Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu B 11 TITAN – SVIT, stran 3384.

(1)S tem odlokom se, v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Republike Slovenije in prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik, sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje B 11 Titan – Svit (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

(2)OPPN je izdelala družba POPULUS, Prostorski inženiring d.o.o., Ljubljana, pod številko naloge 288/11/06, na podlagi strokovnih podlag objektov in prometne ter komunalne in energetske infrastrukture.

(3)Odlok določa merila in pogoje ter ukrepe za realizacijo ureditev ob upoštevanju Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–1990 (dopolnitev 2002), ki jih je sprejel Občinski svet Občine Kamnik na 31. seji dne 9. 10. 2002 (Uradni list RS, št. 90/02). 2. člen (vsebina OPPN)

(1)OPPN iz 1. člena tega odloka vsebuje tekstualni in grafični del.

(2)Tekstualni del vsebuje: I. Splošne določbe II. Opis območja III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor IV. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo V. Merila in pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje območja, stavb, objektov in naprav ter drugih posegov v prostor VI. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro VII. Rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave, kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve X. Merila in pogoji za izvedbo parcelacije XI. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev XII. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta XIII. Določbe glede nadzora nad izvajanjem XIV. Končne določbe.

(3)Grafični del vsebuje:

1. Izsek iz grafičnega dela urbanistične zasnove M 1:5000 mesta Kamnik s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju;
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim M 1:1500 parcelnim stanjem;
3. Načrt zazidalne in ureditvene situacije; M 1:1000
4. Značilne prereze zazidalne in ureditvene M 1:1000 situacije;
5. Prikaz ureditve poteka omrežij in M 1:1000 priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro;
6. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi M 1:1000 območji, ureditev potrebnih za varovanje okolja ter obrambo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
7. Načrt parcelacije. M 1:1000.

(4)Priloge OPPN: – izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta – Urbanistične zasnove mesta Kamnik; – prikaz stanja prostora; – strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve; – smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora; – obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta; – povzetek za javnost;spis postopka priprave in sprejemanja OPPN. II. OPIS OBMOČJA 3. člen (opis območja OPPN)

(1)Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta B 11 Titan – Svit, obsega območje, ki je na jugu omejeno z novo povezovalno cesto z oznako B31, na vzhodu z industrijskim kanalom Mlinščica, na severu s Kovinarsko cesto oziroma njenim podaljškom do industrijskega kanala Mlinščica in na zahodni strani s stanovanjskim območjem Bakovnik (B7 Kovinarska zahod) in območjem B12.

(2)Območje OPPN-ja obsega celoto oziroma dele parcel št.: 1254/5, 1263/3, 1267/1, 1267/3, 1271/1, 1271/2, 1271/3, 1271/4, 1271/5, 1271/6, 1271/7, 1272/1, 1272/3, 1272/4, 1272/5, 1272/6, 1272/7, 1272/8, 1272/9, 1273, 1274/2, 1274/5, 1274/6, 1275, 1276/1, 1281, 1283, 1285, 1297/1, 1284/2, 1286/1, 1286/2, 1286/3, 1286/4, 1295/1, 1295/2, 1296/1, 1296/3, 1297/1, 1297/4, 1299/2, 1299/3, 1299/5, 1300, 1303/1, 1304, 1305/1, 1305/2, 1305/3, 1305/4, 1306/1, 1306/2, 1306/3, 1318/8, 1318/13, 1318/14, 1318/15, 1319/5, 1321/1, 1321/2, 1322, 1323/3, 1323/6, 1323/7 1536/2, vse v k. o. Podgorje.

(3)Območje OPPN-ja obsega celoto oziroma dele parcel št.: 715/6, 715/7, 715/9, 717/2, 717/3, 717/4, 717/5, 717/7, 717/8, 717/9, 717/10, 717/12, 717/13, 717/14, 717/15, 717/17, 717/18, 717/19, 717/20, 717/21, 717/22, 717/23, 717/24, 717/27, 717/29, 717/30, 717/31, 717/34, 717/35, 717/37, 717/38, 718/1, 718/2, 718/3, 718/4, 718/6, 718/7, 718/8, 719/3, 719/13, 721/1, 721/8, 721/9, 721/11, 721/12, 721/13, 721/14, 722/1, 722/2, 723, 724/1, 724/2, 724/3, 724/4, 724/5, 725, 726/1, 727/3, 727/5, 727/6, 727/7, 730/1, 730/4, 730/5, 730/6, 750/2, 750/3, 750/5, 750/6, vse v k. o. Kamnik.

(4)Območje obsega 15,5 ha. III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 4. člen (opis prostorskih ureditev, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom)

(1)Z OPPN se ureja prostorska ureditev celotnega območja B 11 Titan – Svit ter se znotraj ureditvenega območja določijo pogoji glede posegov v obstoječe objekte in pogoji za nadaljnji razvoj območja. Določijo se pogoji za gradnjo novih stavb in drugih objektov, namenjenih proizvodni, skladiščni, trgovski, poslovni, servisni in storitveni dejavnosti. Občinski podrobni prostorski načrt predvideva tudi pogoje za ureditev odprtih površin ter za gradnjo prometne, energetske in druge komunalne infrastrukture.

