Letni program kulture Občine Sežana za leto 2010, stran 2087.

Na podlagi

1. in
2. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-UPB1, Uradni list RS, št. 77/07 – prečiščeno besedilo, 56/08 in 4/10), Odloka o spremembah Odloka o proračunu Občine Sežana za leto 2010 (Uradni list RS, št. 107/09) in
3. člena Statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 117/07) je občinski svet na seji dne
5. 2010 sprejel L E T N I P R O G R A M kulture Občine Sežana za leto 2010 UVOD Pravna podlaga za sprejem lokalnega programa kulture je Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju: ZUJIK). Javni interes na področju kulture je interes za ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih dobrin, ki se uresničuje z zagotavljanjem pogojev zanje. Javni interes za kulturo temelji na zagotavljanju javnih kulturnih dobrin, s katerim se uresničuje kulturni razvoj lokalne skupnosti.
6. člen ZUJIK narekuje sprejem dokumenta, ki določa javni interes za kulturo in udejanjenje le-tega. Podlaga za to so: letni izvedbeni načrti nosilcev javnega interesa, javni razpisi in javni pozivi za sofinanciranje javnih kulturnih programov in kulturnih projektov, aktov o ustanovitvi javnih zavodov, njihovih strateških načrtov in letnih programov dela, javnih razpisov za oddajo javne kulturne infrastrukture ter upravnih odločb. Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo v
7. členu govori o smiselni uporabi zakona in določa: »Če lokalna skupnost ne določi drugačne vsebine in postopka lokalnega programa za kulturo, se zanj smiselno uporabljajo določbe tega zakona v zvezi z nacionalnim programom za kulturo.« Občina Sežana lokalnega strateškega programa za kulturo, ki opredeljuje področja kulture, kjer se zagotavljajo kulturne dobrine kot javne dobrine, načrtuje investicije v kulturno infrastrukturo, postavlja cilje in prioritete kulturne politike in določi čas za njihovo uresničitev, še ni sprejela, je pa v pripravi. Lokalni strateški program za kulturo se sprejema za obdobje štirih let, lahko pa vsebuje tudi dolgoročne usmeritve, ki presegajo to obdobje. Med izvajalci, ki nemoteno zagotavljajo javne kulturne dobrine na območju Občine Sežana, je le Kosovelova knjižnica sprejela strateški načrt svoje dejavnosti za obdobje 2008–
8. Letni izvedbeni program kulture Občine Sežana je skupaj z letnimi programi nosilcev javnega interesa za kulturo in proračunom občine za leto 2010 podlaga za razdelitev sredstev za kulturne dejavnosti, kulturne programe in projekte. Javni interes za kulturo se udejanja predvsem na podlagi javnega razpisa in javnega poziva za financiranje javnih kulturnih programov in kulturnih projektov za leto 2010 in letnih programov javnih zavodov. Kulturne dejavnosti so vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju nepremične in premične kulturne dediščine, besednih, uprizoritvenih, glasbenih, vizualnih, filmskih, avdiovizualnih in drugih umetnosti, ter novih medijev, na področju založništva in knjižničarstva, kinematografije in na drugih področjih kulture. Poleg zagotavljanja kulturnih dobrin občina uresničuje javni interes za kulturo tudi z vzdrževanjem javne in druge kulturne infrastrukture (investicije, vzdrževanje, kulturna dediščina). Izvajalci letnega programa kulture so: javni zavodi, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Sežana, Zveza kulturnih društev Sežana, kulturna društva in druge organizacije, registrirane za izvajanje kulturnih dejavnosti. PROGRAMI, KI SE BODO V LETU 2010 IZVAJALI V JAVNEM INTERESU
