Zakon o varnosti v železniškem prometu (uradno prečiščeno besedilo) (ZVZelP-UPB1), stran 5022.

(1)Ta zakon določa pogoje za zagotovitev varnega in urejenega železniškega prometa, odgovornosti in pristojnosti udeležencev pri zagotavljanju varnosti železniškega prometa, razvoj skupnih varnostnih ciljev in skupnih varnostnih metod, skupna načela pri upravljanju, vodenju in nadzorovanju varnosti železniškega prometa na območju prog v Republiki Sloveniji, ter pogoje za varen železniški promet na industrijskih tirih in progah drugih železnic.

(2)Ta zakon določa pogoje za zagotovitev, izboljšanje in razvoj interoperabilnega vseevropskega železniškega sistema na območju Republike Slovenije, za izboljšanje in razvoj mednarodnih železniških prevoznih storitev na skupnem trgu EU in s tretjimi državami, za oblikovanje skupnega trga opreme in storitev namenjenih gradnji, nadgradnji, vzdrževanju in obratovanju železniškega sistema.

(3)Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv: – Direktive 2004/49/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne

1. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne
3. 2004, str. 44), zadnjič spremenjene z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2008/110/ES z dne
4. decembra 2008 o spremembah Direktive 2004/49/ES o varnosti na železnicah Skupnosti (UL L št. 345 z dne
6. 2008, str. 62) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/49/ES); – Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
7. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (prenovitev) (UL L št. 191 z dne
9. 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Direktivo Komisije 2009/131/ES z dne
10. oktobra 2009 o spremembi Priloge VII k Direktivi 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (UL L št. 273 z dne
12. 2009, str. 12) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2008/57/ES); – Direktive 2007/59/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne
13. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti (UL L št. 315 z dne
15. 2007, str. 51; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2007/59/ES).
16. člen (železniški sistem)

(1)Železniški sistem v Republiki Sloveniji predstavlja celoto stabilnih objektov, naprav in tirnih vozil, ki služijo izvajanju železniškega prometa, upravljanje železniškega sistema kot celote, ter pravila in postopke izvajanja in nadzora železniškega prometa.

(2)Železniški sistem se deli na strukturne in operativne podsisteme.

(3)Strukturni podsistemi so:

1. a)Infrastruktura Podsistem vsebuje železniške tire, kretnice, gradbene objekte (mostovi, predori itd.) in pripadajočo infrastrukturo na postajah (peroni, območja dostopa, vključno z upoštevanjem potreb oseb z omejeno mobilnostjo itd.).
2. b)Energija Podsistem vsebuje naprave, namenjene elektrifikaciji, vključno z vozno mrežo in vlakovno opremo za merjenje porabe električne energije.
3. c)Vodenje-upravljanje in signalizacija Podsistem vsebuje opremo, potrebno za zagotavljanje varnosti, vodenja in nadzora voženj vlakov.
4. d)Tirna vozila Podsistem vsebuje strukturo, vodenje in nadzorne sisteme vlakovne opreme, tokovne odjemnike, vlečna vozila in vozila za pretvarjanje energije, zavorne naprave, naprave za spenjanje vagonov, tekalne mehanizme (vozni podstavek, osi itd.) in vzmetenje, vrata, vmesnike človek/stroj (voznik, vlakovno osebje in potniki, vključno z upoštevanjem potreb oseb z omejeno mobilnostjo), pasivne in aktivne varnostne naprave in pripomočke, ki so potrebni za zdravje potnikov in vlakovnega osebja.

(4)Operativni podsistemi so:

1. a)Vodenje in upravljanje prometa V podsistem spadajo postopki in dodatna oprema, ki omogoča usklajeno obratovanje raznih strukturnih podsistemov med normalnim ali zmanjšanim obratovanjem, vključno s sestavo vlaka, vožnjami vlakov ter načrtovanjem in upravljanjem prometa. V ta podsistem spada tudi strokovna usposobljenost, ki se lahko zahteva za opravljanje čezmejnih storitev v železniškem prometu.
2. b)Vzdrževanje V podsistem spadajo postopki, dodatna oprema in logistični centri za vzdrževanje in rezerve, ki omogočajo obvezna popravila in preventivno vzdrževanje za zagotavljanje interoperabilnosti železniškega sistema in njegove učinkovitosti.
3. c)Telematske aplikacije za potniški in tovorni promet Ta podsistem zajema: – aplikacije za potniški promet, vključno s sistemi, ki potnikom dajejo informacije pred in med vožnjo, sisteme za rezervacije in plačila, za upravljanje prtljage in upravljanje povezav med železnico in drugimi načini prevoza; – aplikacije za tovorni promet, vključno z informacijskimi sistemi (spremljanje tovora in vlakov v realnem času), ranžirni sistemi in sistemi usmerjanja vlakov, sistemi rezervacij, plačil in fakturiranja, upravljanje povezav z drugimi načini prevoza in izdelava elektronskih spremnih dokumentov. 3. člen (železniška proga)

(1)Sestavni deli železniške proge so: – spodnji in zgornji ustroj proge; – signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave, vključno z napravami za njihovo napajanje z električno energijo in prostori za te naprave; – stavbe in prostori za vodenje in urejanje prometa; – stabilne naprave električne vleke; – progovni pas.