(2)Ureditveno območje OPPN je namenjeno oblikovanju objektov mešano poslovno trgovske dejavnosti s parkirišči na severu območja, poslovno storitvene dejavnosti na vzhodu območja, oblikovanju proizvodno skladiščnih objektov v osrednjem delu, oblikovanju objektov poslovno storitvene dejavnosti v južnem delu z vmesnimi zelenimi, parkovnimi in rekreacijskimi površinami ter izgradnji industrijske povezovalne ceste s priključki. Na podlagi Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05) se po namenu območje deli: Pp območje objektov poslovno storitvenih dejavnosti (122 Upravne in pisarniške stavbe, 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti); Ps območje objektov poslovno storitvenih dejavnosti ali stanovanjskih objektov (122 Upravne in pisarniške stavbe, 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, 111 Stanovanjske stavbe); P območje objektov proizvodnih in skladiščnih objektov (125 Industrijske stavbe in skladišča, le do 1/3 bruto etažnih površin stavbe tudi 122 Upravne in pisarniške stavbe); I območje cest; Z območje zelenih parkovnih površin; S območje obstoječih stanovanjskih objektov (111 Stanovanjske stavbe); O območje osrednjih dejavnosti (122 Upravne in pisarniške stavbe, 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, 126 Stavbe splošnega družbenega pomena, le do 1/3 bruto etažnih površin stavbe tudi 121 Gostinske stavbe); M območje javnih služb in servisov (območje Geoplin, Adriaplin); h hidrocentrala.

1. člen (opis vplivov in povezav s sosednjimi območji) Ureditve sledijo potrebam prestrukturiranja in deloma širjenja obstoječih proizvodnih dejavnosti. Z definiranjem pogojev in meril gradnje se zmanjšuje vplive na okolico. Predvidena je ureditev prometne in komunalne infrastrukture skladno s sosednjimi ureditvami, kar predstavlja razbremenitev obstoječih prometnic. Ureditve mejnih površin z drugimi dejavnostmi sledijo zmanjševanju vplivov na sosednja območja. Opredeli se osrednja zelena površina kot peš in kolesarski koridor med stanovanjsko sosesko in zelenimi površinami ob Kamniški Bistrici. Povezave s sosednjimi območji se vršijo preko prometnih površin. Vzpostavljena je navezava na zahodnem delu z delno dokončano dovozno cesto iz krožišča, prav tako pa direktna navezava na priključek B31, ki je v gradnji. Na severu je predvidena navezava v sklopu dokumenta OPPN B7, ki je v pripravi, do sprejetja pa se ohranja sedanje stanje. Povezujejo se pešpoti na celotni sistem komunikacij v okolici OPPN. IV. POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
2. člen (opis rešitev načrtovanih objektov)

(1)Ureditveno območje OPPN je razdeljeno na 30 funkcionalnih enot, ki se ponekod prekrivajo z območji rabe, ponekod pa so območja rabe razdeljena na manjše enote. O1 – funkcionalna enota južno od Kovinarske ceste, kjer se prepletajo poslovno trgovske dejavnosti z garažami; O2 – funkcionalna enota ob hidrocentrali Titan, kjer se prepletajo upravne in poslovno trgovske dejavnosti; Pp1 – funkcionalna enota poslovno storitvenih dejavnosti ob predvideni povezovalni industrijski cesti neposredno ob industrijskem kanalu Mlinščica; Pp2 – funkcionalna enota poslovno storitvenih dejavnosti ob industrijskem kanalu Mlinščica; Pp3 – funkcionalna enota poslovno storitvenih dejavnosti ob industrijskem kanalu Mlinščica; P1 – funkcionalna enota proizvodno skladiščnih prostorov; P2 – funkcionalna enota proizvodno skladiščnih prostorov; P3 – funkcionalna enota proizvodno skladiščnih prostorov; P4 – funkcionalna enota proizvodno skladiščnih in servisnih objektov južno od zelene cenzure; P5 – funkcionalna enota proizvodno skladiščnih in servisnih objektov južno od zelene cenzure; P6 – funkcionalna enota proizvodno skladiščnih in servisnih objektov južno od zelene cenzure; P7 – funkcionalna enota proizvodno skladiščnih, poslovnih in servisnih objektov; P8 – funkcionalna enota proizvodno skladiščnih in servisnih prostorov med krakoma ulice Bakovnik; P9 – funkcionalna enota proizvodno skladiščnih, poslovnih in servisnih objektov vzdolž predvidene industrijske ceste; Ps1 – funkcionalna enota poslovno storitvenih dejavnosti ali stanovanjskih objektov; M – funkcionalna enota objektov in vodov za oskrbo s plinom med zelenim pasom parkovnih površin in predvideno industrijsko cesto; Pp4 – funkcionalna enota poslovno storitvenih dejavnosti; Pp5 – funkcionalna enota poslovno storitvenih dejavnosti; Pp6 – funkcionalna enota poslovno storitvenih dejavnosti v južnem delu predvidene industrijske ceste; S1 – funkcionalna enota obstoječih individualnih stanovanjskih stavb; S2 – funkcionalna enota obstoječih individualnih stanovanjskih stavb; I1 – funkcionalna enota predvidene industrijske ceste med Kovinarsko ulico na severni strani in povezovalno cesto z oznako B31 Povezovalka; I2 – funkcionalna enota ulica Bakovnik, severni del, ki služi kot priključek na predvideno industrijsko cesto; I3 – funkcionalna enota ulica Bakovnik, južni krak, ki služi kot priključek na predvideno industrijsko cesto; I4 – funkcionalna enota nova povezava med novo Podlimbarskega potjo in industrijsko cesto; Z1 – funkcionalna enota hidrocentrale Titan na industrijskem kanalu Mlinščica; Z2 – funkcionalna enota industrijskega kanala Mlinščice s hidrocentralo v južnem delu; Z3 – funkcionalna enota parkovnih in rekreacijskih površin, ki povezuje območje stanovanjske gradnje na zahodni strani z zelenimi površinami ob reki Kamniški Bistrici; Z4 – funkcionalna enota zelena bariera ob večstanovanjskem objektu; Z5 – funkcionalna enota zelena bariera. V. MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE OBMOČJA, STAVB, OBJEKTOV IN NAPRAV TER DRUGIH POSEGOV V PROSTOR. 7. člen (urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje)

(1)O1 – funkcionalna enota južno od Kovinarske ceste, kjer se prepletajo poslovno trgovske dejavnosti z garažami: znotraj gradbene meje je dovoljena novogradnja objekta z maksimalno dovoljeno etažnostjo K+P+2, do višine slemena skladno z objektom, ki bo definiran v dokumentu, ki je v pripravi v sosednjem severnem območju, faktor izrabe i 8. člen (krajinska ureditev)

(1)Krajinske ureditve služijo razmejitvi nekompatibilnih dejavnosti, povezovanju oblikovalskih celot in predvsem označevanju glavnih osi v prostoru, ki so za Kamnik značilne, to je sever–jug in prečna vzhod–zahod.