9. JAVNI ZAVODI 1.1 Knjižnična dejavnost – Kosovelova knjižnica Sežana V javni interes na področju knjižnične dejavnosti spadajo: optimalna ponudba knjižničnega gradiva (skladno z Letnim načrtom nakupa knjižničnega gradiva: 2010), informacij in storitev različnim uporabnikom, spodbujanje in širjenje bralne kulture in s tem pridobivanje novih bralcev oziroma uporabnikov in članov, zagotavljanje prostorskih pogojev ter tehnične in pohištvene opreme za uporabo gradiva, omogočanje dostopa do urejenih zbirk domoznanskega gradiva, informacijskih virov ter zagotavljanje dostopnosti knjižničnega gradiva za uporabnike s posebnimi potrebami. Knjižnična dejavnost je namenjena informiranju in potrebam vseh prebivalcev po izobraževanju, raziskovanju, kulturi in razvedrilu ter razvijanju, pospeševanju in vzdrževanju splošne, informacijske, bralne in funkcionalne pismenosti. Zato spodbuja vseživljenjsko učenje, razvija bralno kulturo ter različne oblike pismenosti. Njena naloga je tudi utrjevati in razvijati strokovnost, organiziranost, povezanost in enotnost knjižnične dejavnosti. Pri tem širokem spektru dejavnosti pa je pomembno, da ta najde segment, kateremu se bolj posveti in da pri realizaciji posamezne naloge uporabi kreativne pristope. Knjižnično dejavnost izvaja javni zavod Kosovelova knjižnica Sežana. V interesu občine je približati vsem prebivalcem boljšo dostopnost do knjižničnega gradiva in informacij. Kosovelova knjižnica Sežana je osrednja splošna knjižnica III. tipa (od 20.000 do 30.000 prebivalcev gravitacijskega območja), ki izvaja javno službo na področju kulture. Predhodnici sedanje knjižnice sta občinska Ljudska knjižnica Sežana, ki je bila ustanovljena
10. aprila 1948 in Kosovelova knjižnica Sežana, ustanovljena
11. februarja
12. Pri svojem delovanju sledi načelu dostopnosti gradiva in informacij za vsakogar z željo zmanjševanja socialnih razlik in nagovarja najširši krog potencialnih uporabnikov. V organizacijski shemi spadajo pod okrilje osrednje knjižnice še enote v Divači, Komnu in na Kozini. Delovanje splošne knjižnice kot javnega zavoda določajo Ustava Republike Slovenije, Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1), Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, Zakon o zavodih in Standardi za splošne knjižnice za obdobje
14. 2006 do
16. 2015, ki jih je izdal Nacionalni svet za knjižnično dejavnost kot osnovo za razvoj knjižnic, strateški načrti, Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Kosovelova knjižnica Sežana ter vrsta podzakonskih predpisov, med katerimi so najvažnejši: Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2008–2011, Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, Pravilnik o načinu določanja skupnih stroškov osrednjih knjižnic, ki zagotavljajo knjižnično dejavnost v več občinah in stroškov krajevnih knjižnic, Uredba o osnovnih storitvah knjižnic. Knjižnica tudi v letu 2010 nadaljuje z načrtovanim delom v zvezi s širjenjem bralne kulture, popularizacijo knjižničnega gradiva in odpravljanjem funkcionalne nepismenosti (delo z bralci, svetovanje in programi za mlade in odrasle bralce, delo z uporabniki s posebnimi potrebami, bibliopedagoško delo in informacijsko opismenjevanje s predšolskimi otroki in z osnovnošolci ter s srednješolci in študenti), spodbujanjem vseživljenjskega učenja oziroma neformalnega izobraževanja ter dopolnjevanjem in podpiranjem formalnega izobraževanja. Samostojno in v sodelovanju s kulturnimi, izobraževalnimi in drugimi organizacijami ter društvi in posamezniki bo pripravljala in izvajala prireditve in razstave ter razvijala raznovrstno dejavnost z namenom širjenja bralne kulture oziroma vseživljenjskega učenja, študijske krožke in druge oblike, ki razvijajo interes za knjižnično gradivo in knjižničarsko stroko ter knjižnično dejavnost. Z aktom o ustanovitvi je bila knjižnici prenesena v upravljanje Kosovelova domačija v Tomaju. Knjižnica skrbi, skupaj z oskrbnico (in Goriškim muzejem, ki je formalno zadolžen za premični del kulturne dediščine), za vzdrževanje domačije in vodenje po zapuščini Kosovelovih. 