, pridobijo vodno dovoljenje za rabo vode iz vodnega vira ali več vodnih virov, ki zagotavljajo vodo javnemu vodovodu, vse občine, ki jih ta vodovod oskrbuje, pravica rabe količin pitne vode iz vodnega vira ali več vodnih virov, pa se posamezni občini v vodnem dovoljenju določi glede na količino pitne vode, ki je na območju posamezne občine dobavljena porabnikom pitne vode v okviru storitev javne službe. Vodno dovoljenje pridobi občina tudi za vodovod, ki je v lasti oseb, ki niso osebe iz drugega odstavka tega člena, če so cevovodi in oprema vodovoda namenjeni opravljanju storitev javne službe.
40. člen (vodno dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo) Za rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo. Če je lastnikov posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo, več, se vodno dovoljenje glasi na lastnika oziroma lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda. Če se namerava na zasebni vodovod priključiti stavba v lasti osebe, ki ni imetnik vodnega dovoljenja za rabo vode zaradi oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, mora lastnik oziroma lastniki stavbe pridobiti vodno dovoljenje za rabo vode iz tega zasebnega vodovoda. Če je stavba, ki se namerava priključiti na zasebni vodovod, šesta stanovanjska stavba ali stavba, v kateri se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost, ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), izda vodno dovoljenje iz prejšnjega odstavka, če je občina določila ali potrdila upravljavca zasebnega vodovoda. Če se namerava na vodni vir, ki napaja zasebni vodovod, ali neposredno na zasebni vodovod priključiti nestanovanjska stavba ali gradbeni inženirski objekt, za katerega se oskrba s pitno vodo ne šteje za storitev javne službe, mora upravljavec take stavbe ali gradbenega inženirskega objekta pridobiti posebno vodno dovoljenje za rabo vode za namene izvajanja svoje dejavnosti. Ne glede na določbe prvih petih odstavkov tega člena ministrstvo izda vodno dovoljenje občini, če se mora zaradi novega priklopa stavbe na zasebni vodovod oskrba s pitno vodo izvajati v obliki storitev javne službe, ker je število s pitno vodo oskrbovanih prebivalcev s stalnim prebivališčem preseglo 50 ali ker je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presegla 10 m3 pitne vode na dan. V primeru iz prejšnjega odstavka mora občina za upravljavca vodovoda določiti osebo, ki opravlja na vodovodu storitve javne službe, objekti in oprema do tedaj zasebnega vodovoda pa pridobijo status objektov in opreme javnega vodovoda.
41. člen (evidence) Občina mora voditi evidence o upravljavcih javnih in zasebnih vodovodov, ter o spremembah poročati pristojnemu ministrstvu. Podatki iz evidence o vodovodih niso javno dostopni, neposreden dostop do evidence je omogočen le ministrstvom, pristojnim za zdravje in za obrambo. III. OPREMLJENOST NASELIJ Z VODOVODOM
42. člen (opremljenost naselij) Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim, funkcionalno zaokroženim javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50, ali če je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m3 pitne vode na dan. Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim ali več vodovodi, ki jih upravljajo: – izvajalci javne službe, če na oskrbovalnemu območju posameznega vodovoda stalno prebiva več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presega 10 m3 pitne vode na dan, ali – upravljavci zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje.
43. člen (prepoved lastne oskrbe s pitno vodo) Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo. Lastni viri pitne vode se lahko uporabljajo za namen zagotavljanja rezervnih zmogljivosti in za preprečevanje prekomerne uporabe pitne vode, vendar le za potrebe zalivanja, izplakovanja in napajanja domačih živali. Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
44. člen (obveznost priključitve na javni vodovod) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na vodovod. Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: – oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali – je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški. Občina v svojem programu komunalnega opremljanja naselij opredeli poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve. IV. NAČRTOVANJE VODOVODA
45. člen (upravni postopki – javna pooblastila) Upravljavec javnega vodovoda izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi (v nadaljnjem besedilu: pogoje), ter soglasja k projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja), pri čemer mora investitor v vlogi predložiti:
46. za smernice in mnenja: – dokumentacijo, ki jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju;
47. za pogoje: – dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov;
48. za soglasja na PGD in PZI: – projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom vodovodnega priključka;
49. za soglasja za priključitev: – projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom vodovodnega priključka;
50. za soglasja za ukinitev priključka: – situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in vodovodnim priključkom v merilu 1:1000; – potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe;
51. za soglasje k spremembam: – projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe. Za potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, ki jih izda upravljavec na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz prvega odstavka tega člena, upravljavec zaračuna materialne stroške po merilih in tarifi storitve javne službe.