(2)Proste površine morajo biti zazelenjene in primerno hortikulturno urejene na podlagi načrta krajinske arhitekture, posebno ob javnih cestah in poteh za sprehajalce.

(3)Odprte deponije na funkcionalnih površinah objektov niso dovoljene. Skladiščenje se vrši le v objektih. Dovoljena so le zunanja skladišča snovi, ki se ne smejo hraniti v zaprtih prostorih.

(4)Postavitev ograj na parcelno mejo je možna ob soglasju obeh lastnikov, sicer pa ob upoštevanju pravilnika, ki ureja graditev nezahtevnih in enostavnih objektov.

(5)Urejanje javnih zelenih površin in poti v območju je ločeno na urejanje parkovne povezovalne površine in zelene površine ob industrijskem kanalu Mlinščice in na urejanje obcestnih zelenic. Parkovne površine morajo biti redno vzdrževane. Urejanje javnih odprtih površin mora biti kvalitetno, z minimalnimi stroški vzdrževanja. Urejanje površin in vegetacije na območju javnih programov izvaja upravljavec, ki skrbi za redno vzdrževanje, red ter čistočo; obcestne zelenice morajo biti redno vzdrževane. VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 9. člen (splošni pogoji za prometno in komunalno urejanje)

(1)V območju urejanja se nahajajo štiri prometnice. Najpomembnejša je predvidena industrijska cesta (I1), ki povezuje Kovinarsko cesto s cesto B31 Povezovalka. Za oba kraka ulice Bakovnik je predvidena celovita rekonstrukcija tehničnih elementov in delno tudi poteka trase.

(2)Vse javne površine za pešce, ki se nahajajo v območju urejanja, morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagibi, morajo ustrezati veljavnim normativom. Vse prometne površine morajo biti označene z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo. Invalidom ne sme biti ovirano gibanje po prometnih površinah. Hodniki za pešce morajo imeti ob prehodu za pešce poglobljene robnike. Dovozne poti do stavb in manipulativne površine morajo biti zadovoljivo utrjene, v protiprašni izvedbi ter odvodnjavane.

(3)Zagotoviti je potrebno ustrezne parkirne površine, za potrebe skladišč in proizvodnje, objektov javnih služb oziroma poslovne dejavnosti. Zaradi izpušnih plinov je potrebno zagotoviti ustrezno oddaljenost parkirnih mest od stanovanjskih in drugih stavb, kjer se zadržujejo ljudje, ali pa zagotoviti protiemisijsko zaščito.

(4)Kanalizacija, vodovodi, plinovodi, telefonski in drugi vodi ter naprave, se smejo napeljevati v območju ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa. Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo prometnic predvideva tudi graditev komunalnih in drugih vodov, naprav in napeljav, ki ne služijo uporabi ceste, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je potrebno opraviti na območju tangirane prometnice.

(5)Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Gradnje in rekonstrukcije gradbenih stavb in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljene le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste in v skladu s tem odlokom.

(6)Pri načrtovanju morebitne nove ali rekonstrukcije obstoječe navezave na državno cestno omrežje je potrebno upoštevati interna navodila DRSC (oktober 2001). Za priključevanje obravnavane planske celote je potrebno na osnovi predhodno pridobljenih projektnih pogojev Direkcije RS za ceste izdelati poseben projekt PGD, PZI ter nanj pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste skladno z Zakonom o graditvi objektov. 10. člen (tehnični elementi cest) Predvidene ceste imajo naslednje dimenzije:

(1)I1 – industrijska cesta; 2x vozni pas 3.5 m; 2x hodnik za pešce 1.5 m (južni del); dvosmerna kolesarska steza 1.8 m (južni del);

(2)I2 – ulica Bakovnik, severni del; 2x vozni pas 3.5 m; 2x hodnik za pešce 1.5 m;

(3)I3 – ulica Bakovnik, južni krak; 2x vozni pas 3.5 m; 2x hodnik za pešce 1.5 m;

(4)I4 – povezava med novo Podlimbarskega potjo in industrijsko cesto; 2x vozni pas 3.5 m.

1. člen (komunalna infrastruktura in zunanje ureditve) Gradnja v obravnavanem območju določa prestavitve, zamenjave in zaščite več komunalnih in energetskih objektov, naprav in vodov. Načrtovanje, projektiranje in izvedba komunalnih in energetskih objektov, naprav in vodov mora biti usklajeno z zahtevami, smernicami in mnenji tangiranih nosilcev urejanja prostora in upravljavci.
2. člen (vodovod in hidrantno omrežje)

(1)Določa se vodo oskrba območja iz obstoječega vodovodnega omrežja TPE 200, ki poteka vzporedno s Kovinarsko cesto. Za nove proizvodne poslovne sklope objektov, ki se bodo oskrbovali z vodo iz javnega vodovoda se morajo izdelati posebni projekti sekundarnih vodov in priključkov. V vseh novo grajenih objektih, v katerih je več poslovnih enot priključenih na isti vodovodni priključek, mora imeti vsaka enota svoj obračunski vodomer za odčitavanje porabe vode. Vsi vodomeri morajo biti locirani v istem prostoru. Vodomerni jašek mora biti zgrajen po navodilih upravljavca vodovoda. Vsi objekti morajo biti od vodovoda oddaljeni minimalno 4.00 m.