(2)Proge se glede na pomen za železniški promet oziroma glede na povezovalno vlogo v prostoru in glede na gospodarski pomen delijo na glavne in regionalne.

(3)Vlada Republike Slovenije na predlog ministra oziroma ministrice, pristojne za promet (v nadaljnjem besedilu: minister), določi kategorizacijo prog. 4. člen (vseevropski železniški sistem)

(1)Vseevropski železniški sistem obsega vseevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti in vseevropski železniški sistem za visoke hitrosti, kot sta določena v Prilogi I Direktive 2008/57/ES.

(2)Na območju Republike Slovenije del vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti obsega železniške podsisteme na omrežju glavnih prog in tirna vozila, predvidena za vožnjo na celotnem vseevropskem železniškem sistemu za konvencionalne hitrosti ali njegovem delu.

(3)Za projektiranje, gradnjo, vzdrževanje in obratovanje vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti se smiselno uporabljajo določbe tega zakona in neposredno določila prilog Direktive 2008/57/ES ter izdane tehnične specifikacije interoperabilnosti za visoke hitrosti. 5. člen (pomen izrazov)

(1)Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1. »avtostop naprave« so naprave, ki samodejno nadzorujejo in uravnavajo varno vožnjo vlaka v skladu s predpisi;
2. »del podsistema« je skupina komponent, podsklop ali celoten sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgradnji v podsistem, in zajema opredmetena in neopredmetena sredstva, kot je na primer programska oprema;
3. »evropska specifikacija« pomeni skupno tehnično specifikacijo, evropsko tehnično soglasje ali nacionalni standard, ki uvaja evropski standard, kot je določeno v Prilogi XXI k Direktivi 2004/17/ES;
4. »gradnja« je izvedba del, s katerimi se zgradi nov podsistem ali del podsistema;
5. »imetnik tirnega vozila« je oseba, ki je lastnik tirnega vozila ali ima pravico tirno vozilo uporabljati v železniškem prometu na podlagi najemne ali druge pogodbe in je kot tak vpisan v nacionalnem registru tirnih vozil;
6. »incident« pomeni katerikoli dogodek, razen resne nesreče in nesreče, ki je povezan z železniškim prometom in ki bi lahko vplival na njegovo varnost;
7. »industrijski tir« je tir, ki se uporablja za prevoz blaga in oseb ali druge potrebe lastnika tega tira in ni sestavni del javne železniške infrastrukture;
8. »izvršilni železniški delavci« so osebe, ki neposredno sodelujejo v železniškem prometu in izpolnjujejo pogoje, določene v tem zakonu;
9. »lokomotive« so vlečna vozila, namenjena za vleko vlakov, premik ali samostojno vožnjo;
10. »mejna nakladalna masa« je masa, do katere se glede na deklaracijo proizvajalca lahko obremeni posamezno železniško tirno vozilo;
11. »motorniki in motorne garniture« so vlečna vozila, namenjena za prevoz potnikov in njihove prtljage ter majhnih pošiljk ali samostojno vožnjo;
12. »motorna vozila za posebne namene« so tirna vozila in stroji vseh vrst z lastnim pogonom (vključno s priključenimi vozili), namenjena za posebne namene (npr. za gradnjo in vzdrževanje železniških podsistemov ter odpravljanje posledic nesreč);
13. »nacionalni predpisi« so predpisi, izdani v Republiki Sloveniji, ki se uporabljajo za izpolnjevanje bistvenih zahtev podsistemov in so priglašeni Evropski komisiji v skladu s tretjim odstavkom
14. člena tega zakona;
15. »nacionalni varnostni predpisi« so predpisi, izdani v Republiki Sloveniji, ki urejajo varnost železniškega prometa in se uporabljajo za več kakor enega prevoznika;
16. »nadgradnja« je večja sprememba podsistema ali dela podsistema, ki izboljša celotno delovanje podsistema;
17. »največja dovoljena progovna hitrost« je tista predpisana največja hitrost na progi ali odsekih proge, ki se določi glede na geometrijske elemente proge, tehnično stanje proge, njeno opremljenost in tehnične značilnosti vlaka;
18. »največja hitrost vlaka« je hitrost, predpisana z voznim redom za posamezni vlak;
19. »naročnik« je oseba, ki naroči projektiranje ali gradnjo, obnovo ali nadgradnjo podsistema. Ta oseba je lahko prevoznik, upravljavec, imetnik ali koncesionar, ki je odgovoren za izvedbo projekta, ter organ za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, določen v zakonu, ki ureja železniški promet;
20. »nesreča« pomeni nenamerni nepričakovani dogodek ali posebni niz takih dogodkov, ki imajo škodljive posledice; nesreče se razvrščajo v naslednje kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče na nivojskih prehodih, nesreče, ki jih povzročijo vozna sredstva med gibanjem in v katerih so udeležene osebe, požari in drugi podobni dogodki;
21. »obratovalno dovoljenje« je odločba, s katero varnostni organ dovoli vključitev podsistema ali dela podsistema v obratovanje;
22. »obnova« je večje obnovitveno delo na podsistemu ali delu podsistema, s katerim se ne spreminja celotno delovanje podsistema;
23. »obstoječi železniški sistem« sestavljajo obstoječe omrežje ter vozila vseh kategorij in izvorov za vožnjo po tej infrastrukturi;
24. »omrežje« so proge, postaje, terminali in vse vrste fiksne opreme, potrebne za zagotovitev varnega in neprekinjenega delovanja železniškega sistema;
25. »osnovni parameter« je vsak pravni, tehnični ali operativni pogoj, ki je bistvenega pomena za interoperabilnost in je določen v ustreznih TSI;