52. člen (gradnja novega vodovoda) Pri načrtovanju komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je treba zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na obratujoči javni vodovod. Če priključitev novega javnega vodovoda ali porabnikov pitne vode na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostne tehnološke zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod. Če priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostnih količin pitne vode iz vodnih virov pitne vode obratujočega javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti vodnih virov obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obratujočimi vodnimi viri prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod. Če je za priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod potrebno zagotoviti nove vodne vire pitne vode, ima priključitev na nov ali obratujoči transportni vodovod prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode. Načrtovalec mora merila iz tega člena upoštevati pri izboru variante oskrbe s pitno vodo pri izvedbi prostorskega akta, ki je podlaga za poseg v prostor objektov in opreme komunalnega opremljanja predvidenega poselitvenega območja.
53. člen (prednostna raba vode iz vodovoda) Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene. Če objekti in naprave javnega vodovoda ne morejo zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, je treba za oskrbo hidrantnega omrežja zagotoviti druge vodne vire, pri čemer morajo biti viri za oskrbo hidrantnega omrežja hidravlično ločeni od javnega vodovoda, razen če se s priključkom na javni vodovod izvede samo napajanje požarnega bazena iz javnega vodovoda. V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene.
54. člen (rezervne zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda) Javne vodovode je treba načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne zmogljivosti virov pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda, pri čemer je treba upoštevati razvojne potrebe oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo. Vsak javni vodovod mora imeti rezervni vodni vir, iz katerega se lahko v primeru onesnaženja enega vodnega vira pokriva poraba vode v javnem vodovodu vsaj v nujnem obsegu porabe, pri čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na oskrbovalnem območju. Rezervni vodni vir je lahko drug neodvisen vodni vir, ki napaja isti javni vodovod. Rezervni vodni vir je lahko tudi sosednji javni vodovod, če je izveden ustrezen priključek nanj in predviden režim obratovanja obeh javnih vodovodov v takih primerih. Upravljavec javnega vodovoda lahko izjemoma nadomesti rezervne vodne vire z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj 10 litrov pitne vode na dan.
55. člen (zmanjševanje vodnih izgub vodovoda) Upravljavec javnega vodovoda mora letno spremljati stanje vodnih izgub v vodovodnem omrežju ter v primeru, ko vodne izgube onemogočajo normalno oskrbo, pripraviti program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub. Za potrebe izdelave programa ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub mora upravljavec ugotavljati vodne količine, ki so načrpane, transportirane, porabljene in izgubljene iz javnega vodovoda, in izdelati vodno bilanco. S stalnimi aktivnostmi za zmanjševanje vodnih izgub mora zagotoviti najmanjše možne izgube.