(2)Vodovodno omrežje se dogradi v trasi industrijske ceste s povezavo obstoječega vodovodnega omrežja na Kovinarski cesti in predvidenega voda v trasi povezovalne ceste ter izvede prestavitev obstoječega vodovoda v traso I3 s povezavo na Ljubljansko cesto in nov vodovod v trasi I2.

(3)Hidrantno omrežje temelji na obstoječem sistemu protipožarne zaščite in naj se v skladu z zakonskimi predpisi dopolni.

(4)Upoštevati se morajo vsi, z zakonom določeni, vertikalni in horizontalni odmiki podzemnih komunalnih vodov od vodovoda. Križanja podzemnih komunalnih vodov z vodovodom večjimi od vključno DN 90 se mora obvezno obdelati s projektom. Zunanja ureditev mora biti na predvideni trasi vodovoda urejena tako, da je dostop do omrežja v primeru okvare ali drugih vzdrževalnih del neoviran in mogoč ob vsakem času.

(5)Za sanitarno vodo se lahko uporablja voda s strešin, dovoljena je postavitev podzemnih zbiralnikov v okviru funkcionalnih površin. 13. člen (elektro omrežje in javna razsvetljava)

(1)Območje OPPN bo oskrbovano z električno energijo iz transformatorske postaje TP Titan, TP Svit, S del se napaja iz TP Perovo, za južni del se predvidi napajanje iz TP Gradbinec oziroma TP Bakovnik Metuljček ali postavitev še ene TP, če se bodo izkazale potrebe po povečanem odjemu električne energije. Objekti osrednjega dela se lahko priključijo iz obstoječih distribucijskih transformatorskih postaj, v kolikor pa bodo potrebe po priključni moči večje od razpoložljivih kapacitet obstoječih distribucijskih postaj, je predvidena nova TP.

(2)Opremljanje območja z javno razsvetljavo se rešuje sistemsko; omrežje je le delno zgrajeno, zato se določa dograditev, za kar je v nadaljnjih postopkih potrebno izdelati projektne rešitve. Vse ceste, peš poti in parkirišča na celotnem območju morajo biti opremljene z javno razsvetljavo tako, da bo zagotovljen ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči varen in pravilen potek prometa. Celotno območje se mora opremiti s tipskimi enotnimi drogovi in svetilkami, ki jih določita upravljavec in projektant glede na obstoječe omrežje.

(3)Vsi poslovni objekti morajo biti opremljeni z interno zunanjo razsvetljavo, ki mora biti v skladu z javno razsvetljavo na tem območju.

(4)Upoštevani morajo biti vsi z zakonom določeni vertikalni in horizontalni odmiki kabla javne razsvetljave od ostalih komunalnih vodov.

(5)Novogradnje je možno priključevati tudi na alternativne vire električne energije skladno z zakoni, ki urejajo to področje. 14. člen (kanalizacijsko omrežje)

(1)Celotno področje OPPN mora imeti urejeno ustrezno odvodnjavanje meteorne in fekalne vode v ločenem sistemu kanalizacije. Predvidi se prestavitev fekalne kanalizacije med cestama I2 in I3.

(2)Pri projektiranju dograditve kanalizacijskega sistema se mora upoštevati obstoječe omrežje, ki je zgrajeno v mešanem sistemu in preko kolektorja speljano v Centralno čistilno napravo Kamnik – Domžale d.o.o., in projekt Generalna rešitev kanalizacijskega sistema Kamnik številka projekta: 43-085-00-99, izdelano v novembru 2000, izdelala družba Hidroinženiring d.o.o., Ljubljana.

(3)Tehnološka voda naj se po prečiščenju spelje skupaj s sanitarno vodo preko kanalov na obstoječi kolektor s končnim iztekom v Centralno čistilno napravo Kamnik – Domžale d.o.o. Vse odpadne vode je treba pred priključitvijo na javno kanalizacijo očistiti do take stopnje, da mejne vrednosti parametrov odpadnih voda ustrezajo za priključitev v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja.

(4)Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin mora biti urejeno na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti ponikanje ali po možnosti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo. Meteorna kanalizacija ne sme biti speljana v fekalno kanalizacijo.

(5)Vsi objekti morajo biti od kanalizacije oddaljeni minimalno 5,00 m. Na podlagi

1. člena Odloka o odvajanju odpadnih in padavinskih voda v Občini Kamnik prepovedano v varstvenem pasu 5,00 m od osi kanalizacije nasaditev drevesnih vrst, ki razširjajo svoj koreninski sistem v globino in širino, zaradi česar lahko povzročijo okvare in zamašitve kanalizacijskega omrežja.
2. člen (vodnogospodarsko urejanje)

(1)Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov je strogo prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (mostovi, prepusti na javnih cestah oziroma poteh).

(2)Pred gradnjo je potrebno območje zavarovati pred poplavami.

(3)Pri načrtovanju in gradnji objektov, ki se nahajajo znotraj vodovarstvenih območij, je potrebno upoštevati vse pogoje iz Odloka o varovanju virov pitne vode, ki velja za posamezno območje. Za posege na teh območjih je potrebno pridobiti vodno soglasje, v skladu Zakonom o vodah, ki ureja to področje. 16. člen (telekomunikacijsko omrežje)

(1)Telekomunikacijsko omrežje v območju urejanja je izvedeno s kabelsko kanalizacijo in zemeljskimi kabli ter vključeno na TC Kamnik – Center.