26. »preiskovalni organ« je stalni organ za preiskavo nesreč in incidentov z vsaj enim preiskovalcem, ki je ob nesreči ali incidentu usposobljen in pristojen opravljati funkcijo glavnega preiskovalca skladno s tem zakonom in zakonom, ki ureja železniški promet;
27. »posebni primer« pomeni katerikoli del vseevropskega železniškega sistema, za katerega so v TSI potrebni začasni ali trajni ukrepi zaradi geografskih, topografskih ali urbanističnih omejitev ali takih, ki vplivajo na združljivost z obstoječim sistemom. Vključuje lahko zlasti železniške proge in omrežja, ki so ločena od omrežja Skupnosti, nakladalni profil, tirno širino ali razdaljo med tiri in tirna vozila, namenjena izključno lokalni, regionalni ali muzejski uporabi, ter tirna vozila, ki prihajajo iz tretjih držav ali so namenjena v tretje države;
28. »prevoznik« je gospodarska družba, katere glavna dejavnost je opravljanje oziroma zagotavljanje prevoznih storitev v železniškem prometu in ima za zagotavljanje omenjenih storitev licenco ter zagotavlja vleko vlakov, ali gospodarska družba, ki opravlja vleko vlakov in ima za zagotavljanje te storitve licenco;
29. »proga druge železnice« je proga, na kateri se opravlja prevoz samo za potrebe posamezne gospodarske družbe, ki v zvezi s svojo dejavnostjo prevaža osebe ali blago;
30. »projekt v poznejši fazi razvoja« je vsak projekt, katerega načrtovanje oziroma izgradnja je v fazi, v kateri je sprememba tehnične specifikacije nesprejemljiva za Republiko Slovenijo. Ta zadržek je lahko pravnega, pogodbenega, ekonomskega, finančnega, socialnega ali okoljskega značaja in ga je treba ustrezno utemeljiti;
31. »resna nesreča« pomeni katerokoli trčenje ali iztirjenje vlakov, katerega posledice so smrt ene ali več oseb ali resne poškodbe petih ali več oseb ali velika škoda na voznih sredstvih, infrastrukturi ali v okolju, in vsaka druga podobna nesreča, ki ima očitni vpliv na ureditev varnosti na železnici ali na upravljanje varnosti; »velika škoda« pomeni škodo, ki jo lahko preiskovalni organ oceni takoj in ki znaša vsaj dva milijona eurov;
32. »serija« je število identičnih tirnih vozil enega tipa zasnove;
33. »sistem varnega upravljanja« pomeni organizacijo in ureditev, ki ju je vzpostavil upravljavec železniške infrastrukture ali prevoznik v železniškem prometu, da bi zagotovil varno upravljanje svojih dejavnosti;
34. »skupne varnostne metode (SVM)« so metode, ki jih je treba uporabiti za opis ocene o stopnji varnosti in doseganja varnostnih ciljev ter skladnosti z drugimi varnostnimi zahtevami;
35. »subjekt zadolžen za vzdrževanje« je subjekt, ki je zadolžen za vzdrževanje tirnega vozila in je kot tak registriran v nacionalnem registru tirnih vozil;
36. »tehnični predpisi« so predpisi, izdani v Republiki Sloveniji, ki določajo zahtevane lastnosti podsistemov, delov podsistemov ali proizvodov ter postopek ugotavljanja in potrjevanja skladnosti s predpisanimi zahtevami;
37. »tip« je tip tirnega vozila, ki opredeljuje osnovne značilnosti zasnove tirnega vozila, ki jih vsebuje enotno spričevalo o pregledu tipa, določeno v modulu B Sklepa 93/465/EGS;
38. »tirno vozilo« je vsako vozilo, ki se na lastnih kolesih z lastnim pogonom ali brez njega premika po železniških tirih (vlečna in vlečena vozila ter motorna vozila za posebne namene). Sestavljeno je iz enega ali več podsistemov ali delov podsistemov;
39. »upravljavec« javne železniške infrastrukture je pravna oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo;
40. »usklajeni standard« je standard, ki sam ali skupaj z ostalimi standardi tvori rešitev za skladnost s pravnimi določbami in ga je sprejel eden od evropskih organov za standardizacijo;
41. »varnostni organ« je organ, pristojen za naloge v zvezi z varnostjo in interoperabilnostjo v železniškem prometu v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet, in v skladu s tem zakonom, ali katerikoli skupni organ, ki sta mu Republika Slovenija in druga država članica Evropske unije zaupali te naloge, da bi zagotovil enotni varnostni režim za specializirano obmejno infrastrukturo;
42. »vključitev v obratovanje« pomeni izvedbo vseh aktivnosti, s katerimi se podsistem ali del podsistema postavi v stanje načrtovanega delovanja;
43. »vzdrževalna dela v javno korist na železniškem sistemu« (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalna dela v javno korist) so postopki, po katerih se izvedejo obnove in nadgradnje strukturnih podsistemov, s katerimi se lahko izboljšajo lastnosti teh podsistemov, ter so namenjeni zagotavljanju obveznih gospodarskih javnih služb in se z njimi ne posega zunaj območja progovnega pasu, ter postopki, po katerih se izvedejo obnove in nadgradnje objektov in naprav izven progovnega pasu, ki so sestavni del strukturnih podsistemov in ne posegajo izven železniškega območja;
44. »zamenjava v okviru vzdrževanja« je vsaka zamenjava komponent pri preventivnem ali korektivnem vzdrževanju s komponentami ali deli, ki imajo enako funkcijo in enako delujejo;
45. »železniško območje« je zemljišče, na katerem je proga, ki obsega tudi progovni pas in postajna območja ter površine, na katerih poteka dejavnost, povezana s prevozom potnikov ali blaga, in dejavnost, povezana z nalogami upravljavca.