56. člen (priključitev stavb na javni vodovod) Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom. Na predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe. Priključek se izvede praviloma za vsakega uporabnika posebej, uporabnik pa lahko ima tudi več priključkov glede na potrebe in ob pogojih, ki so predpisani s tehničnim pravilnikom. Za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje mora naročnik z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o priključitvi. K pogodbi mora priložiti: – gradbeno dovoljenje, – situacijo z vrisanim objektom in vodovodnim priključkom v merilu M = 1:1000, – tehnološki projekt za proizvodne objekte, ker se bo voda rabila v tehnološke namene, – potrdilo lokalne skupnosti o plačanem komunalnem prispevku, – služnostno pravico za vse zemljiške parcele po katerih poteka vodovodni priključek na javni vodovod. Izvajalec javne službe lahko na predlog občine, v izjemnih primerih, zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz predhodnega stavka tega odstavka. Možen je tudi začasni priključek na omrežje vodovoda. Začasni vodovodni priključek je priključek izveden z montažnim vodomernim jaškom, ki ga določi upravljalec vodovoda in vodomerom DN
57. Postavitev jaška se izvede na parcelni meji oziroma na lokaciji, ki dopušča postavitev vodomernega jaška vendar čim bližje javnega vodovoda. Začasni vodovodni priključek na javni vodovod se lahko izvede na zemljišču, kjer se predvideva raba vode za gradbene, kmetijske ali druge namene. Začasni vodovodni priključek se lahko izvede najdlje za obdobje 10 let. K vlogi za začasni vodovodni priključek je potrebno priložiti: – potrdilo lokalne skupnosti o plačanem komunalnem prispevku, – služnostno pravico za vse zemljiške parcele po katerih poteka vodovodni priključek na javni vodovod. Vsi stroški za izvedbo in ukinitev začasnega vodovodnega priključka bremenijo uporabnika oziroma naročnika. V. OSKRBOVALNI STANDARDI JAVNE SLUŽBE
58. člen (obseg storitev javne službe in obveznosti uporabnika) V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti: – oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe v skladu s predpisi; – pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe; – vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda; – nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod; – vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij; – skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode; – izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z veljavno zakonodajo; – monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo; – monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov; – označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo; – izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema; – izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; – izdelavo programa oskrbe s pitno vodo, ki ga potrdi občinski svet, in vodenje evidenc, ki jih določa Pravilnik o oskrbi s pitno vodo. Upravljavec javnega vodovoda organizira na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, njihovo stalno izobraževanje, pri čemer mora izobraževanje vsebovati tehnične in zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik objekta, dela objekta ali utrjenega zemljišča na območju Občine Šmarješke Toplice, priključenega na javno vodovodno omrežje. V primeru, da uporabnik objekt ali del objekta, preda v najem, je dolžan skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih. Obveznosti uporabnika so: – redno vzdrževanje internega omrežja, vodomernega mesta in internega hidrantnega omrežja; – zaščita vodomernega mesta in vodomera pred zmrzovanjem in poškodovanjem; – upravljavcu omogočiti nemoten dostop do vodomernega mesta; – upravljavcu omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe; – upravljavcu omogočiti vzorčenje pitne vode na internem vodovodnem omrežju; – obveščanje upravljavca o okvarah na javnem vodovodu in priključku stavbe, ter omogočanje izvedbe odprave okvare in obnove; – pisno obveščanje upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode; – redno plačevanje storitev upravljavcu; – urejanje medsebojnih delitev stroškov v večstanovanjskih stavbah; – izvrševanje varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave pitne vode.
59. člen (oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov) V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti: – oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb; – redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda; – vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij; – nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod; – monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov; – obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira upravljavec javnega vodovoda; – meritve količin dobavljene vode in obračun storitev; – vodenje evidenc iz
60. člena pravilnika. Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
61. člen (storitve v zvezi s priključki stavb na vodovod) Priključek stavbe na vodovod je del javnega ali zasebnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim ali izjemoma primarnim vodovodom, in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku. Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati vodovodni priključek, lastnik ali najemnik stavbe pa mora dopustiti preverjanje in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na vodovod ter njegovo investicijsko in tekoče vzdrževanje in plačati storjene storitve javne službe v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na vodovod. Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na vodovod in trasah teh priključkov.
62. člen (prenos novozgrajenih vodovodov na Občino Šmarješke Toplice) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je investitor novozgrajenih vodovodnih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last občini. Za prevzem objektov in omrežij vodovoda iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija: – gradbeno dovoljenje, – projekt izvedenih del, – geodetski načrt novega stanja, – zapisnik o opravljenih tlačnih preskusih, – poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in pitne vode, – meritve hidrantnega omrežja, – zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu, – uporabno dovoljenje, – garancijske izjave, – overjene služnostne pogodb.
63. člen (kataster javnega vodovoda) Vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra javnega vodovoda zagotavlja izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi. Stroški se krijejo iz proračunskih sredstev Občine Šmarješke Toplice. V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o objektih in opremi sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda in hidrantnih omrežjih in hidrantih, če so oskrbovani iz javnega vodovoda. Objekti in naprave javnega vodovoda, ki se evidentirajo v katastru javnega vodovoda, so vodovodna cev, vodohran, črpališče, razbremenilnik, jašek, območje objekta vodovoda, naprave za obdelavo pitne vode, zajetje, objekt za bogatenje ali aktivno zaščito vodonosnika in druga oprema in objekti. Lokacija objektov in opreme se vodi v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.