(2)Določa se zemeljski razvod omrežja do vseh uporabnikov v območju urejanja. Pri posegih je potrebno obstoječe TK omrežje ustrezno zaščititi ali prestaviti, skladno s predhodno izdelani projektni dokumentaciji. Za zadovoljivo število priključkov se določa dopolnitev obstoječega kabelskega telefonskega omrežja z navezavo na obstoječo TC s potekom v trasi javnih cest I1, I2, I3.

(3)Izdelovalec projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja mora pri izdelavi le-teh upoštevati: –

1. člen Zakona o urejanju prostora ZureP-1 (Uradni list RS, št. 110/02); –
2. in
3. člena Zakona o graditvi objektov ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02); –
4. in
5. člena Zakona o elektronskih komunikacijah ZEKom (Uradni list RS, št. 43/04). Pravilnik o delu komisije za pregled projektne dokumentacije (Uradno glasilo Telekoma Slovenije, številka: 372004).
6. člen (kabelsko komunikacijsko omrežje)

(1)Obravnavano območje ima delno že izvedene zemeljske povezave kabelskega komunikacijskega sistema Kamnik.

(2)Za novo predvidene stavbe se določa priključitev na obstoječi kabelsko komunikacijski sistem z izvedbo podzemnih razvodov. Kablovodi morajo biti vkopani in v zaščitnih ceveh v predpisanih vertikalnih in horizontalnih odmikih od ostalih komunalnih vodov. Načeloma trase kablovoda potekajo izven vozišča cest, z odmikom 2,0 m od roba asfaltne ceste, oziroma v hodnikih za pešce javnih cest I1, I2, I3. 18. člen (plinovodno omrežje)

(1)V skladu s planskimi usmeritvami občine ter v skladu z načrtom plinifikacije mesta Kamnik se območje oskrbuje s plinom iz mestnega plinovodnega omrežja. Dograditev omrežja se predvidi s potekom vodov v trasi javnih cest I1, I2, I3 in I4 ter z navezavo na novo predvideno MRP Titan Široka poraba in na obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje v Kovinarski cesti 28 (veja SP-PE90), Podlimbarskega pot 6, Bakovnik I(veja BM – PE90) ter Bakovnik 4A (veja BKI – PEI60).

(2)V območju morfološke enote M se nahaja plinska postaja MRP Svit in prenosna plinovoda (premer 80 mm in 100 mm, tlak 5 bar) v upravljanju Geoplin plinovodov d.o.o. Potrebo je upoštevati Energetski zakon (EZ-UPB2, Uradni list RS, št. 27/07). V 2x5 m pasu plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji. V varnostnem pasu prenosnih plinovodov in postrojenj (MRP Titan, MRP Svit) je potrebno upoštevati omejitve in odmike skladno z veljavnimi predpisi za plinovodno omrežje.

(3)Za vse objekte v morfološki enoti M, ki služijo oskrbi s plinom, je potrebno zagotoviti dovoz z javne ceste, do izgradnje te ceste se ohranjajo vsi obstoječi dovozi. 19. člen (splošni pogoji za infrastrukturno opremljanje)

(1)V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno upoštevati s pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora predpisane medsebojne odmike med infrastrukturnimi vodi ter smernice za priključitev na obstoječe sisteme komunalne infrastrukture. Sočasno se dovoljujejo posegi izven območja urejanja (vplivno območje za infrastrukturo), potrebni za opremljanje območja urejanja.

(2)Posamezni investitor je, v sodelovanju z nosilci javnih pooblastil za izvajanje posameznih gospodarskih javnih služb, dolžan, da na podlagi izdelanega programa opremljanja zemljišč zgradi, prestavi, zamenja oziroma zaščiti infrastrukturne objekte, naprave in vode v in ob območju urejanja (ureditveno in vplivno območje) predhodno oziroma sočasno z izgradnjo posamezne funkcionalne celote. VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH DOBRIN 20. člen (rešitve in ukrepi za varstvo tal)

(1)Izvajanje posegov v območju urejanja bo glede na obseg načrtovanih posegov imelo vpliv na konfiguracijo terena ter ureditve zemeljskih mas. Zato je potrebno upoštevati s tem odlokom določene rešitve in ukrepe za varstvo tal.

(2)Posegi v tla se izvedejo tako, da se prizadene čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji se uporabijo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. Treba je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah.

(3)Posebno pozornost je treba posvetiti zgornjemu rodovitnemu delu tal, ki ga je treba namensko uporabiti za sanacijo degradiranih površin. Vsako ravnanje z izkopom, predvsem odlaganjem, mora biti skladno z določili pravilnika, ki določa obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov in z določili pravilnika, ki določa ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Po končanih zemeljskih delih se takoj začnejo sanacijska in zasaditvena dela na razgaljenih površinah.

(4)V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja. Pri aktivnostih v času gradnje je upoštevati določila poglavja obveznosti investitorjev, lastnikov in izvajalcev. 21. člen (ukrepi varstva pred hrupom)

(1)V območju OPPN se morajo upoštevati določila uredbe, ki določa mejne vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

(2)Predvideni posegi v prostor morajo biti zasnovani tako, da ne bodo povzročali čezmernih obremenitev bivalnega in delovnega okolja. Ocenjena raven emisije hrupa pri viru ne sme presegati maksimalne dopustne ravni hrupa. Na zahodnem robu OPPN v enotah P1 in P2 je potrebno celotno zahodno fasado izvesti v protihrupni zaščiti tako, da ne bodo presežene zakonsko določene meje hrupa za stanovanjsko območje. Za obstoječe gradnje v območju mora investitor pred realizacijo novih posegov v prostor zagotoviti ustrezne protihrupne ukrepe.