1.2 Umetniški programi – Kosovelov dom Sežana Kosovelov dom Sežana je bil ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Kosovelovega doma – Kulturni center Krasa (Uradni list RS, št. 86/02, 130/03). Dom je kulturna institucija, ki danes ni le reprezentančni objekt regije, ampak pripomore s svojim delovanjem k prepoznavnosti Občine Sežana ter celotnega Krasa v Sloveniji in v tujini. K temu pripomorejo zavzeti delavci doma kot tudi uresničevanje programskih usmeritev na vseh področjih kulturnega udejstvovanja: likovne razstave z gostovanji po Evropi, gledališke koprodukcije z drugimi gledališči (še vedno izjemno odmevna predstava Z. Dorića: Kako smo ljubili tovariša Tita), sodelovanje z uglednimi ustanovami po Sloveniji, koncertna dejavnost, gostovanja najuglednejših svetovnih jazz glasbenikov, lutkovne in gledališke predstave za predšolsko in nižjo stopnjo, sobotne matineje v soorganizaciji s kulturnimi društvi v Občini Sežana, zamejskimi kulturnimi organizacijami in društvi sosednjih občin. Načrtujejo koprodukcijsko predstavo za otroke o deficitarnih poklicih skupaj z Obrtno zbornico Slovenije in Območno obrtno zbornico Sežana. Kosovelov dom opravlja svoje poslanstvo od njegove ustanovitve v letu 1991 dalje in svojo ponudbo dogodkov iz leta v leto nadgrajuje. Na letnem nivoju se v njem odvije preko 330 prireditev. V povprečju se vsake prireditve udeleži okrog 153 obiskovalcev. Opazen je upad obiska filmskih predstav, kar je svetovni trend. Z digitalizacijo kinodvoran si obetajo tudi vnovično povečan obisk kino predstav. Kosovelov dom opravlja večino dejavnosti v eni osrednji dvorani s 459 sedeži. Pred leti so zgradili še pomladno dvorano, ki sprejme do 50 obiskovalcev. Namenjena je različnim ljubiteljskim dejavnostim, plesni in baletni šoli, gledališki šoli in v prvi vrsti pestremu otroškemu programu. V objektu je še nova multifunkcijska dvorana – srednja dvorana, dograjena in opremljena z najsodobnejšo tehnologijo v letu
17. Multifunkcijska dvorana, ki sprejme do 150 obiskovalcev, gostom omogoča več predstavnosti hkrati. Organizacija prostora večnamenske dvorane ponuja hitre in enostavne spremembe prizorišč, kar omogoča sodobna inovativna tehnologija:
18. Inteligentni strop, ki bo omogočal pritrditev razsvetljave, zvočnikov, projektorjev, projekcijskih platen, scenografije in vsega, kar bo služilo dogodkom, z možnostjo enostavnih in hitrih sprememb in sočasno varnega dela tehnikov.
19. Akustične obloge zidov s povezovalnimi kanali.
20. Preglednost in funkcionalnost tehnične kabine.
21. Opremljenost za multimedijske dogodke. Dvorana služi kot sodoben gledališki prostor, ki je sposoben povezati klasično gledališko govorico s sodobnimi tehnološkimi pripomočki in s tem dodatno obogatiti gledališko magijo. Tako sodoben sistem sočasne projekcije petih, šestih LCD projektorjev, ki bodo nadomeščali klasično scenografijo, vnaša dinamiko v prostor. Tehnologija omogoča, da je dvorana primerna za gledališke uprizoritve, multimedijske instalacije, koncerte, razstave, plesne predstave, studijska snemanja, plesni podij in ne nazadnje jazz ali etno klub. Skratka: od gostilne do eksperimenta! Z zaključkom leta 2008 je bil obnovljen zunanji amfiteater in bo omogočal še bogatejši program. Za pogumnejše načrtovanje programa v amfiteatru, bo potrebno