64. člen (uporaba javnih hidrantov) Hidranti na javnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe, namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Sredstva za pokrivanje stroškov vzdrževanja, obratovanja hidrantnega omrežja in porabljene pitne vode upravljavcu javnega vodovoda zagotavlja Občina Šmarješke Toplice iz proračunskih sredstev. Odvzem vode iz javnega hidranta je dovoljen samo s predhodnim soglasjem upravljavca, ki določi mesto in pogoje za odvzem vode. Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov, in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja upravljavca. V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete vode. Gasilska društva so dolžna izvajati stalen nadzor nad uporabo hidrantov in upravljavcu sprotno sporočati vsak odvzem in količino odvzete vode ter sporočiti morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti pri uporabi hidrantov. Podatke o hidrantih vodi upravljavec v registru hidrantov. Povzročitelj odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi.
65. člen (varovanje obstoječe infrastrukture) Vsakdo, ki na območju javnega in zasebnega vodovoda, oziroma vodovodnega priključka izvaja dela, ki lahko škodno vplivajo na vodovodne objekte in naprave, je dolžan pred začetkom del pri upravljavcu naročiti podatke o poteku vodovoda s pogoji za izvedbo del. V primeru nastalih poškodb je povzročitelj škode dolžan nemudoma obvestiti upravljavca o kraju, času in vrsti poškodbe, ter upravljavcu naročiti popravilo in poravnati stroške popravila nastale poškodbe in stroške odtečene vode. VI. VIRI FINANCIRANJA IN NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV OBVEZNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO
66. člen (viri financiranja) Viri financiranja javne službe so:
67. Prihodek od prodane vode,
68. Sredstva občinskega proračuna,
69. Sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
70. Dotacije in subvencije,
71. Komunalni prispevek in ostali prispevki občanov,
72. Druga sredstva.
73. člen (zaračunavanje storitev) Uporabniki so dolžni kriti stroške storitev oskrbe s pitno vodo od dneva priključitve na javno vodovodno omrežje.
74. člen V okviru javne službe oskrbe s pitno vodo se uporabnikom zaračunavajo naslednje storitve javne službe: – oskrba s pitno vodo (vodarina in omrežnina), – nadzor in vzdrževanje vodomerov, – nadzor in vzdrževanje priključkov stavb. Uporabniki, ki uporabljajo storitve gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo so razdeljeni v naslednje skupine: – gospodinjstva in ostali uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti, – vsi ostali uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost.
75. člen (elementi cene storitve gospodarske javne službe) Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz omrežnine, vodarine in stroškov vodnih povračil, ki se pri kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno.
76. člen (omrežnina) Omrežnino predstavljajo stroški javne infrastrukture na območju občine, ki je potrebna za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in zajemajo: – stroške amortizacije osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura ali stroške najemnine infrastrukture te javne službe, – stroške zavarovanja infrastrukture javne službe, – stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost in povzročeno škodo povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe, – finančne odhodke ki vključujejo obresti in druge stroške povezane z dolžniškim financiranjem izgradnje infrastrukture. Omrežnina se zaračunava uporabnikom za storitve oskrbe s pitno vodo, določi se na letni ravni in se lahko obračuna mesečno v evrih, glede na faktor, oblikovan po različnih zmogljivostih vodovodnih priključkov, določenih z nazivnim premerom vodomera (DN) in pretokom Q max (m3/h), skladno z naslednjo preglednico: +---------------------+------------------------+---------------+ | VODOMER (DN) | PRETOK Q max (m3/h) | FAKTOR | +---------------------+------------------------+---------------+ | DN 13 | 3 | 1,00 | +---------------------+------------------------+---------------+ | DN 20 | 5 | 1,67 | +---------------------+------------------------+---------------+ | DN 25 | 7 | 2,50 | +---------------------+------------------------+---------------+ | DN 32 | 12 | 4,00 | +---------------------+------------------------+---------------+ | DN 50 | 30 | 10,00 | +---------------------+------------------------+---------------+ | DN 80 | 100 | 33,33 | +---------------------+------------------------+---------------+ | DN 100 | 150 | 50,00 | +---------------------+------------------------+---------------+ | DN 150 | 300 | 100,00 | +---------------------+------------------------+---------------+ V primeru, da je stavba opremljena z obračunskim vodomerom, ki ni naveden v preglednici iz prvega odstavka tega člena, se za tak vodomer izračuna sorazmeren faktor omrežnine z upoštevanjem dejanskega pretoka tega vodomera. V primeru, da stavba, za katero se opravljajo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo ni opremljena z vodomerom, se obračuna omrežnina, ki je določena za vodomer DN
78. člen (vodarina) Stroški vodarine vključujejo: – proizvajalne stroške (stroški materiala in storitev), – splošne stroške izvajanja javne službe (uprava, nabava, prodaja), – donos na vložena sredstva izvajalca (v višini donosa zadnje izdane obveznice RS povečane za 1 odstotno točko).