(3)Vse strojne inštalacije, ki so potrebne za funkcioniranje objektov morajo biti izvedene v notranjosti objekta tako, da ne povzročajo hrupa v okolico objekta.

(4)Vzdolž obstoječe dovozne ceste na severozahodu (v sklopu zelene bariere v območju B12) se izvede protihrupno ograjo ali transparentno protihrupno bariero. 22. člen (ukrepi za varstvo voda)

(1)Območje se nahaja v vodovarstvenem pasu podtalnice. V skladu z zakonom, ki ureja področje voda so na vodovarstvenih območjih prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov. Upoštevati je potrebno tudi ukrepe za varovanje podtalnice (3. varstveni pas z blagim režimom varovanja) po odloku, ki varuje podtalnico Domžalsko-Mengeškega polja na območju Občine Kamnik.

(2)Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem vod, da se zagotavlja ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave, kar mora biti v dokumentaciji ustrezno prikazano in dokazano.

(3)Načrtovana ureditev je predvidena na poplavnem območju. Umestitev objektov in infrastrukture na poplavno koto bi povzročila problem pri načrtovanju celote, prav tako pa bi bilo potrebno upoštevati vpliv na ostale obstoječe objekte. Rešitev poplavne problematike tega območja predstavlja celovita protipoplavna zaščita, ki bi bila izvedena vzdolž desnega brega Kamniške Bistrice v dolžini 720 m. Predvidena je izvedba zidu, lahko pa se na posameznih odsekih na ustrezno koto nadviša obstoječi teren. Četudi bo izvedena protipoplavna zaščita (ki teoretično zagotavlja varnost tudi pri Q500) pa se je potrebno zavedati dejstva, da ima Kamniška Bistrica v zgornjem toku hudourniški značaj, zato lahko s seboj prinese plavje, ki pa se kopiči na ovirah v osnovni strugi. Na obravnavanem odseku Bistrice je najbolj kritično mesto jez sam. Ob desnem bregu so postavljene tablaste zapornice, katerih konstrukcija sega v osnovni pretočni prerez reke. V primeru kopičenja plavja na tej konstrukciji, se pretočnost jezu bistveno zmanjša. Ob upoštevanju 50% zmanjšanja pretočnega prereza na zapornicah in oviranega vtoka v energetski kanal, lahko gladina pri pojavu Q100 sega tudi do vrha protipoplavnega zidu. V izjemnih primerih je možna tudi njegova preplavitev. Zaradi tega je za poplavno varnost območja poleg same protipoplavne zaščite nujno potrebno zagotoviti ustrezno vzdrževanje jezu in zapornic ter dežuranje ob havarijah. Pomembno je tudi, da se v nasipu načrtovane povezovalne ceste ohranijo 3. predvideni cevni prepusti s premerom 140 cm (pod tlakom prevajajo preko 12 m3/s). Ukrepi za zagotovitev poplavne varnosti desnega brega ob reki Kamniški Bistrici (Območje Titana): – Predvidena je izvedba zidu, lahko pa se na posameznih odsekih na ustrezno koto nadviša obstoječi teren; – izvedba zidu (dvig obstoječega zidu v povprečju 1 m) na odseku od Šolskega mostu do Titanove brvi (od km 18,3 do km 19,2); – sanacija vznožja zidu (temeljev) zidu od km 19,0 do km 19,2 (da bo možno zid nadvišati); – izdelava okroglih (cevnih) prepustov (3 cevi fi 140 cm) v nasipu bodoče lokalne ceste B31 nad načrtovanim križiščem pri Titanu in Mlinščico za odtok eventualnih poplavnih vod z območja Titana. Predvideni omilitveni ukrepi morajo biti izvedeni pred kakršnimkoli posegom na to območje.

(4)Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin je potrebno urediti v skladu z zakonom, ki ureja področje voda, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti ponikanje. Pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, možnost ponikanja predvidenih vodnih količin pa računsko dokazana. Vse padavinske odpadne vode s ceste, parkirišč in manipulacijskih površin morajo biti speljane in očiščene na način, kot to predvideva uredba, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(5)Odvajanje in čiščenje odpadnih voda mora biti usklajeno z zakonom, ki ureja področje voda in predpisi s področja varstva okolja, uredbo, ki ureja snovi in toploto pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, uredbo, ki ureja emisije snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest, uredbo, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav, uredbo, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav in pravilnikom, ki določa ustrezno odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode ter veljavnimi predpisi, ki urejajo odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz objektov in naprav.

(6)Vse padavinske vode z javnih cest morajo biti speljane in očiščene na način, kot to predvideva uredba, ki ureja emisije snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest.

(7)Kanalizacija mora biti projektirana v ločenem sistemu. Odvajanje padavinskih odpadnih voda iz asfaltiranih manipulativnih površin oziroma dvorišča je nujno projektirati preko peskolova in ustrezno dimenzioniranega lovilca maščob in olj.

(8)Vse komunalne odpadne vode in morebitne tehnološke odpadne vode morajo biti odvajane v kanalizacijske odvodne sisteme, ki morajo poleg zbirnega in prenosnega omrežja obsegati tudi naprave za ustrezno čiščenje voda pred izlitjem v odvodnike. Zaradi zagotavljanja potrebnih pogojev za nemoteno delovanje teh naprav, morajo biti posebej onesnažene, torej tehnološke odpadne vode, pred izpustom v sistem nevtralizirane oziroma predčiščene do tiste mere, ki jih sistem dopušča.

(9)Gradnja na vodnem in priobalnem zemljišču, ki sega na vodah 2. reda (vodotok Mlinščica) 5 m od meje vodnega zemljišča se izvaja skladno z zakonom, ki ureja področje voda. Kot mejo vodnega zemljišča je šteti zgornje robove brežin vodotokov.