prostor nadkriti in bodo prireditve lahko potekale ne oziraje se na vremenske pogoje. To pomeni, da mora vodstvo centra skrbno in natančno koordinirati delo na takšen način, da zadosti različnim zvrstem kulturnega ustvarjanja in poustvarjanja ter tudi izražanja članov, vključenih v posamezna kulturna društva, ki gravitirajo na ta hram kraške kulture. Kosovelov dom načrtuje v letu 2010 dva gledališka abonmaja, vsak po šest predstav, glasbeni abonma s sedmimi koncerti (lani šest), šolski gledališki abonma – pet predstav ter predšolski gledališki abonma – štiri predstave, abonma Jazz klub s štirimi koncerti, otroški program v pomladni dvorani – Srečkine sobote, deset razstav v mali galeriji (lani sedem) in sedem v veliki galeriji, redni filmski program ter program umetniškega filma Kino kino, likovno mednarodno kolonijo Škocjanske jame, poseben večer ob slovenskem kulturnem prazniku in medijsko oglaševanje. Ustanovili so gledališko šolo in gledališko skupino Kons, s katero želijo za gledališko delo pritegniti predvsem mlade. Poleg omenjenih programov poteka z ureditvijo amfiteatra in multifunkcijske dvorane v Kosovelovem domu še dodaten program. Povečal se bo predvsem komorni program. Pripravljali bodo različne prireditve, ki doslej niso bile mogoče oziroma se jih niso lotevali zaradi majhnega obiska, saj bi v veliki dvorani ne bile smotrne. Gre predvsem za glasbene dogodke različnih zvrsti lahkotnejših žanrov (džez, šansoni, folk …), predstave sodobnega plesa, predavanja z diapozitivi, videoprojekcije idr. ter za gostovanja ljubiteljskih kulturnih skupin (predvsem gledališč), ki so v Kosovelovem domu doslej zagotovo imele premalo priložnosti za predstavitev. Povečalo se bo tudi število projekcij tako imenovanih art filmov in filmov evropske produkcije, ki jih bodo preselili iz velike dvorane. Več bo gledaliških predstav za otroke, ki so običajno scensko manj zahtevne, v srednji dvorani pa bo do izraza prišel neposreden stik med igralci in otroci. Šole se bodo lahko odločale tudi za predstave po naročilu, ki so bile doslej zaradi velikosti velike dvorane predrage. Odlično poteka tudi sodelovanje z višjo šolo za fotografijo, saj so se študentje aktivno vključili v delo doma. Skupaj pripravljajo v letu 2010 odprtje prve galerije digitalne fotografije. V preteklem letu so že zagotovili potrebno tehnologijo, ki jo sedaj čaka nadgradnja. V načrtu je tudi povečanje lastnega programa na TV Kras, kjer gre za zasebno javno partnerstvo in selitev studia v večji, primernejši prostor. 1.3 Muzejska dejavnost – Goriški muzej Nova Gorica Muzejsko dejavnost na območju Občine Sežana izvaja javni zavod Goriški muzej Nova Gorica v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine in Uredbo o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev. V letu 2005 je Občina Sežana z muzejem sklenila pogodbo o strokovnem razvoju muzejske dejavnosti v Občini Sežana, ki ima poleg opravljanja javne službe naslednje naloge: organizacijo dodatnega raziskovalnega dela, tematsko vezanega na varovanje kulturne dediščine na območju občine, objava izsledkov raziskav, organizacijo muzejskih razstav v Občini Sežana in druge naloge s področja premične dediščine, ki se jih pogodbenici dogovorita. V letu 2010 načrtuje nadaljevanje svojih projektov iz prejšnjih let, in sicer: odkup muzejskih predmetov – zgodovina kamnarstva, raziskava o uporabi kamna na Krasu, raziskave za kamnarski muzej in nadaljnje raziskovanje in popis zapuščine Kosovelovih, ki je v lasti A. Kosovel (Del dediščine je še vedno v Ljubljani, v hiši, kjer je živel Stanko Kosovel in je sedaj v lasti hčerke Aino, ki v njej tudi prebiva.).
22. LJUBITELJSKA KULTURA 2.1 Dejavnost Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti – območna enota Sežana Z Zakonom o Skladu Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti leta 1996 je bil ustanovljen javni sklad z namenom, da naj prenese izvajanje nacionalnega kulturnega programa v delu, ki pokriva ljubiteljske kulturne dejavnosti. Sklad ima območne izpostave in med njimi je tudi Območna izpostava Sežana. Država v ta namen zagotavlja strokovno pomoč za razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti prek strokovne službe sklada in njegovih območnih izpostav ter sofinancira tiste programe, ki v skladu z merili določenimi na podlagi nacionalnega kulturnega programa presegajo lokalni pomen. Lokalna skupnost zagotavlja prostorske pogoje za delo društev, skupin in posameznikov, ki izvajajo ljubiteljske kulturne programe ter sredstva za njihove programe, ki so lokalnega pomena. Tako Občina Sežana zagotavlja del sredstev za ljubiteljsko kulturno dejavnost, ki za leto 2010 zajema sredstva za izvajanje območnih in medobčinskih srečanj, izobraževanja ter druge aktivnosti. Predvidene aktivnosti v l. 2010 so: Območno srečanje plesnih skupin, dve območni srečanji otroških in mladinskih pevskih zborov, dve reviji Primorska poje, revija kraških pihalnih godb, literarna nagrada »Mlada Vilenica«, literarno srečanje Primorski pesniki Srečku Kosovelu, podelitev Štrekljeve nagrade, Škocjanski festival, pevski zbori Kresni noči, literarna šola, mednarodna prevajalska delavnica in srečanje založnikov Srednje Evrope, literarni festival »Urška«, območno srečanje odraslih folklornih skupin, območno srečanje odraslih pevskih zborov, območno srečanje gledaliških skupin. Dodatno bi radi izvedli še: medobčinsko srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, medobčinsko srečanje godb na pihala, srečanje malih instrumentalnih skupin, regijsko srečanje oziroma razstavo kraških likovnikov, sodelovati pri festivalu prijateljstva in festivalu otroške ustvarjalnosti, prazničnih koncertih oziroma prireditvah, Evropski dnevi kulturne dediščine, Ta veseli dan kulture in kulturni praznik. Prav tako namerava OI JSKD v letu 2010 izvajati izobraževanja za društva glede na potrebe in razpise (za godbenike, likovnike, gledališke skupine, literate, napovedovalce oziroma povezovalce prireditev in tematski večeri za vsa društva). V letu 2010 je načrtovana organizacijska sprememba dejavnosti sklada. Koordinator programov OI JSKD je zaposlen za polovični delovni čas, pojavlja se potreba po polnem delovnem času glede na visoko preseganje normativa (normativ je presežen kar za 78%: na območju deluje 80 društev in skupin, normativ za polno zaposlitev pa je 45 društev), in sicer za vse štiri kraške občine – Sežana, Divača, Komen in Hrpelje - Kozina. Preostalo polovico zaposlitve bi krile vse 4 kraške občine po delitvenem ključu. Občina Sežana bi torej zagotavljala 50,78% sredstev za kritje stroškov dodatne polovične zaposlitve, kar znaša 6.500 €. Sredstva za plačo sedanje polovične zaposlitve in materialne stroške pisarne ter opremo pisarne zagotavlja JSKD, programska sredstva pa zagotavljajo občine same. Občina Sežana naj bi v l. 2010 zagotovila primernejše prostore za delovanje, ki so predvideni na naslovu Partizanska cesta 18, 6210 Sežana. Iz te postavke naj bi Občina Sežana zagotavljala 50,78% deleža stroškov tekočega vzdrževanja pisarne ter obratovalnih stroškov pisarne (vodarina, ogrevanje, elektrika, čiščenje idr.). Ti stroški naj bi se krili iz proračunov vseh štirih kraških občin po razdelitvenem ključu. 