79. člen (obračun vodarine) Količina porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 po stanju odčitanem na vodomeru. Stanje na vodomeru se odčitava praviloma na vsake štiri mesece za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrijo in večstanovanjske stavbe) pa vsak mesec. Znotraj obračunskega obdobja uporabnik mesečno plačuje akontacije za predvideno porabo vode, ki je enaka povprečni porabi vode posameznega uporabnika v preteklem obračunskem obdobju. Upravljavec lahko določi akontacije tudi drugače. Višino akontacije praviloma določi upravljavec, uporabnik pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije. V primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v preteklem letu. Količina porabljene vode pri nedovoljenem odvzemu brez vodomera, se določi na osnovi predpisane količine iz uredbe o okoljskih dajatvah. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma najmanj za obdobje enega leta. Uporabnik brez predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m
80. Normirana poraba se za stavbe, opremljene z obračunskimi vodomeri, določi z upoštevanjem zmogljivosti vodomerov in faktorjev, navedenih v preglednici iz drugega odstavka
81. člena, pri čemer se za vodomer DN 13 upošteva normalna poraba, ki znaša 0,6 m3 pitne vode na dan. V večstanovanjskih stavbah se normirana poraba lahko določi glede na dejansko število oseb, ki prebivajo v stavbi, s tem, da se upošteva poraba 0,15 m3 na osebo na dan. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena, se za nestanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene in gradbene inženirske objekte celotna poraba upošteva kot normalna poraba pitne vode. Poraba pitne vode, ki je na letni ravni večja od normirane porabe iz drugega in tretjega odstavka tega člena, je prekomerna poraba pitne vode, katere cena se poveča za 50%. Obračunava se lahko v mesečnih akontacijah, določenih glede na dejansko prekomerno porabo v preteklem obračunskem obdobju.
82. člen (vodna povračila) Stroški vodnih povračil so stroški v skladu s predpisi, ki določajo vodna povračila in se praviloma obračunajo mesečno.
83. člen (števnina) Uporabniki plačujejo števnino mesečno, uporablja pa se za vzdrževanje, menjavo in overjanje vodomerov. Mesečni znesek števnine se izračuna kot zmnožek nazivnega premera (DN) vgrajenega vodomera in konstante (K1), ki predstavlja stroške vzdrževanja in zamenjave vodomerov, za 1 mm nazivnega premera vgrajenega vodomera. Št (€) = DN(mm) • K1 (€/mm) Števnina za obtočne (kombinirane) vodomere se izračuna kot zmnožek nazivnega premera (DN) vgrajenega vodomera in konstante (K1) pomnožene s
84. Št.k. (€) = DN(mm) • 3 • K1 (€/mm)
85. člen (vzdrževanje priključka) Vzdrževanje priključka stavbe je plačilo storitve upravljavca, ki jo mesečno plačujejo uporabniki, uporablja pa se za preverjanje izgradnje in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod, vodenje predpisanih evidenc o opremi priključkov stavb, trasah teh priključkov ter njihovo investicijsko in tekoče vzdrževanje. Mesečni znesek za vzdrževanje priključka stavbe se izračuna kot zmnožek nazivnega premera priključne cevi v mm, faktorja dolžine (do 50 metrov dolžine priključka je faktor 1, za vsak nadaljnji meter pa se poveča za 0,02) in konstante (K2), ki predstavlja stroške povezane s preverjanjem izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovim vzdrževanjem za 1 mm nazivnega premera cevi priključka.