(10)Morebitni objekti komunalne in prometne infrastrukture, ki bi potekali vzporedno z vodotoki, morajo biti v takšni oddaljenosti od struge, da bo zagotovljena stabilnost brežin in struge ter da bo zagotovljena tudi varnost objektov – vodov v primeru poškodovanja vodotoka in vodnogospodarskih objektov zaradi visokih voda. Na odsekih, kjer trasa morebitne komunalne infrastrukture poteka po vodnem ali priobalnem zemljišču, je potrebno upoštevati tudi prometno obremenitev in predvideti ustrezno zaščito cevi za čas uporabe strojne mehanizacije za potrebe vodnogospodarske javne službe. 23. člen (ukrepi za varstvo zraka)

(1)Med gradnjo in obratovanjem je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka: – zakonsko regulativo v zvezi z emisijskimi normami; – preprečevanje prašenja odkritih delov trase in gradbišča: – vlaženje sipkih materialov nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča in sprotno kultivirati območja večjih posegov. 24. člen (varstvo kulturne dediščine)

(1)V območju zemljišč s parcelami 1271/2 in 1271/4, k.o. Podgorje, se nahaja prikrito grobišče povojnih žrtev na Bakovniku z oznako območja kulturne dediščine (EŠD 490712). Ker dejanski obseg grobišča ni znan, je pred kakršnimikoli posegi na območju potrebna predhodna raziskava, odmera in parkovna ureditev. Upošteva se zakon, ki ureja varstvo kulturne dediščine, odlok, ki ureja grobišča in grobove povojnih žrtev revolucije na območju Občine Kamnik, zakon, ki ureja vojna grobišča ter pravilnik o registru vojnih grobišč. Po Zakonu o vojnih grobiščih mora Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poiskati vsa prikrita vojna grobišča in organizirati njihovo evidentiranje. Potem, ko je na podlagi poročila pristojnih organov, ugotovitev in mnenj sodno – medicinske stroke ter ugotovitve pristojnega državnega tožilstva ugotovljeno, da so na neki lokaciji resnično posmrtni ostanki padlih vojakov oziroma vojaških ali civilnih žrtev vojne ali povojnih pobojev, jo mora ministrstvo vpisati v register vojnih grobišč. Pred tem je še potrebno z geodetskimi postopki določiti varstveno območje na posameznem grobišču. Z vpisom v register se navedena lokacija oziroma varstveno območje opredeli kot območje vojnega grobišča in se s tem zavaruje pred vsemi posegi, ki kršijo pieteto in spoštljivost kot velja na pokopališčih. V primeru, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ugotovi in ohrani lokacijo grobišča na območju, kjer je z Urbanistično zasnovo predvidena cestna povezava, se v tem delu cesta ne izvede, temveč se na podlagi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije uredi parkovna površina.

(2)V sklopu območja Titan se nahajajo Spominske plošče tovarne Titan (EŠD 490432). V sklopu ureditve objektov in zunanjih površin je potrebno obeležja ustrezno predstaviti, izdelati obeležje, ki združuje vse tri plošče. V času del je potrebno poskrbeti za varno snetje in začasno hrambo.

(3)Spomenik NOB na dvorišču tovarne Titan (EŠD 12015) v vplivnem območju ureditev – spomenik je potrebno ohraniti na avtentični lokaciji, obnoviti, urediti boljšo prezentacijo s hortikulturno ureditvijo. VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 25. člen (rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom, potresna varnost, zaklonišča)

(1)Zaradi izgradnje objektov in prometnic se požarna varnost okolja ne sme bistveno poslabšati. Vsi objekti imajo zagotovljen dovoz za intervencijska vozila, določene so intervencijske poti, poti za umik in načrtovana ustrezno dimenzionirana hidrantna mreža.

(2)Upoštevati je potrebno ukrepe varstva pred požarom (22. člen Zakona o varstvu pred požarom; Uradni list RS, št. 71/93, 87/01, 105/06 in 3/07 – uradno prečiščeno besedilo).

(3)Obvezno je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o tehničnih normativi za hidrantno omrežje za gašenje požarov; Uradni list RS, št. 30/91, ter 6., 7. ali 8. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah; Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07.

(4)Obvezno je potrebno zagotoviti odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve (3. člen Pravilnika o požarni varnosti; Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07).

(5)Obvezna je zagotovitev pogojev za varen umik ljudi ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila (5. in 6. člen Pravilnika o požarni varnosti; Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07).

(6)Zaradi zmanjšanja požarnega tveganja se morajo upoštevati morebitni vplivi obstoječih industrijskih objektov.

(7)Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti in temu primerno predvideti način gradnje.

(8)Potrebno je izvesti ojačitev prve plošče ali gradnjo zaklonišč, kot to izhaja iz 68. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94, 33/00 – odločba US, 87/01 in 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) in celotno Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96).

(9)Potrebno je v sklopu predvidenih posegov preprečiti razlitje nevarnih snovi, ki bi kakorkoli lahko vplivale na stanje v prostoru. IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 26. člen (etapnost izvedbe posegov)

(1)OPPN se izvaja v več etapah, ki so medsebojno, neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka skupina stavb predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le dela etape, ki predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape, oziroma, kolikor je to za koncept urejanja nujno tudi predhodno, je treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah. Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo bivalnega in delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se opredeli v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(2)Ne glede na prejšnji člen, se izgradnja nove industrijske ceste (I1) lahko vrši v dveh etapah, severni in južni del, kar je odvisno od ukrepov, ki jih določi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na območju prikritega grobišča povojnih žrtev. V primeru, da se izvajata ločeno severni in južni del, vmes pa bo urejen park, je potrebno dimenzionirati vozne površine priključevalnih cest tako, da bodo zadostovale manevriranju tovornih vozil s priklopniki.

(3)Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih etapah izgradnje območja, ostaja enaka dosedanji. Za njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap. X. MERILA IN POGOJI ZA IZVEDBO PARCELACIJE

1. člen (prikaz načrta parcelacije) Sestavni del OPPN je načrt parcelacije. Načrt parcelacije je sestavni del grafičnega dela OPPN in prikazuje nove gradbene parcele v odnosu do obstoječih parcel (karta št. 7). Prikaz parcel v geodetskem načrtu je informativen, zato se upošteva pozicijsko natančnost objektov. Načrt parcelacije se upošteva smiselno z zagotavljanjem funkcionalne celote objektov in dejavnosti. Dovoljena je parcelacija manjših enot, vendar le tako, da je zagotovljeno celovito funkcioniranje objekta na gradbeni parceli. XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
2. člen (dovoljena odstopanja)

(1)Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom za infrastrukturne objekte, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.

(2)Dovoljena so odstopanja tlorisnih gabaritov do + / - 1.00 m tam, kjer so na grafičnih prilogah gradbene meje identične obliki predvidenega objekta, pri čemer morajo biti razdalje med stavbami takšne, da zagotavljajo 45° kot osončenja za bivanje in delo občutljivih prostorov. Prav tako mora biti zagotovljen požarni odmik med stavbami in upoštevani varovalni pasovi vodotoka ali cest. Dovoljena so odstopanja ničelne kote pritličja do + / - 0.50 m, če se s tem ne povečajo vplivi na okolje. Toleranc za višino objektov ni.

(3)Toleranc glede namembnosti območja ni.

(4)Dovoljena so odstopanja od predvidene parcelacije v soglasju z mejaši, vendar ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in ne sme onemogočati realizacije posegov po OPPN.

(5)Dovoljena odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov zunaj območja lokacijskega načrta in ob priključkih na omrežje oskrbovanih sistemov so + / - 5.00 m. Dovoljena odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov na območju lokacijskega načrta, razen ob priključkih na omrežje oskrbovanih sistemov, so lahko tudi večja, vendar ne smejo vplivati na zasnovo delov stavb, prometnih površin in zunanjo ureditev.

(6)Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja. XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA

1. člen Po prenehanju veljavnosti OPPN so dovoljeni vsi posegi v skladu s prostorsko ureditvenimi pogoji občine oziroma z občinskim prostorskim načrtom. XIII. DOLOČBE GLEDE NADZORA NAD IZVAJANJEM
2. člen (inšpekcijsko nadzorstvo) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor. XIV. KONČNE DOLOČBE
3. člen (splošne obveznosti) Poleg vseh obveznosti navedenih v tem odloku, so obveznosti investitorjev, lastnikov in izvajalcev v času pred pričetkom, med gradnjo ter po izgradnji tudi:

(1)zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;

(2)organizirati promet v času gradnje tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje bistveno ne poslabša;

(3)odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;

(4)za čas gradnje in obratovanja na vseh območjih dovoliti emisije hrupa zaradi vira hrupa tako, da v dnevnem in nočnem času ne bodo prekoračene kritične ravni hrupa predpisane za stopnje varovanja pred hrupom, kot so določene za posamezna območja, pri čemer se za oddaljenost vira hrupa šteje geometrijsko središče oziroma pravokotna oddaljenost od gradbišča ali objekta;

(5)zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;

(6)pred pričetkom realizacije posamezne etape pridobiti pisno soglasje upravljavcev komunalnih infrastruktur o zadostnih kapacitetah;

(7)glede na to, da se območje nahaja v 3. vodovarstvenem pasu podtalnice Domžalsko-Mengeškega polja, mora upravljavec gospodarske javne infrastrukture s področja oskrbe z vodo, v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, zagotoviti skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v nadaljnjih postopkih priprave projektne dokumentacije;

(8)sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki se zaradi gradnje oziroma priključkov ali uporabe pri gradnji prekinejo ali poškodujejo;

(9)začasno pridobljena zemljišča po izgradnji trase infrastrukture in spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo;

(10)vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznega gradbenega dovoljenja, pridobljenega pred pričetkom gradnje posamezne etape ali dela posamezne etape. 32. člen (organizacija gradbišča) Gradbišče je omejeno na površine funkcionalne celote ter vplivnega območja. Za potrebe gradbišča se uporablja že obstoječe komunikacije in ustvarja čimmanj novih dovoznih poti. Poleg vseh obveznosti navedenih v prejšnjih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po izgradnji tudi:

(1)zagotoviti varno odvijanje prometa na obstoječem cestnem omrežju;

(2)vse ceste in poti, ki bi služile obvozu ali transportom med gradnjo pred pričetkom del ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po izgradnji pa po potrebi sanirati;

(3)obnoviti oziroma sanirati infrastrukturne vode in ostale objekte, če bo na njih pri gradnji cone zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev prišlo do poškodb;

(4)v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči prekomerno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

1. člen (razmejitev financiranja prostorske ureditve) Razmejitev investicije pri izgradnji prometne, komunalne in druge infrastrukture se določi skladno s predpisi in opredeli v programu opremljanja. Glede na faznost izvedbe in dejstev, ki ob pripravi OPPN še niso znani, je možen program opremljanja zemljišč v večih fazah.
2. člen (vpogled v OPPN) OPPN je na vpogled na Občini Kamnik in na Upravni enoti Kamnik.
3. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 3505-7/2006-5/1 Kamnik, dne
4. marca 2010 Župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar l.r. Kazalo Na vrh