2.2 Mednarodna literarna nagrada »Vilenica«, literarna nagrada »Mlada Vilenica« Do vključno l. 2008 je Občina Sežana sofinancirala obe prireditvi, tako literarno nagrado »Mlada Vilenica« v izvedbi OI JSKD ter prireditev Mednarodna literarna nagrada »Vilenica« (več organizatorjev in akterjev) prek OI JSKD Sežana. Literarna nagrada »Mlada Vilenica« ostaja v izvedbi OI JSKD Sežana. Za Mednarodni literarni festival »Vilenica« pa je v zadnjih letih potekalo več dogovarjanj z vsemi akterji in organizatorji prireditve, ki postaja vsako leto večja in organizacijsko zahtevnejša. Zato je Občina Sežana v letu 2009 sklenila dogovor z Društvom slovenskih pisateljev kot glavnim organizatorjem prireditve, ki deluje kot društvo v javnem interesu na področju kulture. V l. 2010 bo Občina Sežana sklenila dogovor z Društvom slovenskih pisateljev kot glavnim organizatorjem prireditve, ki deluje kot društvo v javnem interesu na področju kulture, kot že leto poprej. 2.3 Štrekljeva nagrada, Primorska poje Občina Sežana bo sofinancirala prireditev ob podelitvi Štrekljeve nagrade, ki se sicer odvija v Občini Komen in revijo pevskih zborov Primorska poje. Srečanje pevskih zborov, ki je med najbolj množičnimi v Sloveniji, se odvija v posameznih krajih Primorske, med drugim tudi v Sežani. Obe prireditvi se odvijata v organizaciji in sodelovanju OI JSKD Sežana. Občina Sežana je za sodelovanje pri obeh prireditvah podpisala s sodelujočimi občinami pismo o nameri. 2.4 Dejavnost društev s področja kulture Pomembno vlogo pri izvajanju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti na območju občine imajo društva, Zveza kulturnih društev Sežana in Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Sežana, ki sprejemajo svoj letni program. Število kulturnih društev vsako leto narašča, kar kaže vse večjo potrebo občanov po ljubiteljskem kulturnem udejstvovanju in ustvarjanju. Ljubiteljsko ustvarjanje in poustvarjanje na področju kulture se v pretežni meri uresničuje v kulturnih društvih in njihovi zvezi. V interesu občine je finančno podpreti dejavnost vseh aktivnih kulturnih društev, ki delujejo na naslednjih kulturnih področjih: glasbenem, pevski zbori in instrumentalna glasba, vizualnih umetnosti (fotografija, slikarstvo, oblikovanje), gledališke in plesne dejavnosti, na področju etnologije, literarnih ter drugih in izvajajo program kot redno dejavnost društva. Sredstva bodo društvom porazdeljena v skladu z javnim razpisom po sprejemu proračuna ter v skladu s pravilnikom o sofinanciranju dejavnosti kulturnih društev, v katerem je opredeljen postopek, upravičenci, merila in kriteriji za sofinanciranje kulturnih društev. 2.5 Dejavnost Kosovelove sobe Kosovelova soba je del kulturne dediščine Občine Sežana. Ustanovljena je bila v prostorih stare osnovne šole na Bazoviški cesti 9, ki velja za rojstno hišo pesnika Srečka Kosovela. Soba je bila oblikovana na pobudo Ljudske univerze leta 1976 in še sedaj je v njenem upravljanju. V spomin na velikega pesnika je postavljena zbirka njegovega literarnega ustvarjanja in avdiovizuelni prikaz njegovega življenja in dela. V sobi se odvijajo tudi posamični kulturni projekti. Tudi v letu 2010 je v javnem interesu občine, da podpre dejavnost Kosovelove sobe v sedanjem obsegu.
23. MEDIJI IN AVDIOVIZUELNA SREDSTVA 3.1 Občinski informator – Kraški obzornik Javni interes občine je informiranost občanov Občine Sežana. V ta namen je z odlokom o občinskem glasilu ustanovila Kraški obzornik. V letu 2009 je izšlo sedem številk, tako kot tudi leto poprej. Uredniški odbor si sicer prizadeva za več izdaj, predvsem zaradi ažurnosti posredovanja novic. Glasilo izhaja v barvah, na formatu A4 in v povprečju vsako leto več strani. V letu 2010 so v ta namen zagotovljena proračunska sredstva in izšlo naj bi osem številk (sedem rednih številk in ena posebna), in sicer februarja, marca, aprila ali maja, junija, oktobra, decembra in posebna številka avgusta. Ker se je povečalo število gospodinjstev v Občini Sežana in ker bodo občinsko glasilo po novem prejemali tudi javni zavodi, krajevne skupnosti, sosednje občine, mediji ter nekatera društva, bomo naklado povečali na 5000 izvodov (iz 4800).
24. NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA 4.1 Vzdrževanje Botaničnega parka Sežanski botanični park obstaja že od leta 1848, ko je družina Scaramanga iz Trsta od domačinov odkupila posest in na njej zgradila vilo Mirasasso. Z leti so zemljo še dokupovali in tako se je park, ki so ga zasadili okrog vile, rasel in širil, saj so ga nenehno zasajevali z različnimi sadikami in semeni z vsega sveta, ki so jih prinašali mornarji in sam takratni lastnik parka Giovanni Scaramanga di Hiccolo Cavaliere. Leta 1890 so dogradili rastlinjak, ki je nekakšna miniatura schönbrunskega rastlinjaka pri Dunaju. Zaradi navedenega je Botanični park naravna dediščina, ki je sicer v upravljanju Komunalno-stanovanjskega podjetja Sežana. Dejavnost sofinancira Občina Sežana. Rastlinjak (palmarij) je grajen element botaničnega parka. Obnovljen je bil v letu 2006, med drugim tudi s pomočjo sredstev Ministrstva za kulturo. Kaže pa se potreba tudi po obnovi rastlinskih vrst zato so v proračunu za leto 2010 v okviru sredstev za vzdrževanje objektov skupne rabe – botanični parki (večletna pogodba s KSP Sežana, letno izdelan program) zagotovljena sredstva za popravilo vrat, polaganje kamnitih robnikov pri gredicah ob magnoliji ter dobavo novih tropskih rastlin. 4.2 Vzpostavitev muzeja kamnarstva Javni interes na področju varstva kulturne dediščine je vzdrževanje in obnavljanje dediščine ter preprečevanje njene ogroženosti ter zagotavljanje javne dostopnosti dediščine. Med projekte s področja varovanja kulturne dediščine sodi tudi oblikovanje in vzpostavitev muzeja kamnarstva. Kras kot pokrajino je najbolj zaznamovalo kamnarstvo in kamnoseštvo. Pridobivanje kamna na Krasu ima tisočletno tradicijo, znano že v antiki. V Nabrežini je še danes kamnolom Cava Romana. Okoli večine kraških vasi je moč zaslediti manjše kamnolome –»jave«, ki so jih kmetje odpirali na svoji zemlji zase in najemnike, lahko pa je bilo tudi več lastnikov. Kamen so pridobivali po posebnih postopkih: velike monolitne bloke so lomili od kamnite stene in jih nato zvračali na etažo. Monolitne bloke so nato klesali v delavnicah, ki so bile v kamnolomu ali drugje po kraških vaseh. Kamnoseki so kamen na fino obdelali za okenske in vratne okvirje, stopnišča, ognjiščne okvirje, konzole, nagrobne križe, obode vodnjakov, kamnite žlebove, cerkvena znamenja – »pile«, kamnite oboke pri vhodu v domačije –»kolone«, terilnike ter drugo posodje in drugo. Še danes je moč občudovati mojstrsko roko kamnoseškega obrtnika po vaseh, kjer so lastniki domačij z ljubeznijo do kamna ohranili stavbno dediščino svojih očetov. Da bi kamnito kulturno dediščino ohranili in prezentirali je smiselna postavitev muzeja kamnarske in kamnoseške dejavnosti. Značaj zbirke in muzeja bi bil vzgojno-izobraževalni pa tudi tržni. S sklepom občinskega sveta je bil julija 2007 ustanovljen projektni svet za postavitev muzeja kamnoseštva in kamnarstva na Krasu. Predvideno ime muzeja naj bi bilo MUZEJ NA PROSTEM V KAMNOLOMU LIPICA I. Za leto 2010 je predvidena ureditev:
25. lastniških razmerij glede zemljišč v kamnolomu;
26. krožne poti po kamnolomu (informacijske table; table namenjene varnosti obiskovalcev in izravnava terena);
27. delne oziroma postopne obnove in vzdrževanje zbirke premične dediščine oziroma obnova ene izmed treh stavb v kamnolomu (strojnica za pogon žičnih žag, kovačija, kompresorska postaja), kjer bodo predstavljeni posamezni sklopi dejavnosti v kamnolomu. Občina Sežana nastopa kot partner pri projektu z imenom MARMO, ki ga Univerza v Padovi kot nosilec projekta prijavlja v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija 2007–2013 (standardni projekti). Projekt bo trajal 36 mesecev. V projektu je predvideno pripraviti natečaj za idejno programske in oblikovne rešitve ter PZI, OPPN za kamnolom in ureditev lastniških razmerij, postopno obnoviti in vzdrževati zbirko premične dediščine ter obnova stavb v kamnolomu. 4.3 Obnova kulturnih spomenikov, sakralnih objektov Občina Sežana je leta 1992 sprejela Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju Občine Sežana. Odlok je zajemal območje sedanjih štirih novonastalih občin. Po letu 1992 se je zakonodaja na področju kulture spremenila; sprejet je bil Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (1992, 2002, 2006 in 2007) ter Zakon o varstvu kulturne dediščine