86. člen (cene storitev GJS) Cene storitev gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo pripravi izvajalec javne službe skladno z določili tega odloka in zakonskimi predpisi o določanju cen komunalnih storitev v Republiki Sloveniji, potrjuje pa jih občinski svet. Na potrjene cene se obračuna še DDV v skladu z Zakonom o DDV.
87. člen (subvencioniranje storitve GJS) Lokalna skupnost lahko subvencionira ceno storitve posamezne javne službe samo za prvo skupino uporabnikom v tistem delu, ki se nanaša na ceno uporabe javne infrastrukture, ne more pa subvencionirati cene storitve, s katero se pokrivajo stroški izvajalca in javnih dajatev.
88. člen (odpis vodarine) Izvajalec javne službe lahko uporabniku, pri katerem se zaradi okvare na notranji vodovodni napeljavi pojavi izjemno velika poraba vode, delno odpiše stroške vodarine in vodnih povračil v skladu z Internim pravilnikom upravljavca o načinu obračunavanja vode v primeru večjega izliva.
89. člen (neplačevanje storitev GJS) Zaradi neplačevanja oziroma zamud pri plačevanju zaračunanih stroškov oskrbe s pitno vodo lahko izvajalec gospodarske javne službe uporabniku po izpeljanem postopku obveščanja v skladu z odlokom o oskrbi s pitno vodo odklopi vodovodni priključek. VII. MERITVE, ODČITAVANJE IN OBRAČUN
90. člen (uporaba vodomerov) Glavni obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju porabe pitne vode. Odčitavanje vodomera je v pristojnosti upravljavca. Vodomer se vgrajuje v predpisan vodomerni jašek, ki ga določi upravljalec. Lokacijo vodomernega jaška določi upravljalec in se praviloma postavlja na parcelni meji najbližje javnemu vodovodu. Vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje. Vodomere namešča, zamenjuje in vzdržuje izključno upravljavec na stroške uporabnika. Uporabnik lahko od upravljavca zahteva izredno kontrolo vodomerne naprave. Če vodomer deluje izven meja predpisane točnosti v škodo uporabnika, nosi stroške kontrole uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec. Odštevalni vodomeri so del interne instalaciji za vodomerno napravo, zato niso v upravljanju in vzdrževanju upravljalca. VIII. EVIDENCE UPORABNIKOV
91. člen (evidence uporabnikov) Za potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov. Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke: – šifro uporabnika; – ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu); – znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti; – datum vnosa podatkov. Upravljavec lahko za posameznega uporabnika, po predhodno pridobljenem soglasju istega uporabnika, zbira tudi podatke o: – zaposlitvi; – številki osebnega računa; – davčni številki; – deležu lastništva; – EMŠO. Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke: – šifro uporabnika in plačnika; – naziv firme oziroma samostojnega podjetnika; – naslov; – transakcijski račun; – davčno številko; – znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti; – datum vnosa podatkov. Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke: – podatke o merilnih napravah in priključnem cevovodu; – lastništvo nepremičnine.
92. člen (dodatne evidence v večstanovanjskih stavbah) Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca pravočasno pisno obveščati o: – statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem; – vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje. Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in obsega: – ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca; – listino o prenosu lastninske pravice; – številko in naslov odjemnega mesta; – podpisano izjavo novega uporabnika na obrazcu upravljavca, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje. Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji uporabnik.
93. člen (pridobivanje evidenc) Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o javnih gospodarskih službah.
94. člen (plačilo, ugovor na račun in opominjanje) Uporabnik mora plačati zaračunano storitev najpozneje v osemnajstih dneh od datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače. Po izteku roka plačila, določenega v opominu, lahko upravljavec na stroške uporabnika prekine dobavo vode, ter začne postopek izterjave po sodni poti. Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti pisna, podana v roku osmih dni od datuma izstavitve računa.
95. člen (izstavitev računa) Če je v stavbi več uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski vodomer, se račun lahko izstavi: