← Slovenija

Zakon o trošarinah (uradno prečiščeno besedilo) (ZTro-UPB6), stran 4926.

Na podlagi drugega odstavka

  1. člena Poslovnika državnega zbora in sklepa Državnega zbora z dne
  2. marca 2010 je Državni zbor na seji dne
  3. aprila 2010 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o trošarinah, ki obsega: – Zakon o trošarinah – ZTro (Uradni list RS, št. 84/98 z dne
  5. 1998), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah – ZTro-A (Uradni list RS, št. 57/99 z dne
  7. 1999), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah – ZTro-B (Uradni list RS, št. 33/01 z dne
  9. 2001), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah – ZTro-C (Uradni list RS, št. 99/01 z dne
  11. 2001), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah – ZTro-D (Uradni list RS, št. 126/03 z dne
  13. 2003), – Popravek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah – ZTro-D (Uradni list RS, št. 7/04 z dne
  15. 2004), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah – ZTro-E (Uradni list RS, št. 42/04 z dne
  17. 2004), – Zakon o uvedbi eura – ZUE (Uradni list RS, št. 114/06 z dne
  19. 2006), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah – ZTro-F (Uradni list RS, št. 122/06 z dne
  21. 2006), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah – ZTro-G (Uradni list RS, št. 25/09 z dne
  23. 2009), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah – ZTro-H (Uradni list RS, št. 41/09 z dne
  25. 2009) in – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah – ZTro-I (Uradni list RS, št. 19/10 z dne
  27. 2010). Št. 434-03/10-11/2 Ljubljana, dne
  28. aprila 2010 EPA 965-V Državni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik Z A K O N O TROŠARINAH uradno prečiščeno besedilo (ZTro-UPB6) I. SPLOŠNE DOLOČBE
  29. člen (vsebina zakona)

(1)S tem zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja trošarine od alkohola in alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov ter energentov in električne energije (v nadaljnjem besedilu: trošarinski izdelki), ki se na območju Republike Slovenije sprostijo v porabo.
(2)Območje Republike Slovenije pomeni ozemlje pod suverenostjo Republike Slovenije, vštevši zračni prostor in morska območja, nad katerimi ima Republika Slovenija suverenost ali jurisdikcijo v skladu z notranjim in mednarodnim pravom. 1.a člen (prenos direktiv) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive: – Direktiva Sveta 2008/118/ES z dne
  1. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS (UL L št. 9 z dne
  3. 2009, str. 12); – Direktiva Sveta 94/74/ES z dne
  4. decembra 1994 o spremembah Direktive 92/12/EGS o splošnem režimu za trošarinske izdelke in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takšnih izdelkov, Direktive 92/81/EGS o uskladitvi trošarinskih struktur za mineralna olja in Direktive 92/82/EGS o približevanju trošarinskih stopenj za mineralna olja (UL L št. 365 z dne
  6. 1994, str. 46); – Direktiva Sveta 92/83/EGS z dne
  7. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL L št. 316 z dne
  9. 1992, str. 21); – Direktiva Sveta 92/84/ES z dne
  10. oktobra 1992 o približevanju trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače (UL L št. 316 z dne
  12. 1992, str. 29); – Direktiva Sveta 92/79/EGS z dne
  13. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete (UL L št. 316 z dne
  15. 1992, str. 8); – Direktiva Sveta 95/59/ES z dne
  16. novembra 1995 o davkih, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov (UL L št. 291 z dne
  18. 1995, str. 40); – Direktiva Sveta 2002/10/ES z dne
  19. februarja 2002 o spremembi direktiv 92/79/EGS, 92/80/EGS in 95/59/ES glede strukture in stopnje trošarine, ki velja za predelani tobak (UL L št. 46 z dne
  21. 2002, str. 26); – Direktiva Sveta 1999/81/ES z dne
  22. julija 1999 o spremembi Direktive 92/79/EGS o približevanju davkov na cigarete, Direktive 92/80/EGS o približevanju davkov na tobačne izdelke, razen cigarete, in Direktive 95/59/ES o davkih, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov (UL L št. 211 z dne
  24. 1999, str. 47); – Direktiva Sveta 95/60/ES z dne
  25. novembra 1995 o davčnem označevanju plinskega olja in kerozina (UL L št. 291 z dne
  27. 1995, str. 46); – Direktiva Sveta 2003/96/ES, z dne
  28. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčevanje energentov in električne energije (UL L št. 283 z dne
  30. 2003, str. 51), zadnjič spremenjene z Direktivo Sveta 2004/75/ES z dne
  31. aprila 2004 o spremembi Direktive Sveta 2003/96/ES glede možnosti Cipra za uporabo začasnih izjem ali znižanih stopenj obdavčitve energentov in električne energije (UL L št. 157 z dne
  33. 2004, str. 100), (v nadaljnjem besedilu: Energetska direktiva); – Direktiva Sveta 2004/74/ES z dne
  34. aprila 2004 o spremembi Direktive Sveta 2003/96/ES o možnosti nekaterih držav članic za uporabo začasnih izjem ali znižanih stopenj obdavčitve energentov in električne energije (UL L št. 157 z dne
  36. 2004, str. 87).
  37. člen (obseg obdavčitve)
(1)Trošarina se plačuje od trošarinskih izdelkov, proizvedenih na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) ali vnesenih z ozemlja držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica) v Slovenijo ali trošarinskih izdelkov, ki se uvozijo v Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Unija).
(2)Uvoz trošarinskih izdelkov je vsak vnos trošarinskih izdelkov v Unijo iz tretjih držav oziroma tretjih ozemelj, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(3)Vnos trošarinskih izdelkov z ozemlja držav članic v Slovenijo je vsak vnos z ozemlja druge države članice oziroma Unije, kot je določeno v zakonodaji Unije, razen s tretjih ozemelj.
(4)Tretja država je katerakoli država, razen Slovenije in drugih držav članic oziroma Unije.
(5)Tretja ozemlja so: – ozemlja, ki so del carinskega območja Unije: Kanarski otoki, francoski čezmorski departmaji, Alandski otoki in Kanalski otoki, – ozemlja, ki niso del carinskega območja Unije: otok Heligoland, območje Büsingen, Ceuta, Melilla, Livigno, Campione d'Italia in italijanski del Luganskega jezera, in – gora Atos.
(6)Po tem zakonu se gibanje trošarinskih izdelkov: – v ali iz Kneževine Monako obravnava kot gibanje v oziroma iz Francoske republike; – v suverenih conah Združenega kraljestva Akrotiri in Dhekelia ali iz njiju obravnava kot gibanje na Ciper ali z njega; – v ali iz Jungholza in Mittelberga (Kleines Walsertal), obravanava kot gibanje v oziroma iz Zvezne republike Nemčije; – v ali iz San Marina, obravnava kot gibanje v oziroma iz Italijanske republike ter – na ali z otoka Man obravnava kot gibanje v oziroma iz Združenega kraljestva.
  1. člen (pripadnost trošarin) Prihodki od trošarin pripadajo proračunu Republike Slovenije.
  2. člen (definicije) Za namene tega zakona imajo naslednji izrazi naslednji pomen:
  3. trošarinski zavezanec je proizvajalec trošarinskih izdelkov, pooblaščeni prejemnik trošarinskih izdelkov iz druge države članice, uvoznik trošarinskih izdelkov, pooblaščeni uvoznik, začasno pooblaščeni prejemnik, pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost trgovine na debelo s trošarinskimi izdelki oziroma oseba, na katero se v skladu s tem zakonom lahko prenese trošarinska obveznost;
  4. imetnik trošarinskega dovoljenja je trošarinski zavezanec, ki pridobi trošarinsko dovoljenje carinskega organa, da v okviru opravljanja svoje dejavnosti v trošarinskem skladišču proizvaja, obdeluje, predeluje, dodeluje (v nadaljnjem besedilu: proizvaja), skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine;
  5. trošarinsko dovoljenje je odločba, ki jo izda carinski organ trošarinskemu zavezancu, da lahko v okviru opravljanja svoje dejavnosti, v trošarinskem skladišču proizvaja, skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine;
  6. trošarinsko skladišče je ena ali več med seboj povezanih ograjenih površin ali prostorov, ki tvorijo tehnološko enoto, kjer imetnik trošarinskega dovoljenja proizvaja, skladišči, prejema ali odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine in, ki mora biti vidno označena in fizično ločena od preostalih površin ali prostorov;
  7. režim odloga plačila trošarine je ureditev, ki se nanaša na proizvodnjo, skladiščenje in prejemanje ali odpremljanje trošarinskih izdelkov, na podlagi katere je obveznost za plačilo trošarine odložena;
  8. oproščeni uporabnik trošarinskih izdelkov je fizična oziroma pravna oseba, ki pod pogoji, določenimi s tem zakonom, pridobi dovoljenje carinskega organa, da lahko v okviru svoje dejavnosti za namene iz
  9. in
  10. člena tega zakona nabavlja trošarinske izdelke brez plačila trošarine (v nadaljnjem besedilu: oproščeni uporabnik);
  11. obrat oproščenega uporabnika je prostor, naprava oziroma oprema, v kateri so hranjeni trošarinski izdelki, ki jih je oproščeni uporabnik nabavil za potrebe svoje dejavnosti brez plačila trošarine;
  12. uvoznik trošarinskih izdelkov je carinski dolžnik, določen v skladu s carinskimi predpisi oziroma prejemnik trošarinskih izdelkov iz tretje države oziroma tretjega ozemlja; 8.a pooblaščeni uvoznik je oseba, ki ji pristojni organ izda dovoljenje, da pri opravljanju svoje registrirane dejavnosti in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, trošarinske izdelke, ki jih je prejel iz tretje države ali s tretjega ozemlja, po sprostitvi v prosti promet v skladu s carinskimi predpisi odpremlja pod režimom odloga plačila trošarine;
  13. pooblaščeni prejemnik je trošarinski zavezanec, ki ima dovoljenje carinskega organa, da v okviru svoje dejavnosti prejema trošarinske izdelke od osebe iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine. Pooblaščeni prejemnik ne sme skladiščiti ali odpremljati trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine;
  14. začasno pooblaščeni prejemnik je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti občasno prejema trošarinske izdelke od osebe iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine. Začasno pooblaščeni prejemnik ne sme skladiščiti ali odpremljati trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine in mora carinskemu organu predložiti instrument za zavarovanje plačila trošarine, predno mu dobavitelj odpremi trošarinske izdelke;
  15. davčni zastopnik je oseba, ki jo imetnik trošarinskega skladišča iz druge države članice ali prodajalec iz petega odstavka 8.a člena tega zakona pooblasti, da v njegovem imenu in za njegov račun v Sloveniji izvršuje obveznosti in uveljavlja pravice po tem zakonu. II. NASTANEK TROŠARINSKE OBVEZNOSTI
  16. člen (kdaj nastane trošarinska obveznost)
(1)Trošarinska obveznost nastane, ko so:
  1. trošarinski izdelki proizvedeni v Sloveniji;
  2. trošarinski izdelki uvoženi v Unijo;
  3. trošarinski izdelki vnešeni z ozemlja drugih držav članic oziroma Unije v Slovenijo.
(2)Trošarinska obveznost se lahko prenese od proizvajalca oziroma uvoznika na imetnika trošarinskega dovoljenja oziroma oproščenega uporabnika ob pogojih in na način, določenim s tem zakonom. III. REŽIM ODLOGA PLAČILA TROŠARINE 6. člen (režim odloga plačila trošarine)
(1)Plačilo trošarine se odloži, če:
  1. se proizvodnja ali skladiščenje trošarinskih izdelkov opravlja v trošarinskem skladišču;
  2. so trošarinski izdelki skladiščeni v obratu oproščenega uporabnika;
  3. se trošarinski izdelki gibljejo pod pogoji, določenimi s tem zakonom.
(2)Pri uvozu trošarinskih izdelkov se plačilo trošarine odloži, če je za njih takoj po vnosu v Unijo dovoljena začasna hramba ali je zanje začet carinski tranzitni postopek, postopek carinskega skladiščenja (razen skladiščenja v prosto carinskih prodajalnah), uvoza zaradi izvoza po sistemu odloga, predelave pod carinskim nadzorom ali začasnega uvoza, ali so vnešeni v prosto carinsko cono.
(3)Če so uvoženi trošarinski izdelki sproščeni v prost promet v skladu s carinskimi predpisi, se plačilo trošarine odloži, če so neposredno po sprostitvi v promet, vnešeni v trošarinsko skladišče ali v obrat oproščenega uporabnika ali odposlani osebi v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države članice sme prejemati trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine.
(4)Pri prenehanju veljavnosti trošarinskega dovoljenja, razen v primerih iz šestega in sedmega odstavka tega člena, je plačilo trošarine za trošarinske izdelke, ki so na zalogi, odloženo do 30. dne po tem, ko je dovoljenje prenehalo veljati, razen, če so bili trošarinski izdelki pred potekom tega roka sproščeni v porabo oziroma, če so bili odpremljeni v drugo trošarinsko skladišče ali v obrat oproščenega uporabnika.
(5)Pri prenehanju veljavnosti dovoljenja oproščenega uporabnika, razen v primerih iz šestega in sedmega odstavka tega člena, je plačilo trošarine za izdelke, ki so na zalogi in skladiščeni v obratu oproščenega uporabnika, odloženo do 30. dne po tem, ko je dovoljenje prenehalo veljati.
(6)Če trošarinsko skladišče ali oproščeni uporabnik preneha poslovati zaradi likvidacije oziroma stečaja, je plačilo trošarine še naprej odloženo, dokler trošarinski izdelki, ki so na zalogi na dan začetka postopka stečaja ali likvidacije, niso sproščeni v porabo v postopku likvidacije ali stečaja oziroma, dokler so skladiščeni v tem ali drugem trošarinskem skladišču ali obratu oproščenega uporabnika, toda največ do dneva, ko so trošarinski izdelki odpremljeni upniku na podlagi sklepa o razdelitvi premoženja.
(7)Če trošarinsko dovoljenje ali dovoljenje oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov preneha veljati zaradi združitve, je plačilo trošarine še naprej odloženo, dokler niso trošarinski izdelki, ki so na zalogi, sproščeni v porabo v postopku združitve ali dokler so skladiščeni v drugem trošarinskem skladišču oziroma obratu oproščenega uporabnika ali, dokler niso odpremljeni, toda največ do 180. dneva, ki sledi dnevu prijave združitve za vpis v register. IV. GIBANJE TROŠARINSKIH IZDELKOV 7. člen (gibanje trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine)
(1)Trošarinski izdelki se v Sloveniji lahko gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine:
  1. iz trošarinskega skladišča v drugo trošarinsko skladišče;
  2. iz trošarinskega skladišča v obrat oproščenega uporabnika in izjemoma iz obrata oproščenega uporabnika v trošarinsko skladišče;
  3. iz trošarinskega skladišča v izvoz;
  4. pri uvozu v obrat oproščenega uporabnika;
  5. pri uvozu v trošarinsko skladišče.
(2)Trošarinski izdelki se med Slovenijo in drugimi državami članicami lahko gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine:
  1. iz trošarinskega skladišča v Sloveniji v drugo državo članico do trošarinskega skladišča, registriranega prejemnika, kraja, kjer trošarinski izdelki zapustijo Unijo, ter diplomatskim in konzularnim predstavništvom in mednarodnim organizacijam;
  2. od osebe iz druge države članice, ki v skladu z zakonodajo te države lahko pošilja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine: – imetniku trošarinskega dovoljenja v Sloveniji ali – carinskemu organu izstopa s carinskega območja Unije ali – pooblaščenemu prejemniku v Sloveniji ali – začasno pooblaščenemu prejemniku v Sloveniji ali – osebam iz
  3. člena tega zakona ali – drugi osebi v drugi državi članici prek Slovenije;
  4. ob uvozu v Unijo od kraja uvoza do namembnega kraja, kjer se lahko prejemajo pod režimom odloga, kadar jih odpremi pooblaščeni uvoznik.
(3)Gibanje trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine je dovoljeno samo, če jih spremlja trošarinski dokument, razen če je s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom določeno drugače. Pošiljatelj, ki odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine v drugo državo članico, mora zapečatiti tovorke ali prevozno sredstvo, če le-tega pristojni carinski organ v skladu z veljavno zakonodajo pripozna kot primernega za zapečatenje.
(4)Prejšnji odstavek se nanaša na vsako gibanje trošarinskih izdelkov med Slovenijo in drugimi državami članicami, tudi če je zanje s tem zakonom predpisana trošarina po stopnji 0% ali v znesku 0 eurov.
(5)Če je za trošarinske izdelke takoj po uvozu dovoljena začasna hramba ali je zanje začet carinski tranzitni postopek, postopek carinskega skladiščenja, uvoza zaradi izvoza po sistemu odloga, predelave pod carinskim nadzorom ali začasnega uvoza ali če so vneseni v prosto carinsko cono, se lahko gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine, ne da bi bil zanje izdan trošarinski dokument v skladu s tem zakonom, vendar mora biti zanje zagotovljen ustrezen carinski nadzor. 7.a člen (začetek in konec gibanja pod režimom odloga plačila trošarine)
(1)Gibanje pod režimom odloga plačila trošarine iz 7. člena tega zakona se začne, ko trošarinski izdelki zapustijo trošarinsko skladišče odpreme ali kadar jih takoj po sprostitvi v prosti promet v skladu s carinsko zakonodajo odpremlja pooblaščeni uvoznik ali uvoznik.
(2)Gibanje pod režimom odloga plačila trošarine iz 7. člena tega zakona se konča, ko prejemnik prejme pošiljko ali ko trošarinski izdelki zapustijo Unijo. 7.b člen (neposredna dobava)
(1)Carinski organ lahko odobri gibanje pod režimom odloga plačila trošarine do drugega kraja, kakršno je trošarinsko skladišče ali kraj, ki ni lokacija prejema trošarinskih izdelkov, navedena v dovoljenju pooblaščenega prejemnika.
(2)Imetnik trošarinskega dovoljenja in pooblaščeni prejemnik morata carinskemu organu predložiti seznam lokacij neposredne dobave in njihove identifikacijske oznake.
(3)Neposredne dobave ne more izvajati začasno pooblaščeni prejemnik. 8. člen (trošarinski dokument)
(1)Trošarinski dokument je listina, ki spremlja pošiljko trošarinskih izdelkov in ki dokazuje, da se v njej navedene vrste ter količine trošarinskih izdelkov gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine. Trošarinski dokument, pod pogoji, ki jih določa ta zakon in predpis, izdan na njegovi podlagi, dokazuje tudi, da je v njem navedene trošarinske izdelke odpremil imetnik trošarinskega dovoljenja oziroma uvoznik oziroma oproščeni uporabnik ali da jih je prejela oseba, ki lahko v skladu s tem zakonom prejme trošarinske izdelke pod režimom odloga ali da so bili v njem navedeni trošarinski izdelki izvoženi.
(2)Trošarinski dokument mora biti izstavljen v petih izvodih, če ni s tem zakonom ali predpisom, izdanim na njegovi podlagi, drugače določeno, in sicer:
  1. en izvod obdrži pošiljatelj,
  2. en izvod spremlja blago in je za prejemnika,
  3. en izvod spremlja blago in ga prejemnik potrjenega vrne pošiljatelju,
  4. en izvod spremlja blago in je namenjen nadzornemu organu namembnega območja oziroma namembne države članice in
  5. en izvod je namenjen nadzornemu organu odpremnega območja.
(3)Izvod trošarinskega dokumenta iz 5. točke prejšnjega odstavka mora pošiljatelj predložiti nadzornemu organu najkasneje ob odpremi pošiljke.
(4)Prejemnik trošarinskih izdelkov, ki prejme te izdelke skupaj s pravilno izpolnjenim trošarinskim dokumentom, mora potrditi njihov prejem na priloženem trošarinskem dokumentu in vrniti potrjeni izvod tega dokumenta pošiljatelju. Prejemnik trošarinskih izdelkov mora vrniti potrjeni izvod trošarinskega dokumenta pošiljatelju: – če mu je trošarinske izdelke dobavil pošiljatelj iz Slovenije, najpozneje v 15 dneh po odpremi pošiljke ali, – če mu je trošarinske izdelke dobavil pošiljatelj iz druge države članice, najpozneje 15. dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem je prejel pošiljko.
(5)Prejemnik trošarinskih izdelkov iz prejšnjega odstavka potrdi prejem pošiljke tako, da na trošarinskem dokumentu navede datum in kraj njenega prevzema ter podpiše izvod trošarinskega dokumenta, ki ga vrne pošiljatelju. Pred potrditvijo prejema trošarinskih izdelkov mora na trošarinskem dokumentu označiti, da je preveril vsebino pošiljke in da je ta skladna z navedbami v trošarinskem dokumentu.
(6)Preden prejemnik vrne potrjeni izvod trošarinskega dokumenta pošiljatelju, ga mora predložiti v potrditev nadzornemu organu.
(7)Izvoz trošarinskih izdelkov potrdi carinski organ na trošarinskem dokumentu, ko se izdelki dejansko iznesejo iz Unije.
(8)Pošiljatelj, ki ne prejme potrjenega izvoda trošarinskega dokumenta v roku iz četrtega odstavka tega člena, mora o tem nemudoma, v primerih iz druge alineje četrtega odstavka tega člena pa najpozneje v šestdesetih dneh od dneva odpreme trošarinskih izdelkov obvestiti pristojni carinski organ, ki sprejme vse potrebne ukrepe, da ugotovi, ali je v skladu s tem zakonom nastala obveznost za obračun trošarine.
(9)Vsebino in obliko trošarinskega dokumenta za gibanje pod režimom odloga med prejemnikom in pošiljateljem v Sloveniji ter način potrditve prejema pošiljke določi minister, pristojen za finance.
(10)Če pošiljatelj dobavlja trošarinske izdelke s plačano trošarino v drugo državo članico ali prek druge države članice v skladu z 10.č členom tega zakona ali če dobavlja v drugo državo članico popolnoma denaturirani alkohol, se uporabi poenostavljeni trošarinski dokument, ki mora ustrezati obrazcu v skladu z zakonodajo Unije.
(11)Minister, pristojen za finance, predpiše pogoje, pod katerimi lahko pošiljatelj trošarinskih izdelkov iz prvega odstavka tega člena namesto obrazca iz devetega oziroma desetega odstavka tega člena kot trošarinski dokument uporabi komercialni ali upravni dokument in druge poenostavitve v zvezi z izdajanjem trošarinskih dokumentov v skladu s tem členom, predvsem če se trošarinski izdelki gibljejo pod režimom odloga med trošarinskimi skladišči istega imetnika trošarinskega dovoljenja in če isti pošiljatelj pogosto in redno pošilja trošarinske izdelke istemu prejemniku ter carinskemu organu omogoči izvajanje trošarinskega nadzora na drug ustrezen način.
(12)Če tehnične možnosti to dopuščajo, lahko carinski organ dovoli uporabo tehničnih pripomočkov za izmenjavo podatkov med pošiljateljem in prejemnikom iz četrtega odstavka tega člena. 8.a člen (pošiljanje trošarinskih izdelkov v drugo državo članico oziroma v izvoz)
(1)Šteje se, da se trošarinski izdelki gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine v drugo državo članico, če jih spremlja elektronski trošarinski dokument. Ta dokument dokazuje, da je v njem navedene trošarinske izdelke odpremil imetnik trošarinskega dovoljenja oziroma pooblaščeni uvoznik.
(2)Vsebina in oblika elektronskega trošarinskega dokumenta, ki ga mora izdati pošiljatelj, kadar dobavlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine, morata ustrezati obrazcu, ki ga določa Uredba Komisije (ES) št. 684/2009 z dne
  1. julija 2009 o izvajanju Direktive Sveta 2008/118/ES v zvezi z računalniškimi postopki za gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine (UL L št. 197 z dne
  3. 2009, str. 24; v nadaljnjem besedilu: Uredba 684/2009/ES).
(3)Pošiljatelj predloži osnutek elektronskega trošarinskega dokumenta carinskemu organu, ki elektronsko preveri točnost in popolnost podatkov v njem. Če so ti podatki ustrezni, carinski organ opremi elektronski trošarinski dokument z enotno trošarinsko referenčno oznako in jo sporoči pošiljatelju. Če pa podatki niso ustrezni, carinski organ o tem takoj obvesti pošiljatelja.
(4)Carinski organ pošlje elektronski trošarinski dokument pristojnemu organu namembne države članice, ta pa ga predloži prejemniku.
(5)Če carinski organ prejme elektronski trošarinski dokument od pristojnega organa druge države članice pošiljateljice, ker so trošarinski izdelki namenjeni v Slovenijo, ga predloži prejemniku.
(6)Pošiljatelj lahko prekliče elektronski trošarinski dokument, če se še ni začelo gibanje v skladu s prvim odstavkom 7.a člena tega zakona.
(7)Pri izvozu carinski organ, pri katerem je vložena izvozna deklaracija, sporoči enotno trošarinsko referenčno oznako carinskemu organu, pri katerem bodo trošarinski izdelki zapustili Unijo.
(8)Če je izvozna deklaracija vložena pri pristojnem organu druge države članice, mu carinski organ pošlje elektronski trošarinski dokument.
(9)Tiskana različica elektronskega trošarinskega dokumenta ali komercialni dokument ali upravni dokument, v katerem je navedena enotna trošarinska referenčna oznaka, mora spremljati trošarinske izdelke med celotnim gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine.
(10)Pošiljatelj lahko med gibanjem pod režimom odloga plačila trošarine in z uporabo računalniško podprtega sistema spremeni namembni kraj in navede nov namembni kraj, ki je: – drugo trošarinsko skladišče, – lokacija, kjer pooblaščeni prejemnik lahko prejema trošarinske izdelke, – kraj, kjer trošarinski izdelki zapustijo Unijo pri izvozu ali – kraj neposredne dobave v skladu s 7.b členom tega zakona. 9. člen (potrditev prejema trošarinskih izdelkov iz druge države članice)
(1)Prejemnik trošarinskih izdelkov z uporabo računalniško podprtega sistema predloži nadzornemu organu poročilo o prejemu trošarinskih izdelkov takoj oziroma najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu pošiljke.
(2)Poročilo o prejemu trošarinskih izdelkov potrjuje, da jih je prejela oseba, ki lahko v skladu s tem zakonom prejme trošarinske izdelke pod režimom odloga.
(3)Carinski organ elektronsko preveri točnost in popolnost podatkov v poročilu o prejemu trošarinskih izdelkov in, če so podatki ustrezni, prejemniku potrdi prejem poročila. Če pa niso ustrezni, carinski organ o tem takoj obvesti prejemnika.
(4)Carinski organ pošlje poročilo o prejemu trošarinskih izdelkov pristojnemu organu odpremne države članice, ta pa ga predloži pošiljatelju.
(5)Poročilo o prejemu mora ustrezati zahtevam iz Uredbe 684/2009/ES. 9.a člen (potrditev izvoza)
(1)Poročilo carinskega urada o izvozu potrjuje, da so trošarinski izdelki izvoženi iz Unije. Carinski organ, pri katerem so opravljene izvozne formalnosti, pošlje pošiljatelju poročilo o izvozu, ko se izdelki dejansko izvozijo iz Unije. Carinski organ izda poročilo o izvozu na podlagi potrditve carinskega organa, pri katerem so trošarinski izdelki dejansko zapustili Unijo.
(2)Če je kraj odpreme izvoženih trošarinskih izdelkov v drugi državi članici, pošlje carinski organ, pri katerem so opravljene izvozne formalnosti, poročilo o izvozu pristojnemu organu odpremne države članice, ta pa ga predloži pošiljatelju.
(3)Poročilo o izvozu mora ustrezati zahtevam iz Uredbe 684/2009/ES. 9.b člen (opredelitev delovanja računalniškega sistema) Da računalniško podprti sistem ni na voljo, ugotovi Carinska uprava Republike Slovenije in to objavi na svoji uradni spletni strani. 10. člen (nadomestni postopek za pošiljatelja)
(1)Če računalniško podprti sistem ni na voljo, lahko pošiljatelj začne gibanje trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine pod pogojem, da: – trošarinske izdelke spremlja papirni dokument, ki vsebuje iste podatke kakor osnutek elektronskega trošarinskega dokumenta iz 8.a člena tega zakona; – pred začetkom gibanja obvesti carinski organ o odpremi; – carinskemu organu pošlje kopijo dokumenta iz prve alineje, ki bo spremljal pošiljko; – omogoči preverjanje podatkov iz tega dokumenta.
(2)Ko je računalniško podprti sistem spet na voljo, pošiljatelj v skladu s tretjim odstavkom 8.a člena tega zakona predloži osnutek elektronskega trošarinskega dokumenta. Ko carinski organ potrdi podatke iz elektronskega trošarinskega dokumenta, slednji nadomesti papirni dokument iz prejšnjega odstavka. Dokler podatki iz elektronskega trošarinskega dokumenta niso potrjeni, poteka gibanje pod režimom odloga plačila trošarine na podlagi papirnega dokumenta.
(3)Pošiljatelj mora hraniti izvod papirnega dokumenta v skladu s 60. členom tega zakona.
(4)Če ob morebitni spremembi namembnega kraja računalniško podprti sistem ni na voljo, pošiljatelj ravna v skladu s prvim odstavkom tega člena. 10.a člen (nadomestni postopek za prejemnika)
(1)Če računalniško podprti sistem ni na voljo v času oziroma kraju prejema ali ni bil na voljo v času oziroma kraju pošiljanja, lahko prejemnik ob koncu gibanja trošarinskih izdelkov v odložnem režimu predloži carinskemu organu papirni dokument, ki vsebuje iste podatke kakor poročilo o prejemu, in tako potrdi konec gibanja.
(2)Če je pošiljatelj trošarinskih izdelkov v drugi državi članici, carinski organ pošlje izvod papirnega dokumenta pristojnim organom odpremne države članice, ta pa ga predloži pošiljatelju.
(3)Ko je računalniško podprti sistem spet na voljo, se opravijo postopki iz 8. do 9.a člena tega zakona. 10.b člen (nadomestni postopek za izvoznika)
(1)Če ob zaključku izvoza računalniško podprti sistem ni na voljo in zato ni mogoče pripraviti poročila o izvozu v skladu z 9.a členom tega zakona, pošlje carinski organ, pri katerem so bile opravljene izvozne formalnosti, pošiljatelju papirni dokument, ki vsebuje enake podatke kakor poročilo o izvozu, in tako potrdi, da se je končalo gibanje trošarinskih izdelkov v odložnem režimu.
(2)Če je kraj odpreme izvoženih trošarinskih izdelkov v drugi državi članici, pošlje carinski organ, pri katerem so opravljene izvozne formalnosti, pristojnemu organu odpremne države članice papirni dokument iz prejšnjega odstavka.
(3)Če carinski organ v kraju odpreme izvoženih trošarinskih izdelkov prejme papirni dokument iz prvega odstavka tega člena od pristojnega organa druge države članice, pri katerem so opravljene izvozne formalnosti, ga predloži pošiljatelju.
(4)Ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena ni treba sestaviti papirnega dokumenta, če se poročilo o izvozu v skladu z 9.a členom tega zakona lahko izpolni najpozneje naslednji dan po dejanskem izvozu trošarinskih izdelkov iz Unije.
(5)Ko je računalniško podprti sistem spet na voljo, carinski organ pošlje poročilo o izvozu v skladu z 9.a členom tega zakona. 10.c člen (potrditev prejema oziroma izvoza v posebnih primerih) V posebej upravičenih primerih lahko odpremni carinski organ v računalniško podprtem sistemu potrdi konec gibanja trošarinskih izdelkov pod režimom odloga tudi brez pridobitve poročila o prejemu oziroma poročila o izvozu, če od prejemnika prejme dokument, ki vsebuje enake podatke kakor poročilo o prejemu, in če: – prejme potrdilo pristojnega organa, da so trošarinski izdelki dejansko prispeli v namembni kraj, ali – pri izvozu prejme potrditev pristojnega carinskega organa, pri katerem so trošarinski izdelki dejansko zapustili Unijo. 10.č člen (gibanje trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo)
(1)Če se v drugo državo članico pošiljajo trošarinski izdelki, ki so bili že sproščeni v porabo v Sloveniji, in nastane obveznost za obračun trošarine tudi v namembni državi članici, mora pošiljatelj za pošiljko izdati spremni dokument, ki vsebuje enake podatke kakor trošarinski dokument iz 8. člena tega zakona. Pošiljatelj oziroma druga oseba, ki je plačnik trošarine v namembni državi članici, mora izpolniti še naslednje zahteve: – preden pošiljatelj odpošlje trošarinske izdelke, mora napovedati dobavo trošarinskih izdelkov carinskemu organu namembne države članice, – predložiti mora instrument za zavarovanje plačila trošarine ali plačati trošarino v namembni državi članici v skladu s postopkom, ki ga določa ta država članica, ter – omogočiti mora carinskemu organu namembne države članice, da se prepriča o dejanski dobavi trošarinskih izdelkov prejemniku in o plačani trošarini.
(2)Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primeru, kadar oseba v Sloveniji dobavlja trošarinske izdelke, ki so bili sproščeni v porabo v drugi državi članici, in v skladu s tem zakonom nastane obveznost za obračun trošarine v Sloveniji. V tem primeru mora biti pošiljka opremljena s spremnim dokumentom, ki ga pošiljatelj izda v skladu z veljavno zakonodajo države članice, iz katere so trošarinski izdelki dobavljeni, druge obveznosti iz prejšnjega odstavka pa mora izpolniti prejemnik trošarinskih izdelkov oziroma druga oseba, ki je v skladu s 17. členom tega zakona plačnik trošarine. Instrument za zavarovanje plačila trošarine se predloži v skladu s 35.b členom tega zakona.
(3)Če pošiljatelj pošilja trošarinske izdelke iz Slovenije v drugo državo članico prejemniku, ki v skladu z zakonodajo te države članice ni pooblaščen, da bi jih prejemal pod režimom odloga plačila trošarine, in če za to pošiljko izda spremni dokument v skladu s prvim odstavkom tega člena, mora temu dokumentu priložiti še dokument, ki dokazuje, da je bila trošarina plačana v namembni državi članici ali da je bil v skladu z zakonodajo te države članice izpeljan drug predpisani postopek za obračun trošarine v tej državi. V tem dokumentu mora biti naveden vsaj naslov pristojnega organa v namembni državi članici ter datum in sklicna oziroma evidenčna številka plačila trošarine pri tem organu oziroma datum in sklicna oziroma evidenčna številka sprejema instrumenta zavarovanja za plačilo trošarine pri tem organu.
(4)Če se trošarinski izdelki, ki so že sproščeni v porabo v Sloveniji, pošiljajo iz enega v drug kraj v Sloveniji, vendar prek ozemlja druge države članice, mora pošiljatelj izdati spremni dokument, ki vsebuje enake podatke kakor trošarinski dokument iz 8. člena tega zakona, pošiljka pa se mora gibati po vnaprej določeni poti. V tem primeru: – mora pošiljatelj, preden odpošlje trošarinske izdelke, napovedati njihovo dobavo carinskemu organu, ki je pristojen za trošarinski nadzor glede na kraj, kjer se odpošiljanje začne, – mora prejemnik potrditi prejem pošiljke in o tem obvestiti carinski organ, ki je pristojen za trošarinski nadzor glede na namembni kraj pošiljke, in – morata pošiljatelj in prejemnik omogočiti pristojnemu carinskemu organu, da se prepriča o dejanski dobavi trošarinskih izdelkov prejemniku.
(5)Če trošarinske izdelke, ki so v Sloveniji sproščeni v porabo, nabavi oseba iz druge države članice, ki ni imetnik trošarinskega dovoljenja ali pooblaščeni prejemnik in ki ne opravlja gospodarske dejavnosti, in jih prodajalec iz Slovenije sam ali druga oseba za njegov račun neposredno ali posredno odpošlje prejemniku v namembno državo članico, tako da trošarinska obveznost nastane v tej namembni državi članici, mora prodajalec pred začetkom odpošiljanja napovedati takšno pošiljko pristojnemu carinskemu organu v Sloveniji in predložiti dokazila, iz katerih je razvidno, da je v namembni državi članici predložil instrument za zavarovanje plačila trošarine in v tej državi izpeljal vse predpisane postopke za to plačilo. Prodajalec mora voditi evidenco tovrstnih dobav.
(6)Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primeru, kadar trošarinske izdelke, ki so sproščeni v porabo v drugi državi članici, prejema oseba v Sloveniji in je obveznost za obračun trošarine v skladu s tem zakonom nastala v Sloveniji. Obveznosti iz prejšnjega odstavka mora izpolniti prodajalec trošarinskih izdelkov ali njegov davčni zastopnik v njegovem imenu in za njegov račun, lahko pa tudi prejemnik, če prodajalec ne ravna v skladu s tem členom. V. PRENEHANJE REŽIMA ODLOGA PLAČILA TROŠARINE 11. člen (prenehanje režima odloga plačila trošarine) Režim odloga plačila trošarine preneha: 1. ko je imetniku trošarinskega dovoljenja, oproščenemu uporabniku oziroma uvozniku odpuščeno plačilo trošarine; 2. ko trošarina zapade v plačilo. 12. člen (odpustitev plačila trošarine)
(1)Imetniku trošarinskega dovoljenja se plačilo trošarine odpusti:
  1. ko so trošarinski izdelki uskladiščeni v trošarinskem skladišču drugega imetnika trošarinskega dovoljenja in je ta potrdil prejem in skladnost pošiljke z navedbami v dokumentu pošiljke;
  2. ko so trošarinski izdelki uskladiščeni v obratu oproščenega uporabnika in je ta potrdil prejem in skladnost pošiljke z navedbami v dokumentu pošiljke na izvodu trošarinskega dokumenta;
  3. ko so trošarinski izdelki izvoženi in je carinski organ potrdil, da so dejansko iznešeni iz carinskega območja Unije v skladu s carinskimi predpisi;
  4. ko trošarinske izdelke pošlje osebi v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države lahko sodeluje pod režimom odloga plačila trošarine in prejme poročilo o prejemu v skladu z
  5. členom tega zakona.
(2)Imetniku trošarinskega dovoljenja se plačilo trošarine od trošarinskih izdelkov, ki so bili skladiščeni v njegovem trošarinskem skladišču odpusti, če:
  1. so bili uporabljeni kot osnovni material za proizvodnjo drugih trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču;
  2. so bili uporabljeni kot vzorci za analize v zvezi s testiranjem proizvodnje oziroma za znanstvene namene;
  3. so bili uporabljeni za namene trošarinskega nadzora;
  4. so bili predloženi in uporabljeni za namene kontrole kvalitete, ki jo v trošarinskem skladišču opravljajo pooblaščene osebe;
  5. so bili uničeni pod nadzorom carinskega organa;
  6. je bil ugotovljen primanjkljaj trošarinskih izdelkov, za katerega imetnik trošarinskega dovoljenja dokaže, da je nastal zaradi višje sile (razen kraje) ali, da je neločljivo povezan s procesom proizvodnje, skladiščenja in prevoza izdelkov;
  7. je bil alkohol popolnoma denaturiran v skladu s predpisom iz
  8. člena tega zakona;
  9. so bili tobačni izdelki denaturirani in uporabljeni za industrijske oziroma hortikulturne namene.
(3)Oproščenemu uporabniku se plačilo trošarine odpusti:
  1. če so trošarinski izdelki odposlani v trošarinsko skladišče in ko je imetnik trošarinskega dovoljenja na izvodu trošarinskega dokumenta potrdil prejem pošiljke in skladnost pošiljke z navedbami v dokumentu;
  2. če so bili trošarinski izdelki uporabljeni za namene iz
  3. ali
  4. člena tega zakona in so določeni v dovoljenju carinskega organa iz
  5. člena tega zakona.
(4)Oproščenemu uporabniku se plačilo trošarine odpusti, če:
  1. so bili trošarinski izdelki uporabljeni kot vzorci za analize v zvezi s testiranjem proizvodnje v njegovih proizvodnih prostorih ali skladišču;
  2. so bili trošarinski izdelki uporabljeni za namene trošarinskega nadzora;
  3. so bili trošarinski izdelki predloženi in uporabljeni za namene kontrole kvalitete, ki jo v njegovih proizvodnih prostorih ali skladišču opravljajo pooblaščene osebe;
  4. so bili trošarinski izdelki uničeni pod nadzorom carinskega organa;
  5. je bil ugotovljen primanjkljaj trošarinskih izdelkov, za katerega dokaže, da je nastal zaradi višje sile (razen kraje) in primanjkljaj, ki je neločljivo povezan s procesom proizvodnje, skladiščenja in prevoza izdelkov, za katerega proizvodnjo so bili trošarinski izdelki porabljeni.
(5)Imetniku trošarinskega dovoljenja se odpusti plačilo trošarine po
  1. do
  2. točki drugega odstavka tega člena, oproščenemu uporabniku pa po
  3. do
  4. točki prejšnjega odstavka pod pogojem, da pridobi dovoljenje carinskega organa. Način ugotavljanja primanjkljajev, ki so neločljivo povezani s procesom proizvodnje, skladiščenja in prevoza trošarinskih izdelkov, določi minister, pristojen za finance, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za standardizacijo.
(6)Uvozniku se plačilo trošarine odpusti:
  1. v primeru iz tretjega odstavka
  2. člena tega zakona, če v roku 15 dni prejme potrditev imetnika trošarinskega dovoljenja oziroma oproščenega uporabnika, da je prevzel pošiljko;
  3. če dokaže, da so trošarinski izdelki, ki so bili uvoženi v okviru carinskega odložnega postopka, dejansko iznešeni iz Slovenije;
  4. če je alkohol, ki ga uvaža, popolnoma denaturiran v skladu s predpisom iz
  5. člena tega zakona.
(7)Imetniku trošarinskega dovoljenja in oproščenemu uporabniku iz četrtega in petega odstavka 6. člena tega zakona se plačilo trošarine odpusti, če so trošarinski izdelki skladiščeni v drugem trošarinskem skladišču in to na trošarinskem dokumentu potrdi imetnik trošarinskega dovoljenja tega drugega trošarinskega skladišča.
(8)Imetniku trošarinskega dovoljenja in oproščenemu uporabniku iz četrtega in petega odstavka
  1. člena tega zakona se plačilo trošarine odpusti, če:
  2. so bili trošarinski izdelki sproščeni v porabo, in je bila trošarina plačana s strani kupca;
  3. so bili trošarinski izdelki v postopku stečaja in likvidacije prodani imetniku trošarinskega dovoljenja ali oproščenemu uporabniku, in je skladiščenje potrjeno v trošarinskem dokumentu;
  4. so bili trošarinski izdelki odpremljeni iz trošarinskega skladišča ali obrata oproščenega uporabnika upniku (na podlagi razdelitve premoženja) in je bila hkrati plačana trošarina ali, če je upnik – imetnik trošarinskega dovoljenja, potrdil prejem pošiljke na trošarinskem dokumentu.
(9)Imetniku trošarinskega dovoljenja in oproščenemu uporabniku iz sedmega odstavka 6. člena tega zakona se plačilo trošarine odpusti, če so bili trošarinski izdelki skladiščeni v drugem trošarinskem skladišču ali obratu oproščenega uporabnika, in je to potrjeno v drugem trošarinskem dokumentu ali če je bilo premoženje pridobljeno v obdobju 180 dni od dneva, ki sledi dnevu prijave združitve za vpis v register in so bili trošarinski izdelki odpremljeni za ta namen, trošarina pa plačana v istem času.
(10)Določbe tega člena se smiselno upoštevajo za odpustitev plačila trošarine pooblaščenemu in nepooblaščenemu prejemniku. VI. NASTANEK OBVEZNOSTI ZA OBRAČUN IN PLAČILO TROŠARINE 13. člen (nastanek obveznosti za obračun trošarine)
(1)Obveznost za obračun trošarine nastane takrat, ko se trošarinski izdelki sprostijo v porabo. Za sprostitev trošarinskih izdelkov v porabo se šteje: – vsaka odprema trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča ali/in iz obrata oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, razen če so trošarinski izdelki odpremljeni: drugemu trošarinskemu skladišču oziroma drugemu obratu oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, carinskemu skladišču (razen prosto carinski prodajalni), prosto carinski coni, v carinskem tranzitnem postopku oziroma v izvoz ter – vsak zaključek proizvodnje v obratu trošarinskega zavezanca, ki ni imetnik trošarinskega dovoljenja.
(2)Pri odpremi trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča ali iz obrata oproščenega uporabnika v drugo trošarinsko skladišče ali drugemu oproščenemu uporabniku, za katero ni v roku 15 dni od dneva odpreme potrjeno, da je pošiljka prispela na namembni kraj na ozemlju Slovenije ali bila iznešena iz Unije, nastane obveznost za obračun trošarine 16. dan po dnevu odpreme.
(3)Pri odpremi trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča v Sloveniji osebi v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države lahko prejema trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine, za pošiljko za katero v roku iz druge alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona ni potrjeno, da je prispela na namembni kraj v drugi državi članici, nastane obveznost za obračun trošarine 61. dan po dnevu odpreme.
(4)Če pooblaščeni uvoznik v Sloveniji osebi v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države lahko prejema trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine, pošlje trošarinske izdelke, za katere v roku iz osmega odstavka
  1. člena oziroma
  2. člena tega zakona ni potrjeno, da so prispeli na namembni kraj v drugi državi članici, nastane obveznost za obračun trošarine
  3. dan po dnevu odpreme.
(5)Če oproščeni uporabnik uporabi trošarinske izdelke za namene, za katere ni predpisana oprostitev plačila trošarine, nastane obveznost za obračun trošarine zadnji dan v mesecu, v katerem so bili trošarinski izdelki porabljeni.
(6)Od trošarinskih izdelkov, ki so bili v trošarinskem skladišču porabljeni kot surovina za proizvodnjo drugih izdelkov oziroma, ki so bili uporabljeni kot pogonsko gorivo oziroma gorivo za ogrevanje ter od primanjkljaja trošarinskih izdelkov, razen od primanjkljaja iz
  1. točke drugega odstavka
  2. člena tega zakona, nastane obveznost za obračun trošarine zadnji dan v mesecu, v katerem so bili trošarinski izdelki porabljeni oziroma v katerem je nastal oziroma je bil ugotovljen primanjkljaj.
(7)Trošarina, katere plačilo je bilo odloženo na podlagi četrtega in petega odstavka
  1. člena tega zakona, mora biti obračunana
  2. dan po poteku veljavnosti dovoljenja, če oseba, ki ji je prenehala veljavnost dovoljenja, ni prejela potrjenega izvoda trošarinskega dokumenta od prejemnika trošarinskih izdelkov.
(8)Trošarina, katere plačilo je bilo odloženo na podlagi šestega odstavka
  1. člena tega zakona, mora biti obračunana
  2. dan po poteku veljavnosti dovoljenja, če oseba, ki ji je prenehala veljavnost dovoljenja, ni prejela potrjenega izvoda trošarinskega dokumenta od prejemnika trošarinskih izdelkov.
(9)Trošarinski zavezanec mora obračunati in plačati trošarino od predpisanih osnov po stopnjah oziroma v zneskih, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine.
(10)Obveznost za obračun trošarine ne nastane za trošarinske izdelke, ki so pod režimom odloga plačila trošarine, vendar so popolnoma uničeni ali nepovratno izgubljeni zaradi svoje narave, nepredvidljivih okoliščin ali višje sile ali so uničeni pod nadzorom carinskega organa. Izdelki se štejejo za popolnoma uničene ali nepovratno izgubljene po tem zakonu, kadar jih ni več mogoče uporabljati za prvotni namen. Če so popolnoma uničeni ali nepovratno izgubljeni, mora trošarinski zavezanec oziroma prevoznik o tem nemudoma obvestiti carinski organ in predložiti ustrezno dokazilo. 13.a člen (nastanek obveznosti za plačilo trošarine pri vnosu trošarinskih izdelkov iz druge države članice)
(1)Pri vnosu trošarinskih izdelkov iz druge države članice v Slovenijo nastane obveznost za plačilo trošarine v Sloveniji, če:
  1. trošarinski izdelki še niso sproščeni v porabo v eni od držav članic in se sprostijo v porabo v Sloveniji ali
  2. so trošarinski izdelki, ki so bili že sproščeni v porabo v kateri drugi državi članici, namenjeni, da se vnesejo v Slovenijo za opravljanje dejavnosti v Sloveniji in so najavljeni v skladu z 10.č členom.
(2)Obveznost za plačilo trošarine za trošarinske izdelke iz 1. točke prejšnjega odstavka nastane, ko so trošarinski izdelki v Sloveniji sproščeni v porabo.
(3)Obveznost za plačilo trošarine za trošarinske izdelke iz 2. točke prvega odstavka tega člena nastane, ko prejemnik prejme trošarinske izdelke.
(4)V primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena se trošarina obračuna in plača od predpisanih osnov po stopnjah oziroma v zneskih, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine.
(5)Za trošarinske izdelke, ki so bili sproščeni v porabo v drugi državi članici ter jih v Slovenijo vnaša fizična oseba za svoje osebne potrebe in jih sama prevaža, obveznost za plačilo trošarine v Sloveniji ne nastane.
(6)Šteje se, da so trošarinski izdelki namenjeni za opravljanje dejavnosti, če je prejemnik teh izdelkov v Sloveniji pravna ali fizična oseba, ki opravlja samostojno (neodvisno) dejavnost ali kdo drug za račun ene od njiju. Pri presoji, ali so izdelki, ki se vnašajo v Slovenijo namenjeni za opravljanje dejavnosti, carinski organ upošteva predvsem: – status osebe, ki razpolaga s trošarinskimi izdelki, – namembni kraj pošiljke in, če je glede na okoliščine primera to primerno, obliko prevoza, – dokumente, ki se nanašajo na pošiljko, – naravo in količino izdelkov.
(7)Ne glede na prejšnji odstavek se šteje, da so vnešeni trošarinski izdelki namenjeni za opravljanje dejavnosti, če količine presegajo: – 800 kosov cigaret, – 400 kosov cigarilosov, – 200 kosov cigar, – 1,0 kilogram drobno rezanega tobaka oziroma drugega tobaka za kajenje, – 10 litrov žganja, – 20 litrov vmesnih pijač, – 90 litrov vina, vključno z največ 60 litrov penečega vina, – 110 litrov piva.
(8)Ne glede na peti odstavek tega člena nastane obveznost za plačilo trošarine za nabavljene in v Slovenijo vnesene energente, ki so že bili dani v porabo v drugi državi članici in jih na neobičajen način prevaža fizična oseba ali kdo drug v njenem imenu. Neobičajni prevoz po tem odstavku pomeni vsak prevoz energentov razen prevoza pogonskega goriva v rezervoarjih vozil ali goriva do 10 litrov v ustreznih prenosnih posodah za rezervno gorivo. 14. člen (nastanek obveznosti za plačilo trošarine pri uvozu)
(1)Pri uvozu trošarinskih izdelkov nastane obveznost za plačilo trošarine kot da bi bila trošarina uvozna dajatev, razen v primerih, ko je plačilo trošarine odloženo v skladu s tem zakonom.
(2)Trošarinski zavezanec mora plačati trošarino od predpisanih osnov po stopnjah oziroma zneskih, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine.
  1. člen (drugi primeri nastanka obveznosti za plačilo trošarine) Obveznost za plačilo trošarine nastane tudi takrat, ko:
  2. carinski organ proda ali prepusti odvzete trošarinske izdelke;
  3. so v postopku združitve trošarinski izdelki sproščeni v porabo;
  4. se konča postopek združitve, če so trošarinski izdelki odpremljeni upniku;
  5. so v postopku likvidacije oziroma stečaja sproščeni v porabo oziroma ko so odpremljeni upniku;
  6. je ugotovljen primanjkljaj trošarinskih izdelkov, če s tem zakonom ni določeno drugače;
  7. se v skladu s šestim odstavkom
  8. člena tega zakona poveča višina trošarine za cigarete, ki so na zalogi izven trošarinskih skladišč, ali ko se v skladu z devetim odstavkom
  9. člena tega zakona zanje zviša drobnoprodajna cena.
  10. člen (nezakonita proizvodnja in nezakonit uvoz)
(1)Obveznost za plačilo trošarine nastane tudi takrat, ko so trošarinski izdelki:
  1. nezakonito proizvedeni, pridobljeni, v posesti, prevažani, uporabljeni ali porabljeni oziroma sproščeni v porabo;
  2. nezakonito uvoženi in zanje ni bil odobren odlog plačila trošarine;
  3. nezakonito vnešeni v Slovenijo iz druge države članice, razen v primeru, da fizična oseba, ki ne opravlja dejavnosti v zvezi s trošarinskimi izdelki dokaže, da je trošarinske izdelke pridobila v dobri veri.
(2)Če je v zvezi s prevozom trošarinskih izdelkov med državami članicami prišlo do nepravilnosti, zaradi katerih je treba v skladu s prejšnjim odstavkom obračunati trošarino, se trošarino obračuna v skladu s tem zakonom, če: – je nepravilnost storjena na ozemlju Slovenije ali – je bila nepravilnost odkrita v Sloveniji, pa ni mogoče ugotoviti, v kateri državi članici je bila dejansko storjena ali – je bila pošiljka odpremljena v drugo državo članico iz Slovenije, pa ni prispela v namembni kraj in ni mogoče ugotoviti, v kateri državi članici je bila dejansko storjena nepravilnost.
(3)Če se trošarino obračuna v skladu s prvo ali drugo alineo prejšnjega odstavka, carinski organ o tem obvesti pristojni organ države članice, iz katere je bila pošiljka trošarinskih izdelkov odpremljena.
(4)Carinski organ odpusti plačilo trošarine oziroma vrne plačano trošarino, ki je bila plačana v skladu s tretjo alineo drugega odstavka tega člena, če je pošiljatelj oziroma plačnik trošarine ali druga oseba za njegov račun v roku štirih mesecev po odpremi pošiljke dokazal, da je bil posel izpeljan v skladu s predpisi ali, kje je bila nepravilnost dejansko storjena. V slednjem primeru se plačana trošarina vrne le, če upravičenec v roku treh let od dneva izdaje trošarinskega dokumenta carinskemu organu dokaže, da je bila trošarina plačana v državi članici, v kateri je bila nepravilnost dejansko storjena. Carinski organ vrne znesek dejansko plačane trošarine.
(5)Način vračila trošarine iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za finance. VII. PLAČNIKI TROŠARINE 17. člen (opredelitev plačnikov trošarine)
(1)Oseba, ki mora plačati trošarino je trošarinski zavezanec, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2)Plačnik trošarine je tudi:
  1. oproščeni uporabnik trošarinskih izdelkov, ki uporabi trošarinske izdelke za namene, za katere ni predpisana oprostitev plačila trošarine;
  2. davčni zastopnik;
  3. pošiljatelj trošarinskih izdelkov, ki so bili sproščeni v porabo v drugi državi članici, obveznost za obračun in plačilo trošarine pa je v skladu s tem zakonom nastala v Sloveniji ali, če je glede na okoliščine primera to primerneje, prejemnik teh trošarinskih izdelkov;
  4. prodajalec trošarinskih izdelkov iz šestega odstavka 10.č člena tega zakona;
  5. kupec ali prejemnik trošarinskih izdelkov iz
  6. točke
  7. člena tega zakona;
  8. kupec iz
  9. točke
  10. člena tega zakona;
  11. upnik iz
  12. točke
  13. člena tega zakona;
  14. upnik iz
  15. točke
  16. člena tega zakona;
  17. oseba, ki nezakonito proizvede, uvozi, vnese iz druge države članice, prevaža, proda, kupi, uporabi ali porabi trošarinske izdelke v smislu
  18. člena tega zakona; v skladu s to točko je plačnik trošarine tudi oseba, ki sodeluje pri nezakoniti proizvodnji, uvozu ali vnosu trošarinskih izdelkov, oziroma oseba, ki uporabi, porabi ali hrani nezakonito proizvedene, uvožene ali vnesene trošarinske izdelke;
  19. oseba, ki je v skladu s tem zakonom predložila instrument za zavarovanje plačila trošarine ali garant oziroma porok, naveden na instrumentu za zavarovanje plačila trošarine;
  20. oseba, ki ima na zalogi trošarinske izdelke, za katere se v skladu s
  21. točko
  22. člena tega zakona spremeni višina trošarine ali zviša drobnoprodajna cena;
  23. oseba, ki označeni energent za ogrevanje uporabi za pogonski namen oziroma z označenega goriva kakor koli odstrani predpisani indikator. Plačati mora razliko trošarine med plačano trošarino in trošarino, ki bi jo morala plačati glede na namen uporabe. Za dan nastanka obveznosti plačila trošarine se šteje dan ugotovitve dejanja.
(3)Če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno. VIII. SPLOŠNI POGOJI DELOVANJA TROŠARINSKIH SKLADIŠČ 18. člen (trošarinsko skladišče)
(1)Proizvodnja ali skladiščenje trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila se lahko opravlja le v trošarinskem skladišču, za katerega delovanje je carinski organ izdal dovoljenje (v nadaljnjem besedilu: trošarinsko dovoljenje), če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2)Trošarinsko skladišče se ustanovi in deluje le na podlagi trošarinskega dovoljenja.
(3)Podrobnejše pogoje za ustanovitev in delovanje trošarinskega skladišča, ki so vezani na posamezno vrsto trošarinskih izdelkov in minimalni obseg poslovanja ter prometa v bodočem trošarinskem skladišču, predpiše minister, pristojen za finance.
  1. člen (kdo lahko zaprosi za trošarinsko dovoljenje) Za trošarinsko dovoljenje lahko zaprosi oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
  2. neodvisno (samostojno) opravlja dejavnost v zvezi s trošarinskimi izdelki v skladu s predpisanimi pogoji in ima sedež v Sloveniji;
  3. vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva;
  4. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;
  5. zoper njo ni začet postopek stečaja oziroma likvidacije;
  6. predloži izjavo o instrumentu zavarovanja plačila trošarine;
  7. izpolnjuje pogoje za elektronsko izmenjavo podatkov, ki zadevajo gibanje trošarinskih izdelkov.
  8. člen (vloga za izdajo trošarinskega dovoljenja)
(1)Trošarinsko dovoljenje izda carinski organ na podlagi pisne vloge.
(2)Iz pisne vloge iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni predvsem naslednji podatki: opis dejavnosti in vrsta trošarinskega izdelka, za katero se zahteva trošarinsko dovoljenje; predvidene količine letne proizvodnje, količine proizvedenih ter količine skladiščenih izdelkov na zalogi; ime in identifikacija osebe, ki je zaprosila za izdajo trošarinskega dovoljenja; dokumentacija, iz katere mora biti razviden popolen opis dela računovodskega sistema v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek; podatki, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za izvajanje nadzora pristojnih organov; narava in opis posameznih proizvodnih postopkov, vključno s podatki o napravah, ki omogočajo merjenje proizvedenih, predelanih, skladiščenih in odpremljenih količin trošarinskih izdelkov; lokacija in opis prostorov; način odpremljanja trošarinskih izdelkov; izjava, da izpolnjuje pogoje iz 6. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona.
(3)Za merilne naprave po prejšnjem odstavku, mora oseba, ki prosi za trošarinsko dovoljenje, pridobiti odobritev tipa oziroma overitev pri ministrstvu, pristojnem za meroslovje. 21. člen (trošarinsko dovoljenje)
(1)Trošarinsko dovoljenje se lahko izda, če so izpolnjeni prostorski, tehnični in ekonomski pogoji, določeni na podlagi tega zakona. Trošarinskega dovoljenja ni mogoče izdati za opravljanje dejavnosti trgovine s trošarinskimi izdelki na drobno.
(2)Trošarinsko dovoljenje se izda na ime vložnika zahtevka iz 19. člena tega zakona.
(3)Trošarinsko dovoljenje se ne sme prenašati na druge osebe.
(4)Trošarinsko dovoljenje se lahko nanaša na eno ali več trošarinskih skladišč.
(5)V trošarinskem dovoljenju mora biti navedeno: lokacija trošarinskega skladišča oziroma skladišč; pogoji za delovanje trošarinskega skladišča oziroma skladišč; vrste trošarinskih izdelkov, ki se lahko v trošarinskem skladišču proizvajajo, skladiščijo in odpremljajo; druge obveznosti imetnika trošarinskega dovoljenja do carinskega organa; način zavarovanja plačila trošarine; kateri carinski organ je pristojen za nadzor ter obdobje, za katerega je izdano trošarinsko dovoljenje.
(6)Preden carinski organ izda trošarinsko dovoljenje, mora na kraju samem ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo trošarinskega dovoljenja.
(7)Carinski organ odloči o vlogi za izdajo trošarinskega dovoljenja v 60 dneh po prejemu popolne vloge. 22. člen (obveznosti imetnika trošarinskega dovoljenja)
(1)Imetnik trošarinskega dovoljenja mora:
  1. zagotoviti ustrezno varovanje trošarinskih izdelkov v trošarinskem skladišču; nadzirati vse postopke, vključno z odpremljanjem in prejemanjem trošarinskih izdelkov; ugotavljati izgube oziroma primanjkljaje; raziskati kakršnokoli nepravilnost v poslovanju trošarinskega skladišča;
  2. zagotoviti vse, kar je potrebno za nemoteno opravljanje nadzora;
  3. voditi evidence zalog trošarinskih izdelkov po vrsti in količini in evidenco gibanja trošarinskih izdelkov za vsako trošarinsko skladišče ter nadzornemu carinskemu organu predložiti mesečni obračun trošarine ter mesečni popis zalog;
  4. obveščati carinski organ o vseh spremembah podatkov, ki jih je navedel v vlogi za izdajo trošarinskega dovoljenja;
  5. v primeru statusne spremembe, širitve, omejitve ali opustitve dejavnosti ali ustanovitve in delovanja novih trošarinskih skladišč, zaprositi carinski organ za spremembo trošarinskega dovoljenja.
(2)Če carinski organ ugotovi, da imetnik trošarinskega dovoljenja ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega odstavka, določi rok za odpravo nepravilnosti.
(3)Podrobnejše določbe o vsebini in načinu vodenja evidenc iz
  1. točke prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance.
  2. člen (zavarovanje plačila trošarine)
(1)Imetnik trošarinskega dovoljenja mora za zavarovanje izpolnitve obveznosti za plačilo trošarine predložiti carinskemu organu instrument za zavarovanje plačila trošarine v skladu s tem zakonom.
(2)Instrument za zavarovanje plačila trošarine se obvezno predloži za izdelke, ki se odpremljajo, razen, če se odpremljajo po fiksnih cevovodih ali elektroenergetskem omrežju ali omrežju za prenos plina, za izdelke, ki se proizvajajo, skladiščijo in prejemajo v trošarinskem skladišču, pa na zahtevo carinskega organa. Instrument za zavarovanje plačila trošarine se obvezno predloži tudi za trošarinske izdelke, ki se dobavljajo neposredno.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena, lahko namesto imetnika trošarinskega dovoljenja, ki odpremlja trošarinske izdelke iz Slovenije v drugo državo članico, instrument za zavarovanje plačila trošarine predloži prevoznik ali lastnik trošarinskih izdelkov ali prejemnik trošarinskih izdelkov.
(4)Prejšnji odstavek se uporablja tudi kadar trošarinske izdelke iz druge države članice v Slovenijo pošilja oseba, ki ima v skladu z zakonodajo te države članice dovoljenje, da sme odpošiljati trošarinske izdelke v druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine.
(5)Višino zneska instrumenta za zavarovanje plačila trošarine za izdelke, ki se odpremljajo iz trošarinskega skladišča, določi carinski organ tako, da višina zneska ustreza trošarinskemu dolgu za te izdelke.
(6)Če carinski organ zahteva predložitev instrumenta za zavarovanje plačila trošarine za izdelke, ki se proizvajajo, skladiščijo in prejemajo v trošarinskem skladišču, je višina zneska instrumenta za zavarovanje lahko nižja od zneska trošarinskega dolga v davčnem obdobju. Višino zneska instrumenta carinski organ določi ob upoštevanju naslednjih kriterijev: – ugled, zanesljivost in finančna stabilnost imetnika trošarinskega dovoljenja; – obseg poslovanja imetnika trošarinskega dovoljenja; – predvidene oblike evidenc in kontrole v trošarinskem skladišču; – dosedanje poslovanje imetnika trošarinskega dovoljenja.
(7)Če ima imetnik trošarinskega dovoljenja več trošarinskih skladišč, zavarovanje pa se nanaša na vsa trošarinska skladišča, se višina zavarovanja določi na podlagi povprečnega dolga v davčnem obdobju.
(8)Imetniku trošarinskega dovoljenja ne pripadajo obresti od gotovinskega pologa, ki je položen v zavarovanje.
(9)Kadar carinski organ v zvezi z odobritvijo carinsko dovoljene rabe ali uporabe trošarinskih izdelkov zahteva zavarovanje plačila carinskega dolga v skladu s carinskimi predpisi, se predloženi instrument zavarovanja lahko uporablja tudi za zavarovanje plačila trošarine, če je višina zavarovanja ustrezna.
(10)Zavarovanje plačila trošarine ni potrebno za trošarinske izdelke, za katere stopnja trošarine znaša 0.
(11)V primeru prenehanja veljavnosti trošarinskega dovoljenja se lahko instrument zavarovanja sprosti šele po tem, ko je bila plačana trošarina za trošarinske izdelke na zalogi oziroma, ko obveznost za plačilo trošarine ne more več nastati.
(12)Postopek zavarovanja in vrste instrumentov zavarovanja plačila trošarine predpiše minister, pristojen za finance. 24. člen (prenehanje veljavnosti trošarinskega dovoljenja)
(1)Trošarinsko dovoljenje preneha veljati:
  1. če imetnik trošarinskega dovoljenja – fizična oseba – umre;
  2. s prenehanjem pravne osebe;
  3. z vrnitvijo trošarinskega dovoljenja;
  4. če carinski organ odvzame trošarinsko dovoljenje.
(2)Carinski organ odvzame trošarinsko dovoljenje, če: imetnik trošarinskega dovoljenja ne izpolnjuje več pogojev, ki so določeni v trošarinskem dovoljenju, zlasti pa: če ne zagotavlja ustreznega sistema nadzora nad stanjem zalog in če ne opravlja popisov v rokih, določenih v trošarinskem dovoljenju; če ne predloži ustreznega instrumenta zavarovanja plačila trošarine ali, če ga ne predloži v znesku, ki lahko zagotovi plačilo trošarinskega dolga; če prenehajo obstajati razlogi in pogoji, na podlagi katerih je bilo trošarinsko dovoljenje izdano; če je bilo dovoljenje izdano na podlagi nepopolnih ali netočnih informacij; če ne odpravi nepravilnosti v roku, ki mu ga je določil carinski organ; ko se začne postopek stečaja oziroma likvidacije.
(3)Odločba o odvzemu dovoljenja učinkuje z dnem izdaje.
(4)Pritožba zoper odvzem trošarinskega dovoljenja ne zadrži izvršitve odločbe. Carinski organ lahko do odločitve o pritožbi odloži odvzem trošarinskega dovoljenja, če oceni, da bo pritožbi mogoče ugoditi.
(5)Podrobnejše določbe o prenehanju veljavnosti trošarinskega dovoljenja predpiše minister, pristojen za finance.
  1. člen (izdaja dokumentov pri odpremi trošarinskih izdelkov iz trošarinskega skladišča) Trošarinski izdelki se lahko odpremijo iz trošarinskega skladišča:
  2. pod režimom odloga plačila trošarine, če pošiljko spremlja trošarinski dokument;
  3. v porabo pa z računom oziroma z drugim dokumentom, ki dokazuje odpremo trošarinskih izdelkov. IX. OPROŠČENI UPORABNIK TROŠARINSKIH IZDELKOV
  4. člen (vloga za izdajo dovoljenja)
(1)Fizična ali pravna oseba, ki pridobi dovoljenje za oproščenega uporabnika, sme nabavljati trošarinske izdelke brez plačila trošarine.
(2)Za dovoljenje iz prejšnjega odstavka lahko zaprosi oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
  1. v skladu s predpisanimi pogoji neodvisno (samostojno) opravlja dejavnost, pri kateri uporablja trošarinske izdelke za namene iz
  2. ali
  3. člena tega zakona;
  4. vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva;
  5. redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti;
  6. zoper njo ni začet postopek stečaja oziroma likvidacije;
  7. pred izdajo dovoljenja predloži instrument zavarovanje plačila trošarine v skladu s tem zakonom;
  8. izpolnjuje druge pogoje, določene s tem zakonom.
(3)Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena, lahko pridobi dovoljenje, če izpolnjuje še naslednje pogoje:
  1. da je proizvodni prostor, skladišče oziroma drug prostor za skladiščenje trošarinskih izdelkov organiziran in opremljen tako, da omogoča varno skladiščenje in uporabo pridobljenih trošarinskih izdelkov ter pravilno merjenje zalog teh izdelkov;
  2. da knjigovodsko spremljanje izdelkov zagotavlja natančen vpogled v porabo trošarinskih izdelkov in stanje zalog izdelkov, za katere proizvodnjo so bili trošarinski izdelki uporabljeni;
  3. da so dani materialni pogoji za izvajanje nadzora.
(4)Podrobnejše predpise o pogojih iz prejšnjega odstavka, ki so vezani na posamezno vrsto trošarinskih izdelkov, predpiše minister, pristojen za finance.
(5)V primeru prenehanja dovoljenja se lahko instrument zavarovanja sprosti šele po tem, ko je bila plačana trošarina za trošarinske izdelke na zalogi oziroma, ko obveznost za plačilo trošarine ne more več nastati.
(6)Postopek zavarovanja in vrste instrumentov zavarovanja plačila trošarine predpiše minister, pristojen za finance.
(7)Preden carinski organ izda dovoljenje, mora ugotoviti, ali nameni uporabe trošarinskih izdelkov dejansko ustrezajo navedbam v vlogi za izdajo dovoljenja, kot tudi normative porabe trošarinskih izdelkov v proizvodnji drugih izdelkov. Carinski organ mora na kraju samem ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja.
(8)Če carinski organ ugotovi, da oproščeni uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega člena, določi rok za odpravo nepravilnosti. 27. člen (dovoljenje za oproščenega uporabnika)
(1)Dovoljenje za oproščenega uporabnika izda carinski organ na podlagi pisne vloge. Carinski organ v roku 30 dni od prejema popolne vloge obvesti osebo, ki je zaprosila za izdajo dovoljenja, da predloži instrument zavarovanja plačila trošarine, ali pa vlogo zavrne. Carinski organ izda dovoljenje v roku 15 dni po prejemu instrumenta za zavarovanje plačila.
(2)V vlogi za izdajo dovoljenja se podrobneje navede: namen in način uporabe trošarinskih izdelkov; normativ porabe za vsak izdelek, pri katerega proizvodnji se porablja; količino trošarinskih izdelkov, na katero se nanaša dovoljenje, toda največ količino za enoletno proizvodnjo oziroma pričakovano količino proizvodnje za isto obdobje.
(3)Dovoljenje se izda na ime osebe, ki je zaprosila za izdajo in se ne sme prenašati na drugo osebo.
(4)V dovoljenju carinski organ navede količine trošarinskih izdelkov, ki se lahko nabavljajo brez plačila trošarine za predpisane namene v določenem obdobju, ki ne sme biti daljši od 12 mesecev; kraj, kjer bodo trošarinski izdelki uporabljeni in namen uporabe. Količine se določi glede na proizvodne kapacitete in glede na obdobje, na katero se nanaša dovoljenje.
(5)Sprememba količin iz prejšnjega odstavka v obdobju, na katerega se nanaša dovoljenje in odobritev količine za naslednje obdobje, je mogoča na podlagi naknadnega zahtevka.
(6)Imetnik dovoljenja mora obveščati carinski organ o vseh spremembah podatkov, ki jih je navedel v vlogi za izdajo dovoljenja.
(7)Pri statusni spremembi, širitvi, omejitvi ali opustitvi dejavnosti oziroma spremembi podatkov, navedenih v dovoljenju, mora imetnik dovoljenja zaprositi carinski organ za spremembo oziroma prenehanje veljavnosti dovoljenja. Imetnik dovoljenja mora carinski organ obveščati o vseh spremembah podatkov, ki jih je navedel v vlogi za izdajo dovoljenja za oproščenega uporabnika. 28. člen (prenehanje veljavnosti dovoljenja)
(1)Dovoljenje preneha veljati:
  1. če oproščeni uporabnik ne zaprosi za odobritev količine trošarinskih izdelkov za naslednje obdobje do konca tekočega obdobja;
  2. če oproščeni uporabnik – fizična oseba – umre;
  3. s prenehanjem pravne osebe;
  4. z vrnitvijo dovoljenja;
  5. če carinski organ odvzame dovoljenje.
(2)Carinski organ odvzame dovoljenje, če oproščeni uporabnik ne izpolnjuje več pogojev, ki so določeni z dovoljenjem, zlasti pa: če ne zagotavlja ustreznega sistema nadzora nad stanjem zalog; če ne predloži ustreznega instrumenta zavarovanja plačila trošarine ali, če ga ne predloži v znesku, ki lahko zagotovi plačilo trošarinskega dolga; če je bilo dovoljenje izdano na podlagi nepopolnih ali netočnih informacij; če ne odpravi pomanjkljivosti v roku, ki mu ga je določil carinski organ; ko se začne postopek stečaja oziroma likvidacije.
(3)Odločba o odvzemu dovoljenja učinkuje z dnem izdaje.
(4)Pritožba zoper odvzem dovoljenja ne zadrži izvršitve odločbe.
(5)Podrobnejše določbe o prenehanju veljavnosti dovoljenja predpiše minister, pristojen za finance. 29. člen (evidence)
(1)Oproščeni uporabnik mora voditi evidenco o nakupu, gibanju in porabi trošarinskih izdelkov po vrsti, količini in vrednosti.
(2)Podrobnejše določbe o vsebini evidenc iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za finance. IX.a POOBLAŠČENI IN ZAČASNO POOBLAŠČENI PREJEMNIK 29.a člen (pooblaščeni prejemnik)
(1)Pooblaščeni prejemnik sme prejemati trošarinske izdelke v okviru svoje dejavnosti iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine, če ima sedež oziroma stalno poslovno enoto v Sloveniji in za to pridobi dovoljenje carinskega organa.
(2)Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda carinski organ na podlagi pisne vloge trošarinskega zavezanca, iz katere morajo biti razvidni predvsem naslednji podatki: opis dejavnosti in vrsta trošarinskega izdelka, za katerega se zahteva dovoljenje; ime oziroma firma vložnika zahtevka ter naslov oziroma sedež; lokacija prejema trošarinskih izdelkov; polno ime odgovorne osebe vložnika zahtevka; dokumentacija, iz katere mora biti razviden opis dela računovodskega sistema v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek; podatki, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za izvajanje nadzora carinskega organa in drugi podatki, ki dokazujejo utemeljenost zahtevka.
(3)Dovoljenje se izda na ime osebe, ki je zaprosila za izdajo in se ne sme prenašati na drugo osebo. Carinski organ ne izda dovoljenja osebi, zoper katero je začet postopek stečaja oziroma likvidacije ali osebi, ki ne izpolnjuje redno davčnih ali carinskih obveznosti.
(4)Pooblaščeni prejemnik mora: – carinskemu organu, predno začne prejemati trošarinske izdelke, predložiti ustrezni instrument za zavarovanje plačila trošarine za trošarinske izdelke, ki jih kot pooblaščeni prejemnik prejema pod režimom odloga plačila trošarine; – voditi evidence prejemanja trošarinskih izdelkov po vrsti, količini, datumu prejema in dobavitelju; – voditi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva; – redno izpolnjevati davčne in carinske obveznosti; – izpolnjevati pogoje za elektronsko izmenjavo podatkov, ki zadevajo gibanje trošarinskih izdelkov; – obveščati carinski organ o vseh spremembah podatkov, ki jih je navedel v vlogi za izdajo dovoljenja oziroma podatkov, ki bi lahko vplivali na veljavnost dovoljenja; – zagotavljati vse, kar je potrebno za nemoteno izvajanje nadzora carinskega organa.
(5)Dovoljenje preneha veljati s prenehanjem pravne osebe ali z vrnitvijo dovoljenja ali če imetnik dovoljenja – fizična oseba – umre ali če carinski organ odvzame dovoljenje.
(6)Carinski organ odvzame dovoljenje, če pooblaščeni prejemnik ne izpolnjuje več obveznosti iz četrtega odstavka, zlasti pa: če ne zagotavlja ustreznega izvajanja nadzora; če ne predloži ustreznega instrumenta zavarovanja plačila trošarine ali, če ga ne predloži v znesku, ki lahko zagotovi plačilo trošarinskega dolga; če prenehajo obstajati razlogi in pogoji, na podlagi katerih je bilo dovoljenje izdano; če je bilo dovoljenje izdano na podlagi nepopolnih ali netočnih podatkov; če ne odpravi nepravilnosti v roku, ki mu ga je določil carinski organ; ko se zoper pooblaščenega prejemnika začne postopek stečaja oziroma likvidacije.
(7)Odločba o odvzemu dovoljenja učinkuje z dnem izdaje.
(8)Pritožba zoper odvzem dovoljenja ne zadrži izvršitve odločbe. Carinski organ lahko do odločitve o pritožbi odloži odvzem dovoljenja, če oceni, da bo pritožbi mogoče ugoditi.
(9)Podrobnejše določbe o izdaji in prenehanju veljavnosti dovoljenja, o načinu zavarovanja in vrste instrumentov zavarovanja plačila trošarine v skladu s tem členom predpiše minister, pristojen za finance. 29.b člen (začasno pooblaščeni prejemnik)
(1)Oseba, ki želi v okviru opravljanja svoje registrirane dejavnosti kot začasno pooblaščeni prejemnik prejemati trošarinske izdelke pod režimom odloga, mora: – za vsako posamezno pošiljko, preden mu je odpremljena iz druge države članice, pri carinskem organu vložiti vlogo na predpisanem obrazcu; – predložiti carinskemu organu ustrezen instrument za zavarovanje plačila trošarine za trošarinske izdelke, ki jih bo prejel pod režimom odloga plačila trošarine, še preden mu jih dobavitelj odpremi; – carinskemu organu omogočiti nemoteno opravljanje nadzora glede vrste in količine prejetih trošarinskih izdelkov in zneska plačane trošarine; – plačati trošarino v skladu s tem zakonom; – voditi poslovne knjige tako, da carinski organ lahko preverja prejemanje trošarinskih izdelkov po vrsti, količini, datumu prejema in dobavitelju.
(2)Carinski organ izda dovoljenje, ki omogoča začasno pooblaščenemu prejemniku poslovanje pod režimom odloga plačila trošarine za določen čas, omejeno na določeno količino trošarinskih izdelkov in enega pošiljatelja. V tem dovoljenju so določeni tudi trošarinska številka, višina trošarine, čas njegove veljavnosti, ustreznost instrumenta za zavarovanje dolga in ustrezni nadzorni ukrepi.
(3)Podrobnejše določbe o načinu zavarovanja in vrstah instrumentov zavarovanja plačila trošarine v skladu s tem členom in obrazec za vlogo predpiše minister, pristojen za finance. IX.b DAVČNI ZASTOPNIK 29.c člen (davčni zastopnik)
(1)Imetnik trošarinskega dovoljenja v drugi državi članici lahko v Sloveniji imenuje davčnega zastopnika, ki izvršuje obveznosti in uveljavlja pravice po tem zakonu. Davčni zastopnik je lahko fizična ali pravna oseba s stalnim prebivališčem oziroma sedežem oziroma poslovno enoto v Sloveniji, ki pridobi dovoljenje carinskega organa.
(2)Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda carinski organ na podlagi pisne vloge, iz katere morajo biti razvidni predvsem naslednji podatki: vrsta trošarinskega izdelka, za katerega se zahteva dovoljenje; ime oziroma firma vložnika zahtevka ter naslov oziroma sedež; polno ime odgovorne osebe vložnika zahtevka; podatki o imetniku trošarinskega dovoljenja v drugi državi članici, za katerega želi vložnik zahtevka delovati kot davčni zastopnik; dokumentacija, iz katere mora biti razviden popoln opis dela računovodskega sistema v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek; podatki, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za izvajanje nadzora carinskega organa in drugi podatki, ki dokazujejo utemeljenost zahtevka.
(3)Dovoljenje se izda na ime osebe, ki je zaprosila za izdajo in se ne sme prenašati na drugo osebo. Carinski organ ne izda dovoljenja osebi, zoper katero je začet postopek stečaja oziroma likvidacije.
(4)Davčni zastopnik mora: – predložiti carinskemu organu ustrezni instrument za zavarovanje plačila trošarine, pri čemer se smiselno uporablja 23. člen tega zakona; – voditi evidenco gibanja trošarinskih izdelkov po vrsti, količini, roku in prejemnikih; – carinski organ obveščati o kraju dobave trošarinskih izdelkov; – redno izpolnjevati davčne in carinske obveznosti; – izpolnjevati pogoje za elektronsko izmenjavo podatkov, ki zadevajo gibanje trošarinskih izdelkov; – obveščati carinski organ o vseh spremembah podatkov, ki jih je navedel v vlogi za izdajo dovoljenja oziroma podatkov, ki bi lahko vplivali na veljavnost dovoljenja; – zagotavljati vse, kar je potrebno za nemoteno opravljanje nadzora carinskega organa.
(5)Dovoljenje preneha veljati, če imetnik dovoljenja – fizična oseba – umre ali s prenehanjem pravne osebe ali z vrnitvijo dovoljenja ali če carinski organ odvzame dovoljenje.
(6)Carinski organ odvzame dovoljenje, če imetnik dovoljenja ne izpolnjuje več pogojev iz četrtega odstavka, zlasti pa: če ne zagotavlja ustreznega sistema nadzora; če ne predloži ustreznega instrumenta zavarovanja plačila trošarine ali, če ga ne predloži v znesku, ki lahko zagotovi plačilo trošarinskega dolga; če prenehajo obstajati razlogi in pogoji, na podlagi katerih je bilo dovoljenje izdano; če je bilo dovoljenje izdano na podlagi nepopolnih ali netočnih podatkov; če ne odpravi nepravilnosti v roku, ki mu ga je določil carinski organ.
(7)Odločba o odvzemu dovoljenja učinkuje z dnem izdaje.
(8)Pritožba zoper odvzem dovoljenja ne zadrži izvršitve odločbe. Carinski organ lahko do odločitve o pritožbi odloži odvzem dovoljenja, če oceni, da bo pritožbi mogoče ugoditi.
(9)Podrobnejše določbe o izdaji in prenehanju veljavnosti dovoljenja predpiše minister, pristojen za finance. IX.c POOBLAŠČENI UVOZNIK 29.č člen (pooblaščeni uvoznik)
(1)Pooblaščeni uvoznik sme pri opravljanju svoje registrirane dejavnosti trošarinske izdelke, ki jih je prejel iz tretje države oziroma s tretjega ozemlja, po sprostitvi v prosti promet v skladu s carinskimi predpisi odpremljati pod režimom odloga plačila trošarine do namembnega kraja v drugi državi članici, v kateri se ti izdelki lahko prejemajo pod režimom odloga plačila trošarine, če ima sedež oziroma stalno poslovno enoto v Sloveniji in za to pridobi dovoljenje carinskega organa.
(2)Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda carinski organ na podlagi pisne vloge trošarinskega zavezanca, iz katere morajo biti razvidni predvsem podatki: – opis dejavnosti in vrsta trošarinskega izdelka, za katerega se zahteva dovoljenje; – ime oziroma firma vložnika zahtevka in naslov oziroma sedež; – polno ime odgovorne osebe vložnika zahtevka; – dokumentacija, iz katere mora biti razviden opis dela računovodskega sistema v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek; – podatki, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za izvajanje nadzora carinskega organa, in drugi podatki, ki dokazujejo utemeljenost zahtevka.
(3)Dovoljenje se izda na ime osebe, ki je zaprosila za izdajo, in se ne sme prenašati na drugo osebo. Carinski organ pa ga ne izda osebi, zoper katero je začet postopek stečaja oziroma likvidacije, ali osebi, ki ne izpolnjuje redno davčnih ali carinskih obveznosti. V dovoljenju carinski organ dodeli trošarinsko številko.
(4)Pooblaščeni uvoznik mora: – carinskemu organu, preden začne odpremljati trošarinske izdelke, predložiti ustrezen instrument za zavarovanje plačila trošarine za te izdelke, ki jih kot pooblaščeni uvoznik odpremlja pod režimom odloga plačila trošarine; – voditi evidence odpremljanja trošarinskih izdelkov po vrsti, količini, kraju in datumu odpreme ter prejemniku; – voditi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva; – redno izpolnjevati davčne in carinske obveznosti; – izpolnjevati pogoje za elektronsko izmenjavo podatkov, ki zadevajo gibanje trošarinskih izdelkov; – obveščati carinski organ o vseh spremembah podatkov, ki jih je navedel v vlogi za izdajo dovoljenja, oziroma podatkov, ki bi lahko vplivali na veljavnost dovoljenja; – zagotavljati vse, kar je potrebno za nemoteno izvajanje nadzora carinskega organa.
(5)Dovoljenje preneha veljati s prenehanjem pravne osebe ali z vrnitvijo dovoljenja ali če imetnik dovoljenja – fizična oseba – umre ali če carinski organ odvzame dovoljenje.
(6)Carinski organ odvzame dovoljenje, če pooblaščeni uvoznik ne izpolnjuje več obveznosti iz četrtega odstavka tega člena, zlasti pa: – če ne zagotavlja ustreznega izvajanja nadzora; – če ne predloži ustreznega instrumenta zavarovanja plačila trošarine ali če ga ne predloži v znesku, ki lahko zagotovi plačilo trošarinskega dolga; – če prenehajo obstajati razlogi in pogoji, na podlagi katerih je bilo dovoljenje izdano; – če je bilo dovoljenje izdano na podlagi nepopolnih ali netočnih podatkov; – če ne odpravi nepravilnosti v roku, ki mu ga je določil carinski organ; – če se zoper pooblaščenega uvoznika začne postopek stečaja oziroma likvidacije.
(7)Odločba o odvzemu dovoljenja učinkuje z dnem izdaje.
(8)Pritožba zoper odvzem dovoljenja ne zadrži izvršitve odločbe. Carinski organ lahko do odločitve o pritožbi odloži odvzem dovoljenja, če presodi, da bo pritožbi mogoče ugoditi.
(9)Podrobnejše določbe o izdaji in prenehanju veljavnosti dovoljenja, o načinu zavarovanja in vrsti instrumentov za zavarovanje plačila trošarine v skladu s tem členom predpiše minister, pristojen za finance. X. VRAČILO PLAČANE TROŠARINE 30. člen (pravica do vračila trošarine)
(1)Pravico do vračila plačane trošarine ima:
  1. imetnik trošarinskega dovoljenja, ki je trošarinske izdelke, ki so že bili sproščeni v porabo v Sloveniji, vnesel v trošarinsko skladišče;
  2. uvoznik, ki vrača uvožene izdelke, od katerih je plačal trošarino, v tretjo državo oziroma na tretje ozemlje;
  3. izvoznik, ki izvozi trošarinske izdelke, ki jih je nabavil s plačilom trošarine;
  4. oseba, ki je pridobila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino ali je bila trošarina zanje plačana ob uvozu oziroma ob vnosu iz druge države članice, uporabljeni pa so bili za namene iz
  5. člena in
  6. člena tega zakona;
  7. oseba, ki je nabavila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino in jih porabila kot sestavino za izdelavo drugih trošarinskih izdelkov;
  8. trošarinski zavezanec, ki je trošarinske izdelke prodal, v skladu s predpisanimi pogoji, osebi z
  9. člena tega zakona brez obračunane trošarine, sam pa je nabavil trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino, oziroma je trošarino plačal ob uvozu oziroma ob vnosu iz druge države članice;
  10. pooblaščeni ali začasno pooblaščeni prejemnik, ki trošarinske izdelke, od katerih je plačal trošarino, v nespremenjenem stanju pošlje v trošarinsko skladišče;
  11. oseba, ki je nabavila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino, jih umaknila iz tržišča, ker so postali neužitni oziroma neuporabni in jih uničila pod nadzorom carinskega organa;
  12. proizvajalec trošarinskih izdelkov brez trošarinskega skladišča za proizvedene trošarinske izdelke v zalogi, za katere je plačal trošarino, vendar so postali neužitni oziroma neuporabni in jih je uničil pod nadzorom carinskega organa.
(2)Trošarina iz tega člena se vrne pod pogoji in na način, ki ga določi minister, pristojen za finance.
(3)Trošarina iz tega člena se vrne v roku, določenem za vračilo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(4)Oseba iz 5. točke prvega odstavka tega člena uveljavlja pravico do vračila trošarine za trošarinski izdelek, porabljen v lastni proizvodnji na podlagi dokazila o plačilu trošarine za končni izdelek. 30.a člen (vračilo trošarine pri gibanju trošarinskih izdelkov med državami članicami)
(1)Vračilo trošarine lahko zahteva oseba, ki v okviru opravljanja dejavnosti, trošarinske izdelke, ki so že bili sproščeni v porabo v Sloveniji, odpremi v drugo državo članico.
(2)Vračilo iz prejšnjega odstavka je mogoče, če pošiljatelj izpolnjuje naslednje pogoje: – zahtevo za vračilo vloži pri pristojnem carinskem organu pred začetkom odpreme, – predloži pristojnemu carinskemu organu izvod trošarinskega dokumenta, na katerem je prejemnik potrdil prejem trošarinskih izdelkov, – predloži dokument, ki dokazuje, da je v namembni državi članici trošarina plačana ali predloženo zavarovanje plačila trošarine ali uveden predpisan postopek za plačilo trošarine in, ki vsebuje najmanj naslednje podatke: naslov pristojnega carinskega organa v namembni državi članici, datum ter sklicno ali evidenčno številko obračuna trošarine v namembni državi članici, – predloži vsa druga dokazila, ki jih carinski organ glede na okoliščine konkretnega primera zahteva z namenom, da bi ugotovil dejansko upravičenost do vračila plačane trošarine.
(3)Trošarina iz tega člena se vrne na način, ki ga določi minister, pristojen za finance. XI. OPROSTITVE PLAČILA TROŠARINE 31. člen (oprostitve za diplomatska in konzularna predstavništva in mednarodne organizacije)
(1)Trošarina se ne plačuje od trošarinskih izdelkov:
  1. za službene potrebe diplomatskih in konzularnih predstavništev ter posebnih misij, akreditiranih v Sloveniji, razen konzularnih predstavništev, ki jih vodijo častni konzularni funkcionarji;
  2. za službene potrebe mednarodnih organizacij, če to določajo mednarodne pogodbe, ki veljajo za Slovenijo;
  3. za osebne potrebe tujega osebja diplomatskih in konzularnih predstavništev ter posebnih misij, akreditiranih v Sloveniji, vključno z njihovimi družinskimi člani;
  4. za osebne potrebe tujega osebja mednarodnih organizacij, vključno z njihovimi družinskimi člani, če to določajo mednarodne pogodbe, ki veljajo za Slovenijo;
  5. za potrebe oboroženih sil drugih držav članic Severnoatlantske zveze ali njihovega spremnega civilnega osebja ali za oskrbo njihovih menz in kantin;
  6. za porabo v skladu z mednarodno pogodbo, ki jo je uveljavila Slovenija s tretjo državo ali mednarodno organizacijo, če ta pogodba za dobavo trošarinskih izdelkov predvideva oprostitev plačila davka na dodano vrednost.
(2)Oprostitev po tem členu se uveljavlja na podlagi potrdil ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve.
(3)Če je v skladu z mednarodno pogodbo mogoče oprostitev uveljavljati le ob pogoju vzajemnosti, le-to potrdi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
(4)Oprostitve plačila trošarine po
  1. in
  2. točki prvega odstavka tega člena ne morejo uveljavljati državljani Slovenije oziroma tuji državljani s stalnim prebivališčem v Sloveniji.
(5)Oprostitve plačila trošarine po tem členu se lahko uveljavljajo kot neposredna oprostitev ali kot vračilo plačane trošarine.
(6)Če upravičenci iz prvega odstavka tega člena pridobijo trošarinske izdelke iz druge države članice, jih pošiljatelj lahko pošlje pod režimom odloga plačila trošarine, če pošiljko spremlja elektronski trošarinski dokument in potrdilo o oprostitvi plačila trošarine na obrazcu, ki ga določa evropska zakonodaja.
(7)Če pošiljatelj pošilja trošarinske izdelke iz Slovenije v drugo državo članico osebam, katerih položaj po zakonodaji te države članice je primerljiv s položajem oseb iz prvega odstavka tega člena, jih lahko odpošlje pod režimom odloga plačila trošarine, če za pošiljko izda elektronski trošarinski dokument v skladu z 8.a členom tega zakona, ki mu priloži potrdilo o oprostitvi plačila trošarine, ki ga izda država članica v katero se trošarinski izdelki pošiljajo.
(8)Trošarinski izdelki, ki so oproščeni plačila trošarine po tem členu, se ne smejo odtujiti razen, če je plačana trošarina.
(9)Način priznavanja oprostitev po tem členu predpiše minister, pristojen za finance. 32. člen (druge oprostitve)
(1)Trošarina se ne plačuje od trošarinskih izdelkov:
  1. ki so v prodaji na ladjah in letalih na linijah mednarodnega prometa in v prostocarinskih prodajalnah na letališčih in pristaniščih, odprtih za mednarodni promet;
  2. ki jih potnik prinese s seboj v svoji osebni prtljagi iz tretjih držav oziroma tretjih ozemelj, če niso komercialne narave;
  3. ki jih od fizične osebe iz tretje države oziroma tretjega ozemlja prejme fizična oseba v brezplačnih, priložnostnih malih pošiljkah, ki niso komercialne narave in vsebujejo samo izdelke, ki so namenjeni za osebno rabo prejemnika ali njegove družine;
  4. energentov, ki so: – v standardnih rezervoarjih motornih vozil, plovil ali letal, ki prihajajo iz drugih držav članic ali iz tretjih držav oziroma tretjih ozemelj ter so namenjena za uporabo kot pogonsko gorivo v teh vozilih in ne za nadaljnjo prodajo in so oproščena plačila uvoznih dajatev v skladu s carinskimi predpisi, ali – v posebnih zabojnikih, ki prihajajo iz drugih držav članic ali iz tretjih držav oziroma tretjih ozemelj ter so namenjena specifični uporabi za delovanje oskrbnih sistemov teh zabojnikov med prevozom in so oproščena plačila uvoznih dajatev v skladu s carinskimi predpisi.
(2)Za namen tega člena imajo izrazi naslednji pomen:
  1. standardni rezervoarji so: – rezervoarji, ki jih proizvajalec trajno pritrdi v vsa motorna vozila istega tipa kot je zadevno vozilo in katerih stalna napeljava omogoča neposredno uporabo goriva, tako za pogon kakor za, kjer je to ustrezno, delovanje hladilnih ali drugih sistemov med prevozom. Plinski rezervoarji, montirani v motornih vozilih za neposredno uporabo plina kot goriva in rezervoarji, montirani v drugih sistemih, s katerimi je lahko opremljeno vozilo, se prav tako štejejo za standardne rezervoarje, – rezervoarji, ki jih proizvajalec trajno pritrdi na vse posebne zabojnike istega tipa kot je zadevni posebni zabojnik in katerih stalna napeljava omogoča, da se gorivo med prevozom uporabi neposredno za delovanje hladilnih in drugih sistemov, s katerimi so opremljeni posebni zabojniki;
  2. posebni zabojnik je vsak rezervoar z montirano posebno napravo za hladilne sisteme, sisteme dovajanja kisika, sisteme toplotne izolacije ali druge sisteme.
(3)Količinske omejitve za izvajanje tega člena in način uveljavljanja oprostitev po tem členu predpiše minister, pristojen za finance. XII. OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE TROŠARINE 33. člen (obdobje obračunavanja trošarine)
(1)Trošarinski zavezanci obračunavajo trošarino za trošarinske izdelke sami.
(2)Trošarinski zavezanec mora obračunavati trošarino v davčnem obdobju, če ni s tem zakonom določeno drugače. Davčno obdobje je koledarski mesec. 34. člen (predložitev obračuna trošarine)
(1)Trošarinski zavezanec mora izkazati obračunano trošarino v mesečnem obračunu trošarine.
(2)Mesečni obračun trošarine mora trošarinski zavezanec predložiti carinskemu organu do 25. dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja.
(3)Trošarinski zavezanec, razen pooblaščenega uvoznika in začasnega pooblaščenega prejemnika, mora predložiti obračun trošarine ne glede na to, ali je v predpisanem obdobju dolžan plačati trošarino ali ne.
(4)Če ima imetnik trošarinskega dovoljenja več kot eno trošarinsko skladišče, lahko predloži skupni obračun trošarine za vsa trošarinska skladišča.
(5)Če oproščeni uporabnik skladišči trošarinske izdelke v večih obratih, lahko predloži skupni obračun trošarine.
(6)V primeru prenehanja veljavnosti trošarinskega dovoljenja oziroma dovoljenja oproščenega uporabnika oziroma dovoljenja pooblaščenega prejemnika, se predloži obračun trošarine v 30 dneh po dnevu prenehanja, razen v primeru stečaja, likvidacije ali združitve.
(7)V primerih stečaja, likvidacije ali združitve se predloži obračun trošarine v 30 dneh po končanih postopkih. 35. člen (plačevanje trošarine)
(1)Obračunana trošarina za davčno obdobje zapade v plačilo zadnjega dne v davčnem obdobju, plačana pa mora biti v 30 dneh po zapadlosti.
(2)Črtan.
(3)Trošarina iz šestega odstavka 34. člena tega zakona zapade v plačilo na dan prenehanja veljavnosti trošarinskega dovoljenja, plačana pa mora biti v 30 dneh po zapadlosti.
(4)Trošarina iz sedmega odstavka 34. člena tega zakona zapade v plačilo na dan dokončanja postopka stečaja, likvidacije ali združitve plačana pa mora biti v 30 dneh po zapadlosti.
(5)Vračilo plačane trošarine lahko imetnik trošarinskega dovoljenja in pooblaščeni prejemnik uveljavita z odbitkom od trošarinske obveznosti, izkazane v mesečnem obračunu ali z zahtevkom za vračilo. 35.a člen (obračunavanje in plačevanje trošarine v posebnih primerih)
(1)Ne glede na 34. člen tega zakona mora začasno pooblaščeni prejemnik izkazati trošarino na obračunu, ki ga predloži carinskemu organu na dan prejema trošarinskih izdelkov. Trošarina zapade v plačilo na dan prejema teh izdelkov, plačana pa mora biti najpozneje v 30 dneh po zapadlosti.
(2)Trošarina, ki jo je dolžan plačati pošiljatelj oziroma prodajalec trošarinskih izdelkov oziroma druga oseba iz 10.č člena tega zakona, zapade v plačilo na dan, ko je prejemnik prejel trošarinske izdelke oziroma na dan, ko je pošiljatelj najavil carinskemu organu, da namerava v Slovenijo vnesti trošarinske izdelke, plačana pa mora biti najpozneje v 30 dneh po zapadlosti.
(3)Davčni zastopnik obračunava in plačuje trošarino v skladu s 34. in 35. členom tega zakona.
(4)Oseba iz
  1. točke
  2. člena tega zakona mora na dan pred spremembo trošarin oziroma drobnoprodajnih cen cigaret opraviti popis cigaret, ki jih ima na zalogi, ter carinskemu organu predložiti zapisnik o popisu cigaret ter obračun trošarine najpozneje
  3. dan po popisu. Obračunana trošarina zapade v plačilo
  4. dan po opravljenem popisu. Minister, pristojen za finance podrobneje določi vsebino zapisnika o popisu cigaret in način obračuna ter plačila trošarine v skladu s tem odstavkom. 35.b člen (zavarovanje plačila trošarine v posebnih primerih)
(1)V primerih iz prejšnjega člena mora oseba, ki je dolžna plačati trošarino, ob najavi prejema trošarinskih izdelkov v skladu z 10.č in 29.b členom tega zakona, predložiti carinskemu organu ustrezen instrument za zavarovanje plačila trošarine v višini pričakovane trošarinske obveznosti za to pošiljko. Instrument za zavarovanje lahko predloži tudi druga oseba, če carinski organ tako zavarovanje šteje za ustrezno.
(2)Glede vrste in višine instrumenta za zavarovanje plačila trošarine po tem členu se smiselno uporablja
  1. člen tega zakona.
  2. člen (obračunavanje in plačevanje trošarine pri uvozu) Pri uvozu trošarinskih izdelkov, ki se sprostijo v porabo, se trošarina obračuna in plača, kot da bi bila uvozna dajatev, razen, če je plačilo trošarine odloženo v skladu s tem zakonom. XIII. TROŠARINSKI IZDELKI
  3. Alkohol in alkoholne pijače
  4. člen (definicije)
(1)Trošarina se plačuje od: piva, vina, drugih fermentiranih pijač, vmesnih pijač ter etilnega alkohola (v nadaljnjem besedilu: alkohol in alkoholne pijače).
(2)Vrsta alkohola oziroma alkoholne pijače se določi glede na uvrstitev izdelka v tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife, veljavne na dan pričetka uporabe tega zakona (v nadaljnjem besedilu: tarifna oznaka) in v odvisnosti od vsebnosti alkohola.
(3)Vsebnost alkohola je volumenski odstotek alkohola pri temperaturi 20 stopinj C. Vsebnost alkohola se označi z oznako »vol.%.«
  1. člen (piva) Piva so:
  2. vsak izdelek iz tarifne oznake 2203 00 z vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 vol.%;
  3. vsak izdelek, ki je mešanica piva in brezalkoholnih pijač, ki se uvršča v tarifno oznako 2206 00, z vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 vol.%.
  4. člen (mirna in peneča vina)
(1)Mirna vina so vsi izdelki iz tarifne oznake 2204 in 2205, razen penečih vin, in sicer:
  1. z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol.%, ne presega pa 15 vol.%, pod pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo;
  2. z vsebnostjo alkohola, ki presega 15 vol.%, ne presega pa 18 vol.%, pod pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo in da niso oplemenitena.
(2)Peneča vina so vsi izdelki iz tarifnih oznak 2204 10, 2204 21 06, 2204 21 07, 2204 21 08, 2204 21 09, 2204 29 10 in 2205, in sicer:
  1. v steklenicah s šampanjskim zamaškom, pritrjenim z žičnimi košaricami ali, ki imajo povišan tlak zaradi ogljikovega dioksida v raztopini 3 ali več barov;
  2. z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol.%, ne presega pa 15 vol.%, pod pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo.
  3. člen (druge fermentirane pijače, razen vina in piva)
(1)Med druge mirne fermentirane pijače se uvrščajo vsi drugi izdelki iz tarifnih oznak 2204 in 2205, ki se ne uvrščajo med mirna vina po prejšnjem členu in izdelki iz tarifne oznake 2206 00, ki se ne uvrščajo med piva iz
  1. člena in izdelki, ki se ne uvrščajo med druge peneče fermentirane pijače po tem členu, in sicer:
  2. z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol.%, ne presega pa 10 vol.%;
  3. z vsebnostjo alkohola, ki presega 10 vol.%, ne presega pa 15 vol.%, pod pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo.
(2)Med druge peneče fermentirane pijače se uvrščajo izdelki iz tarifnih oznak 2206 00 31, 2204 10, 2204 21 06, 2204 21 07, 2204 21 08, 2204 21 09, 2204 29 10 in 2205, ki se ne uvrščajo med vina in peneča vina, in sicer:
  1. v steklenicah s šampanjskim zamaškom, pritrjenim z žičnimi košaricami ali, ki imajo povišan tlak zaradi ogljikovega dioksida v raztopini 3 ali več barov;
  2. z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol.%, ne presega pa 13 vol.%;
  3. z vsebnostjo alkohola, ki presega 13 vol.%, ne presega pa 15 vol.%, pod pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo.
  4. člen (vmesne pijače)
(1)Vmesne pijače so vsi izdelki z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol.%, ne presega pa 22 vol.% iz tarifnih oznak: 2204, 2205 in 2206 00, ki niso zajeti v 38., 39. in 40. členu tega zakona.
(2)Ne glede na
  1. člen tega zakona so vmesne pijače vse mirne fermentirane pijače iz prvega odstavka
  2. člena tega zakona z vsebnostjo alkohola, ki presega 5,5 vol.% in ni dobljen samo s fermentacijo ter vse peneče fermentirane pijače iz drugega odstavka
  3. člena tega zakona z vsebnostjo alkohola, ki presega 8,5 vol.% in ni dobljen samo s fermentacijo.
  4. člen (etilni alkohol) Med etilni alkohol se uvrščajo:
  5. vsi izdelki iz tarifnih oznak 2207 ali 2208 z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol.%, ne glede na to, če so sestavni del izdelka, ki se uvršča v drugo poglavje kombinirane nomenklature;
  6. izdelki iz tarifnih oznak 2204, 2205 in 2206 00 z vsebnostjo alkohola, ki presega 22 vol.%;
  7. druge alkoholne pijače, ki niso zajete v prejšnjih členih.
  8. člen (trošarinska osnova in znesek trošarine)
(1)Trošarinska osnova za vina, vmesne in fermentirane pijače je količina trošarinskih izdelkov, merjena v hektolitrih; za pivo in etilni alkohol pa prostorninska vsebnost alkohola na en hektoliter.
(2)Trošarina se plačuje v višini:
  1. 10,00 eura za 1% prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter piva;
  2. 0 eurov za en hektoliter mirnega vina;
  3. 0 eurov za en hektoliter penečega vina;
  4. 0 eurov za en hektoliter drugih fermentiranih pijač;
  5. 100,00 eura za en hektoliter vmesnih pijač;
  6. 1000,00 eura za 100% prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter etilnega alkohola.
  7. člen (uporaba za namene, za katere se ne plača trošarina)
(1)Uporaba alkohola in alkoholnih pijač je oproščena trošarine, če se uporablja kot surovina v: – proizvodnji zdravil; – proizvodnji kisa iz tarifne oznake 2209 00; – proizvodnji živil, pod pogojem, da vsebnost alkohola pri čokoladnih izdelkih iz tarifne oznake 1806 ne presega 8,5 litrov čistega alkohola na 100 kg izdelkov oziroma, pri drugih živilskih izdelkih 5 litrov čistega alkohola na 100 kg izdelkov; – v proizvodnji neprehrambenih izdelkov; – v proizvodnji arom in brezalkoholnih pijač, katerih vsebnost alkohola ne presega 1,2 vol% ter izdelkov, ki kot končni izdelki ne vsebujejo alkohola.
(2)Etilni alkohol se lahko odpremi oproščenemu uporabniku iz trošarinskega skladišča ali uvozi ali vnese v Slovenijo brez plačila trošarine za uporabo v proizvodnji neprehrambenih izdelkov samo, če je denaturiran, razen v primerih, določenih v skladu s predpisi iz šestega odstavka tega člena.
(3)Postopek denaturacije alkoholnih izdelkov se lahko izvrši le v trošarinskem skladišču z uporabo predpisanega denaturanta in postopka denaturiranja.
(4)Uporaba etilnega alkohola v zdravstvene namene je oproščena plačila trošarine, če ga nabavljajo zdravstveni domovi, bolnišnice, klinični inštitut in lekarne, ki pridobijo dovoljenje carinskega organa v skladu s
  1. členom tega zakona. Ne glede na določbo
  2. točke drugega odstavka
  3. člena tega zakona, zdravstveni domovi, bolnišnice, klinični inštitut in lekarne ne predložijo instrumenta za zavarovanje plačila trošarine po tem zakonu.
(5)Uporaba etilnega alkohola za znanstveno raziskovalno delo je oproščena plačila trošarine, če ga nabavljajo javni zavodi ali druge osebe, ki pridobijo dovoljenje carinskega organa v skladu s
  1. členom tega zakona. Ne glede na
  2. točko drugega odstavka
  3. člena tega zakona, te ustanove ne predložijo instrumenta za zavarovanje plačila trošarine po tem zakonu.
(6)Denaturant iz tretjega odstavka tega člena in popolni denaturant iz drugega in šestega odstavka
  1. člena tega zakona predpiše minister, pristojen za finance.
  2. člen (mali proizvajalci vina in žganja)
(1)Fizična oseba, ki ne opravlja proizvodnje alkohola in alkoholnih pijač v okviru dejavnosti, registrirane v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe, ali v okviru dopolnilne dejavnosti po predpisih o kmetijstvu, in ne more pridobiti trošarinskega dovoljenja, ima pa v lasti oziroma uporabi: – opremo in surovine za proizvodnjo vina, s katerimi je mogoče letno proizvesti količine, ki presegajo količine, dovoljene za lastno rabo, in ne presegajo z zakonom določenega obsega proizvodnje (v nadaljnjem besedilu: mali proizvajalec vina) in – opremo za proizvodnjo žganja, katere zmogljivost presega minimalno določeno (v nadaljnjem besedilu: mali proizvajalec žganja), je plačnik trošarine v skladu s prvim odstavkom 17. člena tega zakona, obračunava in plačuje trošarino v skladu s tem členom.
(2)Mali proizvajalec vina je fizična oseba, ki ima, skupaj s člani gospodinjstva, v lasti oziroma v uporabi najmanj 0,05 hektara in največ 20 hektarov vinograda in opremo za proizvodnjo vina, s katero prideluje vino iz lastnega pridelka grozdja, in letno ne proizvede več kakor 100.000 litrov vina.
(3)Kot člani gospodinjstva iz prejšnjega odstavka se štejejo osebe, ki imajo na dan nastanka trošarinske obveznosti skupno stalno ali začasno prebivališče.
(4)Mali proizvajalec vina plačuje trošarino za proizvedene količine vina v koledarskem letu, zmanjšane za količine, dovoljene za lastno rabo.
(5)Trošarina za vino iz prejšnjega odstavka se plačuje po stopnji oziroma v znesku, ki velja na dan 30. novembra leta, za katerega se obračunava trošarina.
(6)Mali proizvajalec vina vloži obračun trošarine za vino do 28. februarja naslednjega leta. Osebam, ki so vpisane v registru pridelovalcev grozdja in vina po predpisih o vinu, in se po tem zakonu štejejo za male proizvajalce vina, podatkov o pridelavi in lastni porabi vina ter številu članov gospodinjstva v obračunu ni treba navajati. Te podatke carinski organ povzame iz registra pridelovalcev grozdja in vina po uradni dolžnosti, razen podatka o številu članov gospodinjstva, ki ga povzame iz centralnega registra prebivalstva.
(7)Ne glede na prejšnji odstavek mali proizvajalec vina ne vlaga obračuna trošarine za vino, če trošarina za leto, na katerega se obračun nanaša, znaša 0 eurov.
(8)Mali proizvajalec žganja je fizična oseba, ki ima v lasti oziroma v uporabi kotel za kuhanje žganja s prostornino 40 litrov ali več, in letno ne proizvede več kakor 500 litrov žganja. Za žganje se štejejo naravna žganja iz tarifne oznake 2208 kombinirane nomenklature carinske tarife, dobljena z destilacijo alkoholno prevretega soka, drozge, tropin ali pikeja iz sadja, grozdja, gozdnih plodov ali alkoholno prevrete melase iz sladkorne pese, žit, krompirja in drugih kmetijskih rastlin ter brez dodanega sladkorja, škrobnega sirupa ali surovin na bazi škroba, surovega in rafiniranega etilnega alkohola ter brez umetnih barvil in arome.
(9)Mali proizvajalec žganja plačuje trošarino v pavšalnem letnem znesku.
(10)Trošarina za vsak kotel s prostornino od 40 do vključno 100 litrov znaša 12,50 eurov, za vsak kotel s prostornino nad 100 litrov pa 25 eurov.
(11)Malemu proizvajalcu žganja odmeri trošarinsko obveznost carinski organ z odločbo do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto.
(12)Obračunana oziroma z odločbo odmerjena trošarina zapade v plačilo 30. dan po predložitvi obračuna oziroma vročitvi odločbe.
(13)Ob prijavi začetka proizvodnje v skladu z 62. členom tega zakona morajo mali proizvajalci žganja carinskemu organu sporočiti podatek o prostornini posameznega kotla, ki ga imajo v lasti oziroma uporabi.
(14)Če lastnik oziroma uporabnik kotla najpozneje do 30. aprila tekočega leta sporoči carinskemu organu, da kotel ni v uporabi, in zahteva njegovo zapečatenje, v naslednjih davčnih obdobjih ne nastane trošarinska obveznost, dokler je kotel zapečaten. V letu, ko carinski organ kotel odpečati ali ugotovi, da je bil odpečaten brez soglasja carinskega organa, nastane trošarinska obveznost v skladu z desetim odstavkom tega člena.
(15)Zapečatenje in odpečatenje kotla opravi carinski organ na zahtevo in stroške lastnika oziroma uporabnika kotla. Višino stroškov zapečatenja in odpečatenja kotla predpiše minister, pristojen za finance.
(16)Zgornjo mejo količine vina za lastno rabo iz četrtega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo.
(17)Ne glede na 33.,
  1. in
  2. člen tega zakona, oseba, ki proizvaja žganje v količini, ki presega količino iz osmega odstavka tega člena, vendar ne opravlja dejavnosti proizvodnje žganja, obračunava in plačuje trošarino v davčnem obdobju, ki je enako koledarskemu letu. Trošarino mora plačati najpozneje do
  3. aprila tekočega leta za preteklo leto.
(18)Podrobnejše določbe o izvajanju tega člena predpiše minister, pristojen za finance.
  1. člen (evidentiranje prodaje oziroma uvoza opreme za izdelovanje etilnega alkohola) Proizvajalci, prodajalci in uvozniki opreme za proizvodnjo etilnega alkohola vodijo evidenco kupcev in jo predložijo carinskemu organu na njegovo zahtevo. Vodenje evidenc ni potrebno za steklene destilirne aparate, ki se uporabljajo za znanstvene in izobraževalne namene in za gospodinjske sokovnike.
  2. Tobačni izdelki
  3. člen (opredelitev tobačnih izdelkov) Trošarina se plačuje od cigaret, cigar in cigarilosov, in tobaka za kajenje.
  4. člen (cigarete)
(1)Cigarete so:
  1. zvitki tobaka, ki se lahko pokadijo takšni kot so, in se ne uvrščajo med cigare in cigarilose po tem zakonu;
  2. zvitki tobaka, ki se na preprost, neindustrijski način vstavijo v tulce iz cigaretnega papirja oziroma zavijejo v papir za zvijanje cigaret.
(2)Cigarete so tudi izdelki, ki so v celoti ali deloma izdelani iz tobačnih nadomestkov in izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka, razen izdelkov, ki se uporabljajo izključno v zdravstvene namene.
(3)Kot ena cigareta se šteje zvitek tobaka, katerega dolžina brez filtra oziroma ustnika je do 9 cm.
(4)Za zvitek tobaka, katerega dolžina brez filtra oziroma ustnika presega 9 cm, se število cigaret, za katere je potrebno plačati specifično trošarino določi tako, da se dolžina zvitka tobaka deli s številom 9 in dobljeni izid zaokroži navzgor na celo število. 49. člen (cigare in cigarilosi)
(1)Cigare in cigarilosi so zvitki tobaka, ki se lahko pokadijo takšni kot so, ob pogoju, da so:
  1. v celoti narejeni iz naravnega tobaka ali
  2. z zunanjim ovojem iz naravnega tobaka ali
  3. polnjeni z zdrobljenim mešanim tobakom in z zunanjim ovojem tobačne barve, ki v celoti ovija izdelek, vključno filter, kjer je to primerno, vendar ne ovija ustnika pri cigarah z ustnikom, in s prevezo, oboje iz rekonstituiranega tobaka, katerih teža na enoto brez filtra ali ustnika ni manjša od 1,2 grama in kjer je ovoj glede na vzdolžno os cigare spiralno ovit pod ostrim kotom najmanj 30° ali
  4. polnjeni z zdrobljenim mešanim tobakom in z zunanjim ovojem tobačne barve iz rekonstituiranega tobaka, ki v celoti ovija izdelek, vključno filter, kjer je to primerno, vendar ne ovija ustnika pri cigarah z ustnikom, katerih teža na enoto brez filtra ali ustnika ni manjša od 2,3 grama, obseg cigare pa je najmanj ena tretjina dolžine cigare in ne manjši od 34 mm.
(2)Cigare in cigarilosi so tudi izdelki, ki so v celoti ali deloma izdelani iz tobačnih nadomestkov in izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka, razen izdelkov, ki se uporabljajo izključno v zdravstvene namene, ob pogoju, da imajo: 1. zunanji ovoj iz naravnega oziroma rekonstituiranega tobaka; 2. zunanji ovoj in prevezo iz rekonstituiranega tobaka. 50. člen (tobak za kajenje)
(1)Tobak za kajenje je:
  1. tobak, ki je rezan ali kako drugače razkosan, zvit ali stisnjen v kose in ga je moč kaditi brez nadaljnje industrijske obdelave;
  2. tobakovi odpadki, ki se lahko kadijo in se ne uvrščajo med cigarete oziroma med cigare in cigarilose po tem zakonu.
(2)Tobak za kajenje so tudi izdelki, ki so v celoti ali deloma izdelani iz tobačnih nadomestkov in izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka tega člena, razen izdelkov, ki se uporabljajo izključno v zdravstvene namene.
(3)Tobak za kajenje, v katerem je glede na težo tobaka več kot 25% tobačnih delcev krajših ali ožjih od 1,0 mm, se šteje za drobno rezani tobak za zvijanje cigaret. 51. člen (trošarinska osnova, stopnja in znesek trošarine)
(1)Trošarinska osnova za tobačne izdelke je 1000 kosov in drobnoprodajna cena oziroma kilogram izdelka.
(2)Trošarina od cigaret se plačuje kot specifična trošarina, ki je določena v znesku za 1000 kosov in kot proporcionalna trošarina, ki je določena v odstotku od drobnoprodajne cene cigaret.
(3)S 1. julijem 1999 se trošarina od cigaret določi v višini 45% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji, in sicer tako, da se specifična trošarina določi v višini 20% od skupne davčne obremenitve najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji, ki vključuje trošarino in davek na dodano vrednost od teh cigaret.
(4)S
  1. julijem 2001 se trošarina določi v višini 46% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji; s
  2. januarjem 2002 se trošarina določi v višini 49% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji, s
  3. julijem 2002 se trošarina določi v višini 51% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji, s
  4. januarjem 2003 se trošarina določi v višini 53% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji, s
  5. julijem 2003 se trošarina določi v višini 55% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji in s
  6. januarjem 2004 se trošarina določi v višini 57% drobnoprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji.
(5)Trošarina se določi tako, da znaša: – najmanj 57% drobnoprodajne cene enega zavojčka cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda v Sloveniji in – od
  1. julija 2004 najmanj 50 eurov v tolarski protivrednosti, od
  2. julija 2005 najmanj 54 eurov v tolarski protivrednosti, od
  3. julija 2006 najmanj 58 eurov v tolarski protivrednosti, od
  4. julija 2007 najmanj 64 eurov, od
  5. maja 2009 najmanj 69 eurov, od
  6. aprila 2010 najmanj 74 eurov, od
  7. aprila 2011 najmanj 79 eurov in od
  8. aprila 2012 najmanj 84 eurov za 1000 kosov cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda v Sloveniji.
(6)Znesek specifične trošarine in stopnjo proporcionalne trošarine po tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na osnovi drobnoprodajne cene cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda, ki velja na dan 1. januarja za tekoče leto.
(7)Če se med letom spremeni drobnoprodajna cena cigaret, lahko vlada ne glede na določbo prejšnjega odstavka sproti ugotavlja najbolje prodajani cenovni razred ter ustrezno spremeni znesek specifične in stopnjo proporcionalne trošarine.
(8)Trošarina se plačuje v višini:
  1. za cigare in cigarilose: 0 eurov za 1.000 kosov in 5% od drobnoprodajne cene;
  2. za drobno rezani tobak: 35 eurov za en kilogram;
  3. za preostali tobak za kajenje: 22 eurov za en kilogram.
(9)Drobnoprodajna cena iz prvega odstavka tega člena je cena, ki jo določi proizvajalec imetnik trošarinskega dovoljenja oziroma davčni zastopnik oziroma pooblaščeni ali nepooblaščeni prejemnik oziroma uvoznik. Drobnoprodajna cena vključuje trošarino in davek na dodano vrednost.
(10)Oseba iz prejšnjega odstavka mora prijaviti drobnoprodajne cene pristojnemu carinskemu organu, in sicer 30 dni pred sprostitvijo tobačnih izdelkov v porabo po tako določenih cenah, drobnoprodajne cene cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda pa mora prijaviti najpozneje 45 dni pred sprostitvijo teh cigaret v porabo.
(11)Prodaja tobačnih izdelkov po drobnoprodajnih cenah, ki so višje od prijavljenih, ni dovoljena. 52. člen (tobačna znamka)
(1)Sprostitev tobačnih izdelkov v porabo in sprostitev uvoženih tobačnih izdelkov v prost promet, razen če uvoznik prevaža tobačne izdelke v trošarinsko skladišče ali v prosto carinsko prodajalno, je dovoljena le, če so tobačni izdelki označeni s tobačno znamko.
(2)Tobačno znamko lahko pridobi imetnik trošarinskega dovoljenja, pri uvozu pa uvoznik tobačnih izdelkov.
(3)Tobačna znamka mora biti nalepljena na embalažo pod celofanskim ali drugim papirjem tako, da je vidna in je ni mogoče odstraniti, ne da bi bila poškodovana embalaža, razen pri originalni embalaži za cigare in cigarilose, ki ne vsebuje celofanskega ali drugega papirja, kjer je tobačna znamka lahko nalepljena neposredno na embalažo.
(4)Natančnejše predpise v zvezi z izračunavanjem trošarine, naročanjem, prodajo, distribucijo, plačilom, vračanjem ter uničevanjem tobačnih znamk predpiše minister, pristojen za finance. 3. Energenti in električna energija 53. člen (definicije)
(1)Trošarina se plačuje od energentov in električne energije, ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje.
(2)Vrsta energentov in električne energije se določi glede na uvrstitev v tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife ali glede na značilnosti posameznega izdelka.
(3)Po tem zakonu se za energente štejejo: – izdelki iz tarifnih oznak od 1507 do 1518, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo; – izdelki iz tarifnih oznak 2701 in 2702; – izdelki iz tarifnih oznak od 2704 do 2715; – izdelki iz tarifnih oznak 2901 in 2902; – izdelki iz tarifne oznake 2905 11 00, ki niso sintetičnega izvora, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo; – izdelki iz tarifne oznake 3403; – izdelki iz tarifne oznake 3811; – izdelki iz tarifne oznake 3817; – izdelki iz tarifne oznake 3824 90 91 in 3824 90 97, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo.
(4)Za energente po tem zakonu se štejejo tudi:
  1. vsak izdelek, ki je naprodaj oziroma se uporablja oziroma je glede na namen uporabe pogonsko gorivo;
  2. aditivi oziroma ekstenderji, ki so dodani pogonskim gorivom;
  3. vsak drug ogljikovodik, ki je naprodaj oziroma se uporablja oziroma je glede na namen uporabe gorivo za ogrevanje, razen šote ali biomase.
(5)Za biomaso iz prejšnjega odstavka se štejejo biološko razgradljive frakcije izdelkov, odpadkov in ostankov iz kmetijstva (vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora), gozdarstva in povezanih panog, kot tudi biološko razgradljive frakcije industrijskih in komunalnih odpadkov.
(6)Za biogoriva po tem zakonu se štejejo:
  1. bioetanol (etilni alkohol-C2H5OH) iz tarifne oznake 2207 10 00 – nedenaturiran, koncentracije 80 vol.% ali več in iz tarifne oznake 2207 20 00 – denaturiran, kakršnekoli koncentracije;
  2. biodizel (mono alkil (običajno metil) ester maščobnih kislin) iz tarifne oznake 3824 90 91;
  3. etil tertio butileter (imenovan tudi ETBE) iz tarifne oznake 2909 19 10;
  4. bioplin (mešanica plinov: metana-CH4 (več kot 45 vol.%), ogljikovega dioksida-CO2 in v sledovih dušika-N2, vodika-H2 in vodikovega sulfida-H2S) iz tarifne oznake 2705 00 00;
  5. biodimetileter (CH3-O-CH3) iz tarifne oznake 2909 19 90;
  6. biometanol iz tarifne oznake 2905 11 00.
(7)Biogoriva iz prejšnjega odstavka se štejejo za pogonsko gorivo, ko glede fizikalno kemijskih lastnosti izpolnjujejo pogoje iz veljavnih standardov in so primerna za direktno uporabo za pogon ali kot dodatek fosilnim gorivom.
(8)Za električno energijo po tem zakonu se šteje energija iz tarifne oznake 2716. 53.a člen (električna energija)
(1)Ne glede na druge določbe tega zakona je trošarinski zavezanec za električno energijo: – dobavitelj električne energije končnim odjemalcem v Sloveniji ali – končni odjemalec, ki električno energijo za svojo končno porabo pridobi v državah članicah EU oziroma jo uvozi iz tretjih držav, ali – proizvajalec, ki električno energijo proizvede za pokrivanje lastnih potreb.
(2)Končni odjemalec je končni porabnik električne energije, ki ima na priključnem mestu nameščene merilne naprave za ugotavljanje porabe električne energije skladno z zakonom, ki ureja energetiko.
(3)Ne glede na 13. člen tega zakona nastane obveznost za obračun trošarine takrat, ko: – je električna energija odvzeta iz električnega prenosnega oziroma distribucijskega omrežja in dobavljena s strani dobavitelja končnemu odjemalcu na priključno mesto, ali – ko končni odjemalec iz prvega odstavka tega člena vnese oziroma uvozi električno energijo v Slovenijo, ali – ko proizvajalec proizvedeno električno energijo porabi za pokrivanje lastnih potreb.
(4)Za dobave električne energije iz prve alinee tretjega odstavka tega člena, za katere dobavitelj končnemu odjemalcu izdaja zaporedne obračune, se šteje, da so opravljene v trenutku, ko poteče obdobje, na katerega se taki obračuni nanašajo, vendar to obdobje ne sme biti daljše od enega leta.
(5)Šteje se, da je končni odjemalec vnesel oziroma uvozil električno energijo v Slovenijo takrat, ko jo je prevzel iz električnega omrežja.
(6)V primerih iz tretje alinee tretjega odstavka tega člena se šteje, da obveznost za obračun trošarine nastane zadnji dan v mesecu, v katerem je proizvajalec proizvedeno električno energijo porabil za pokrivanje lastnih potreb.
(7)Dobavitelj električne energije lahko za tiste odjemalce, ki se jim merilne naprave odčitavajo enkrat letno, obračunava trošarino na podlagi predvidene mesečne dobave, ki temelji na podatkih preteklega obračunskega obdobja oziroma na oceni predvidene dobave v prvem obračunskem obdobju za novega odjemalca. Na podlagi dejansko dobavljenih količin, dobavitelj enkrat letno opravi poračun trošarine, in sicer v mesečnem obračunu trošarine za mesec v katerem ugotovi dejansko dobavljene količine električne energije. 54. člen (trošarinska osnova in znesek trošarine)
(1)Trošarinska osnova je količina električne energije v megavatnih urah oziroma količina energentov v kilogramih, kubičnih metrih, litrih ali gigajoulih kalorične vrednosti, kot je določeno pri posamezni trošarini po tem členu.
(2)Če je količinska enota za trošarino določena v litrih oziroma kubičnih metrih, se liter oziroma kubični meter merita pri temperaturi +15 stopinj C.
(3)Trošarina se plačuje v višini: eurov
  1. od motornega bencina iz tarifnih oznak 2710 11 31, 2710 11 41, 2710 11 45, 2710 11 49, 2710 11 51 in 2710 11 59 (za 1000 litrov), in sicer: 1.1 letalski bencin 413,6371 1.2 osvinčeni bencin z vsebnostjo svinca nad 413,6371 0,013 g/l 1.3 neosvinčeni bencin z vsebnostjo svinca do 490,0000 0,013 g/l in z oktanskim številom (RON) do manj kakor 98 1.4 neosvinčeni bencin z vsebnostjo svinca do 490,0000 0,013 g/l in z oktanskim številom (RON) 98 ali več
  2. od plinskega olja iz tarifnih oznak od 2710 19 41 do 2710 19 49 (za 1000 litrov), in sicer: 2.1 za pogonski namen 460,0000 2.2 za gorivo za ogrevanje 70,0000 3 od utekočinjenega naftnega plina iz tarifnih oznak od 2711 12 11 do 2711 19 00 (za 1000 kilogramov), in sicer: 3.1 za pogonski namen 134,3682 3.2 za gorivo za ogrevanje 0
  3. od metana iz tarifne oznake 2711 29 00 (za 1000 kilogramov), in sicer: 4.1 za pogonski namen 134,3682 4.2 za gorivo za ogrevanje 0
  4. od zemeljskega plina (tarifni oznaki 2711 11 00 in 2711 21 00) (za en kubični meter) 5.1 za pogonski namen 0,0981 5.2 za gorivo za ogrevanje 0,0113
  5. od kerozina iz tarifnih oznak iz tarifnih oznak 2710 19 21 in 2710 19 25 (za 1000 litrov), in sicer: 6.1 za pogonski namen 296,7201 6.2 za gorivo za ogrevanje 20,8646
  6. od kurilnega olja iz tarifnih oznak od 20,8646 2710 19 61 do 2710 19 69 in 2710 19 99 (za 1000 kilogramov)
  7. od električne energije iz tarifne oznake 2716 (v megavatnih urah) 8.1 za neposlovno uporabo 1,0 8.2 za poslovno uporabo 1,0
  8. od trdih goriv iz tarifnih oznak 2701, 0,30 2702 in 2704 (v gigajoulih kalorične vrednosti)
  9. od biogoriv iz šestega odstavka
  10. člena
  11. tega zakona
(4)Od drugih energentov iz tretjega odstavka 53. člena tega zakona, se trošarina plačuje glede na namen uporabe po stopnji, ki je predpisana za enakovredno pogonsko gorivo oziroma gorivo za ogrevanje.
(5)Trošarina za aditive in ekstenderje, ki so dodani energentu, je enaka trošarini za energent, kateremu so dodani.
(6)Od izdelkov iz prve in tretje točke četrtega odstavka 53. člena tega zakona se trošarina plačuje glede na namen porabe po stopnji, ki je predpisana za enakovredno pogonsko gorivo oziroma gorivo za ogrevanje.
(7)Za energente, ki se dokazljivo porabijo za pogon statičnih delovnih strojev, strojev v gradbeništvu in strojegradnji, motornih tirnih vozil v železniškem prometu ter žičnic in strojev ter naprav na smučiščih, imajo kupci – osebe, ki opravljajo dejavnost, pravico do vračila trošarine v višini 50% trošarine, ki je predpisana za pogonski namen.
(8)Način vračila trošarine, carinski organ, pristojen za vračilo, roke za predložitev zahtevk

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.