(2)Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določajo drugi predpisi s področja železniškega prometa, urejanja prostora in tehnični predpisi. II. INTEROPERABILNOST 6. člen (pogoji za interoperabilnost)

(1)Interoperabilnost pomeni sposobnost vseevropskega železniškega sistema, da zagotovi varen in neprekinjen promet vlakov ob zahtevani stopnji izkoriščenosti zmogljivosti teh prog. To sposobnost zagotavlja združljivost posameznih podsistemov in temelji na celotnem sklopu pravnih, tehničnih in operativnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za zadostitev bistvenim zahtevam iz 12. člena tega zakona. Zagotovljenost bistvenih zahtev se mora stalno preverjati.

(2)Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti veljajo za projektiranje, gradnjo, nadgradnjo, obnovo, vključitev v obratovanje, obratovanje in vzdrževanje delov vseevropskega železniškega sistema, na področjih uporabe, ki so določena v posamezni tehnični specifikaciji za interoperabilnost (v nadaljnjem besedilu: TSI). Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti se nanašajo tudi na strokovne, zdravstvene in varnostne zahteve za izvršilne železniške delavce in delavke (v nadaljnjem besedilu: izvršilni železniški delavci), ki skrbijo za obratovanje in vzdrževanje vseevropskega železniškega sistema. Interoperabilnost se mora zagotavljati v rokih in pod pogoji, kot jih določajo posamezne TSI.

(3)Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti veljajo tudi za regionalne proge in industrijske tire, ki niso del vseevropskega železniškega sistema, in za strokovne, zdravstvene in varnostne zahteve za izvršilne železniške delavce, ki skrbijo za obratovanje teh prog, če to določa predpis, ki ga izda minister.

(4)Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti ne veljajo za proge, ki so funkcionalno ločene od ostalega železniškega omrežja in so predvidene izključno za lokalni, mestni in primestni potniški promet, in za tirna vozila, predvidena izključno za lokalni, muzejski ali turistični namen, ki vozijo pod posebnimi pogoji. 1. Tehnične specifikacije za interoperabilnost 7. člen (pomen in vsebina)

(1)TSI pomenijo specifikacije, ki urejajo podsistem ali del podsistema z namenom izpolnjevanja bistvenih zahtev in zagotavljanja interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema.

(2)Vsaka TSI vsebuje: – področje uporabe, – bistvene zahteve za podsistem in za njegove vmesnike do drugih podsistemov, – funkcionalne in tehnične specifikacije za podsistem in njegove vmesnike do drugih podsistemov; te se lahko med sabo razlikujejo v odvisnosti od kategorije prog, vozlišč ali tirnih vozil, – komponente interoperabilnosti in vmesnike, ki morajo biti v skladu z evropskimi specifikacijami in evropskimi standardi, potrebnimi za zagotovitev interoperabilnosti železniškega sistema, – postopke za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti na eni strani ali ES-verifikacijo podsistemov na drugi strani za vsak posamezen primer; postopki morajo temeljiti na vzorcih iz Sklepa 93/465/EGS, – strategijo izvajanja TSI, – pogoje glede strokovne usposobljenosti, zdravja in varnosti pri delu za izvršilne železniške delavce v železniškem sistemu.

(3)Če se ugotovi, da TSI ne ustreza v celoti bistvenim zahtevam in bi bila lahko zaradi tega ogrožena varnost železniškega prometa, ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na predlog varnostnega organa od Evropske komisije zahteva, da se izvedejo posvetovanja z odborom iz 29. člena Direktive 2008/57/ES. 8. člen (združljivost TSI z obstoječim sistemom)

(1)Sestavine TSI na primeren način zagotavljajo združljivost z obstoječim železniškim sistemom. S tem namenom se lahko za vsak sklop TSI predvidijo posebni primeri, če pa nekaterih tehničnih vidikov, ki ustrezajo bistvenim zahtevam, ni mogoče izrecno zajeti s TSI, se navedejo v prilogi k TSI kot odprta vprašanja.

(2)TSI se lahko sklicujejo na evropske standarde ali specifikacije ali tehnične dokumente, ki jih objavi Evropska železniška agencija, če je to potrebno za doseganje ciljev interoperabilnosti. V teh primerih se evropski standardi, specifikacije ali tehnični dokumenti ali njihovi deli obravnavajo kot priloge k TSI in postanejo obvezni z začetkom veljavnosti TSI. Če evropskih standardov, specifikacij ali tehničnih dokumentov ni, se je do njihove izdelave možno sklicevati na jasno prepoznavne normativne dokumente, ki so dostopni in v javni uporabi. 9. člen (odstopanja od uporabe TSI)

(1)Uporaba TSI je obvezna. Odstopanja od uporabe TSI so dovoljena v naslednjih primerih in okoliščinah: – ob gradnji novega podsistema, nadgradnji ali obnovi obstoječega podsistema ali v drugih primerih iz drugega odstavka 6. člena tega zakona, ki so v času objave TSI v poznejši fazi razvoja, kar pomeni, da je že v teku umeščanje podsistema v prostor ali je v izdelavi projektna dokumentacija oziroma so zanje že sklenjene izvajalske pogodbe; – ob nadgradnji ali obnovi obstoječega podsistema, kadar je nakladalni profil, tirna širina, medtirna razdalja ali sistem električnega napajanja v teh TSI nezdružljiv s specifikacijami obstoječega podsistema; – v primeru gradnje, nadgradnje oziroma obnove obstoječega podsistema, če bi bila uporaba TSI v škodo ekonomski upravičenosti projekta ali združljivosti z obstoječim železniškim sistemom v Republiki Sloveniji; – če po nesreči ali naravni nesreči pogoji za hitro obnovo omrežja ekonomsko ali tehnično ne dopuščajo delne ali popolne uporabe ustreznih TSI; – za tirna vozila, ki prihajajo iz tretjih držav ali so namenjena v tretje države, v katerih se tirna širina razlikuje od tiste v glavnem železniškem omrežju znotraj Evropske unije.

(2)Naročnik del ali njegov pooblaščeni zastopnik mora o nameravanem odstopanju od TSI pisno obvestiti varnostni organ in mu dostaviti dokumentacijo z navedbo TSI ali delov TSI, ki jih ne namerava uporabiti, obenem pa navesti ustrezne specifikacije, ki naj bi jih namesto tega uporabil.

(3)V vseh primerih iz prvega odstavka tega člena mora ministrstvo na predlog varnostnega organa predhodno obvestiti Evropsko komisijo o nameravanem odstopanju in ji poslati dokumentacijo z informacijami, določenimi v Prilogi IX Direktive 2008/57/ES. Če Evropska komisija odločitve v primeru iz druge, tretje in pete alineje prvega odstavka tega člena ne sprejme v šestih mesecih po vložitvi popolnega zahtevka, se šteje, da je zahtevi ugodeno. V času od vložitve zahteve do dokončne odločitve Evropske komisije se lahko uporabijo alternativni predpisi, ki jih ministrstvo navede v dokumentaciji za vložitev zahtevka za odstopanje od TSI v skladu s Prilogo IX Direktive 2008/57/ES.

(4)Ministrstvo Evropski komisiji v enem letu od začetka veljavnosti vsake posamezne TSI pošlje seznam projektov v poznejši fazi razvoja, ki potekajo na ozemlju Republike Slovenije.

1. Komponente interoperabilnosti
2. člen (pomen) Komponenta interoperabilnosti je vsaka osnovna komponenta, skupina komponent, podsklop ali celoten sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgradnji v podsistem, od katerega je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost železniškega sistema. Pojem »komponenta« zajema opredmetena in neopredmetena sredstva, kot je na primer programska oprema.
3. člen (ocenjevanje skladnosti)

(1)Vsaka komponenta interoperabilnosti je predmet postopka za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo s posamezno TSI in mora imeti ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo. Vrste komponent interoperabilnosti, področje uporabe ter vsebina ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo so navedeni v Prilogi IV Direktive 2008/57/ES.

(2)Ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti opravlja priglašeni organ, pri katerem je proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji vložil zahtevo. Za ta namen proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji upoštevata določbe ustreznih TSI.

(3)Kadar komponente interoperabilnosti urejajo drugi predpisi Evropske unije, ki zajemajo druge vidike, mora ES-izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo vsebovati ugotovitev, da komponente interoperabilnosti izpolnjujejo tudi zahteve teh predpisov.

(4)Kadar proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji ne izpolni obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena, je te obveznosti dolžna izpolniti druga oseba, ki da komponente interoperabilnosti na trg. Ta obveznost velja tudi za osebo, ki združi komponente interoperabilnosti ali njihove dele različnega izvora ali proizvaja komponente interoperabilnosti za lastno uporabo.

(5)Splošni gradbeni proizvodi, ki niso komponente interoperabilnosti in se vgrajujejo v železniško omrežje glavnih in regionalnih prog, so proizvodi, katerih lastnosti ustrezajo zahtevam za vgradnjo in imajo ustrezna dokazila o skladnosti v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode. Proizvodi, ki niso komponente interoperabilnosti ali niso splošni gradbeni proizvodi oziroma komponente interoperabilnosti iz prve alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona, za katere je odstopanje od TSI dovoljeno, se lahko vgrajujejo v železniško omrežje glavnih in regionalnih prog na podlagi dokazil o skladnosti, pridobljenih v skladu s predpisi. Za zagotovitev varnega delovanja železniškega omrežja mora biti za proizvode izveden postopek preverjanja združljivosti, ki ga izvede upravljavec na stroške lastnika.

(6)Minister natančneje predpiše postopek ugotavljanja skladnosti proizvodov, ki niso komponente interoperabilnosti ali niso splošni gradbeni proizvodi oziroma komponente interoperabilnosti iz prve alineje prvega odstavka

1. člena tega zakona, za katere je odstopanje od TSI dovoljeno, s predpisanimi zahtevami in postopek preverjanja združljivosti iz prejšnjega odstavka.
2. člen (bistvene zahteve)

(1)Vseevropski železniški sistem, njegovi podsistemi, komponente interoperabilnosti in vmesniki morajo izpolnjevati bistvene zahteve, navedene v Prilogi III Direktive 2008/57/ES.

(2)Za komponente interoperabilnosti, ki imajo ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo, se šteje, da izpolnjujejo bistvene zahteve in se za njih ne smejo zahtevati ponovni pregledi, ki so že bili opravljeni v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo. Prav tako se šteje, da komponente interoperabilnosti izpolnjujejo bistvene zahteve, če so v skladu s pogoji iz ustrezne TSI ali evropskih specifikacij, izdelanih zaradi uskladitve s temi pogoji. Enako velja v obdobju, ki ga določi posamezna TSI, za železniške proizvode, opredeljene v TSI kot komponente interoperabilnosti, ki so že bili dani na trg do začetka veljavnosti TSI. Rezervni deli za podsisteme, ki že obratujejo, ko začne veljati ustrezna TSI, se lahko vgrajujejo v te podsisteme, ne da bi bilo treba zanje opraviti postopek za pridobitev ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo.

(3)Če evropska specifikacija ob sprejetju TSI še ni na voljo, skladnost s to specifikacijo pa je bistveni pogoj za zagotovitev interoperabilnosti, se lahko TSI sklicuje na zadnjo razpoložljivo različico osnutka evropske specifikacije ali različico, ki vključuje cel osnutek ali del tega osnutka.

(4)Če evropske specifikacije, ki se neposredno ali posredno uporabljajo za doseganje ciljev interoperabilnosti, ne izpolnjujejo bistvenih zahtev, se lahko v skladu s postopkom, določenim v Direktivi 2008/57/ES, odloči o delnem ali popolnem umiku teh specifikacij iz publikacij, v katerih so objavljene.

(5)Če se ugotovi, da komponenta interoperabilnosti, ki ima ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo in je uporabljena z namenom, za katerega je izdelana, verjetno ne bo izpolnjevala bistvenih zahtev, je treba ukreniti vse potrebno za omejitev ali prepoved njene uporabe ali umik s trga. O tem in o sprejetih ukrepih ministrstvo na predlog varnostnega organa obvesti Evropsko komisijo ter navede razloge za tako odločitev. Pri tem posebej navede, ali je razlog za neskladnost neizpolnjevanje bistvenih zahtev, nepravilna uporaba ali neustreznost evropskih specifikacij.

(6)Če se ugotovi, da komponenta interoperabilnosti, ki ima ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo, ni skladna z bistvenimi zahtevami, se proti tistemu, ki je izjavo izdal, sprožijo ustrezni postopki ter o tem obvesti Evropska komisija in druge države članice Evropske unije, proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji pa mora storiti vse, kar je potrebno, za vzpostavitev skladnosti komponente interoperabilnosti in odpravo kršitve pod pogoji, ki jih določi ministrstvo. Če proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik neskladnosti ne odpravi, mora ministrstvo sprejeti vse potrebne ukrepe v skladu s prejšnjim odstavkom. 3. Podsistemi 13. člen (pomen) Podsistemi so deli železniškega sistema Republike Slovenije, navedeni v 2. členu tega zakona. 14. člen (ES-verifikacija podsistemov)

(1)Podsistemi vseevropskega železniškega sistema iz drugega odstavka

1. člena tega zakona morajo biti skladni s TSI in ustrezati bistvenim zahtevam. Zlasti je treba preveriti združljivost podsistema s sistemom, v katerega se vključuje, varnost vključitve teh podsistemov v skladu z drugim odstavkom
2. člena in prvim odstavkom
3. člena tega zakona in njihovo skladnost z določbami TSI o delovanju in vzdrževanju posameznih podsistemov. Skladnost z bistvenimi zahtevami je treba preverjati tudi med obratovanjem, in sicer za infrastrukturo v okviru podeljevanja in preverjanja varnostnega pooblastila, za tirna vozila pa v okviru podeljevanja in preverjanja varnostnih spričeval v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet. V ta namen se uporabljajo postopki za ocenjevanje in verifikacijo podsistemov v skladu z določili posamezne TSI.

(2)ES-verifikacija je postopek, s katerim priglašeni organ na zahtevo naročnika ali proizvajalca ali njunega zastopnika s sedežem v Evropski uniji preveri in z izdajo potrdila o verifikaciji potrdi, da je podsistem interoperabilen v skladu z določili tega zakona in predpisi Evropske unije ter da se lahko vključi v obratovanje. Postopek verifikacije podsistemov mora potekati v skladu s postopkom, določenim v Prilogi VI Direktive 2008/57/ES. Priglašeni organ lahko po postopku iz Priloge VI Direktive 2008/57/ES izda tudi vmesno ES-izjavo o verifikaciji, da pokrije določene faze verifikacijskega postopka ali določene dele podsistema, če ustrezne TSI to omogočajo, pa lahko izda potrdilo o skladnosti za serijo podsistemov ali določenih delov teh podsistemov.

(3)ES-verifikacija interoperabilnosti strukturnih podsistemov, ki sestavljajo vseevropski železniški sistem, se glede izpolnjevanja bistvenih zahtev lahko sklicuje na TSI, kjer te obstajajo. Če teh ni, kot tudi v primerih odstopanja iz

1. člena tega zakona in ko gre za poseben primer, ki zahteva uporabo tehničnih predpisov, ki niso vključeni v ustrezne TSI, se postopek izvede na podlagi nacionalnih predpisov, ki se uporabljajo pri izpolnjevanju bistvenih zahtev in so bili priglašeni Evropski komisiji. Seznam je treba ažurirati ob njegovi vsakokratni spremembi, po priglasitvi odstopanja v skladu z
2. členom tega zakona in po objavi posamezne TSI, istočasno pa se imenujejo tudi pristojni subjekti za izvedbo postopka ES-verifikacije podsistema v skladu s temi tehničnimi predpisi. Tehničnih predpisov, ki so izključno lokalne narave, ni potrebno uvrstiti na seznam nacionalnih predpisov, ki se priglasi Evropski komisiji, morajo pa se v tem primeru objaviti v registru infrastrukture.

(4)Gradnja, vključevanje v obratovanje in obratovanje strukturnih podsistemov, ki sestavljajo vseevropski železniški sistem in izpolnjujejo bistvene zahteve, se ne sme v nobenem primeru prepovedati, omejiti ali ovirati, zlasti pa se ne smejo zahtevati pregledi, ki so bili že opravljeni v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o verifikaciji ali drugih enakovrednih postopkov, izvedenih v drugih državah članicah Evropske unije za preveritev skladnosti podsistemov z enakimi zahtevami v enakih delovnih pogojih. Dodatni pregledi se lahko zahtevajo samo takrat, ko se ugotovi, da strukturni podsistem ni v celoti skladen z Direktivo 2008/57/ES in ne izpolnjuje bistvenih zahtev. O nameravanih dodatnih pregledih mora ministrstvo na predlog varnostnega organa obvestiti Evropsko komisijo. V obvestilu mora navesti, ali je zahteva za nameravane dodatne preglede posledica neupoštevanja bistvenih zahtev, neustreznosti TSI ali njihove nepravilne uporabe. 15. člen (ES-izjava o verifikaciji)

(1)ES-izjava o verifikaciji je dokument, ki ga na podlagi potrdila o verifikaciji pripravi naročnik in je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja, če gre za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, oziroma pogoj za izdajo obratovalnega dovoljenja, če gre za gradnjo ali dela, za katera gradbeno dovoljenje ni potrebno. Za podsisteme, ki imajo ES-izjavo o verifikaciji, se šteje, da so interoperabilni in da izpolnjujejo bistvene zahteve, ki veljajo zanje.

(2)Vsebina ES-izjave o verifikaciji podsistema je določena v Prilogi V Direktive 2008/57/ES. 16. člen (obratovalno dovoljenje)

(1)Da se strukturni podsistem ali del podsistema vključi v obratovanje, mora biti zanj izdano obratovalno dovoljenje, ki ga izda varnostni organ.

(2)Obratovalno dovoljenje se izda za podsisteme ali dele podsistemov, ki so načrtovani, projektirani, zgrajeni in vgrajeni tako, da ob vključitvi v železniški sistem izpolnjujejo predpisane bistvene zahteve.

(3)Če je potrebno obratovalno dovoljenje in se TSI ne uporablja v celoti, ministrstvo na predlog varnostnega organa posreduje Evropski komisiji naslednje podatke: – razlog, zakaj se TSI ne uporablja v celoti, – tehnične značilnosti, ki se uporabljajo namesto TSI, organi, ki so v primeru teh značilnosti pristojni za izvedbo postopka verifikacije v skladu z določbami 14. člena tega zakona. 16.a člen (uporabno in obratovalno dovoljenje pri gradnjah)

(1)Pri obnovah, nadgradnjah in gradnjah, pri katerih ne gre za vzdrževalna dela v javno korist, je treba k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti tudi soglasje varnostnega organa, zaradi zagotavljanja interoperabilnosti in varnosti železniškega prometa. Varnostni organ sodeluje tudi pri tehničnem pregledu podsistema ali dela podsistema, ki ga vodi organ, pristojen za izdajo uporabnega dovoljenja. V tem primeru za izdajo obratovalnega dovoljenja naročnik varnostnemu organu poleg vloge posreduje izdano uporabno dovoljenje in dokumente iz pete in šeste alineje devetega odstavka 16.b člena tega zakona.

(2)Varnostni organ mora najkasneje na tehničnem pregledu preveriti: – tehnično združljivost podsistemov ali delov podsistemov s sistemom, v katerega se vključujejo, in – varno vključitev podsistemov ali delov podsistemov v skladu s sistemi varnega upravljanja, opredeljenimi in odobrenimi v varnostnem spričevalu ali varnostnem pooblastilu.

(3)Obratovalno dovoljenje se izda na podlagi opravljenega tehničnega pregleda in odprave vseh ugotovljenih pomanjkljivosti. Če so bile v podsistem ali v del podsistema vgrajene komponente interoperabilnosti, predpisane s TSI, je za izdajo obratovalnega dovoljenja potrebna tudi ES-izjava o verifikaciji podsistema s predpisanimi prilogami. Tehnični pregled v postopku pridobitve obratovalnega dovoljenja ni potreben, če je bil ta opravljen že v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja.

(4)Če iz tehničnega pregleda podsistema iz prejšnjega odstavka in priložene dokumentacije ni mogoče v celoti ugotoviti, ali so izvedena dela skladna z zahtevami varnosti železniškega prometa in je zato potrebno dodatno preverjanje izvedenih del z zahtevami varnosti železniškega prometa, lahko varnostni organ zahteva poskusno obratovanje podsistema za največ šest mesecev, ki se lahko podaljša še za največ šest mesecev. 16.b člen (obratovalno dovoljenje za vzdrževalna dela v javno korist)

(1)Pri obnovi ali nadgradnji, ki se bo izvajala po postopku vzdrževalnih del v javno korist, pošlje naročnik ali proizvajalec varnostnemu organu opis projekta. Varnostni organ lahko v 30 dneh od prejema opisa projekta zahteva dopolnitev vloge. Ob upoštevanju izvedbene strategije iz TSI ali nacionalnih predpisov odloči, ali je obseg del tolikšen, da je potrebno novo obratovalno dovoljenje za začetek obratovanja podsistema ali dela podsistema v skladu z določbami tega zakona. Če je potrebno novo obratovalno dovoljenje, določi obseg uporabe TSI za tak projekt. Varnostni organ sprejme odločitev o potrebnosti novega obratovalnega dovoljenja čim prej, najpozneje pa v enem mesecu po tem, ko je prosilec vložil popolno vlogo. Novo obratovalno dovoljenje za začetek obratovanja je potrebno vedno, kadar lahko predvidena dela škodljivo vplivajo na varnost podsistema, na katerem se dela izvajajo.

(2)V primeru, da varnostni organ ugotovi, da je potrebno izdati novo obratovalno dovoljenje, mora vlagatelj varnostnemu organu predložiti revidiran izvedbeni načrt, določen s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona, ki obsega: – splošni del, – tehnično poročilo, – popise del in materialov, – projektantski predračun, – risbe z vsemi potrebnimi detajli, – merilne postopke, preizkuševalne protokole in ostale postopke za ugotovitev skladnosti izvedenih del, – varnostni načrt in dokumentacijo za izvajanje naknadnih del na objektu, – posebne elaborate in – elaborate.

(3)Posebni elaborati iz prejšnjega odstavka se izdelajo v primerih, ko je v času izvajanja vzdrževalnih del v javno korist zaradi njihove narave potrebna sprememba običajnega režima opravljanja železniškega prometa ali sprememba režima delovanja drugih elementov, naprav, sistemov in/ali sestavnih delov prog, ki neposredno vplivajo na varnost železniškega prometa. Prav tako se posebni elaborati izdelajo tudi v primeru, ko je za posamezne elemente sestavnih delov proge, sestavne dele proge ali pomožne objekte v izvedbenem načrtu predvideno postopno vključevanje v obratovanje. V primerih, ko se upravičeno pričakujejo takšni vplivi na okolje, ki bi lahko presegali predpisane ravni, se izdela tudi posebni elaborat, s katerim se ugotavljajo vplivi na okolje.

(4)Varnostni organ izda pisni sklep o začetku izvajanja vzdrževalnih del v javno korist, če revidiran izvedbeni načrt izpolnjuje pogoje zagotavljanja interoperabilnosti in varnosti železniškega prometa ter pogoje iz petega odstavka tega člena.

(5)Pred izdajo obratovalnega dovoljenja mora varnostni organ preveriti: – tehnično združljivost podsistemov ali delov podsistemov s sistemom, v katerega se vključujejo, in – varno vključitev podsistemov ali delov podsistemov v skladu s sistemi varnega upravljanja, opredeljenimi in odobrenimi v varnostnem spričevalu ali varnostnem pooblastilu.

(6)Obratovalno dovoljenje se izda na podlagi opravljenega tehničnega pregleda in odprave vseh ugotovljenih pomanjkljivosti. Če so bile v podsistem ali v del podsistema vgrajene komponente interoperabilnosti, predpisane s TSI, je za izdajo obratovalnega dovoljenja potrebna tudi ES-izjava o verifikaciji podsistema s predpisanimi prilogami.

(7)Obratovalno dovoljenje ni potrebno za vzdrževalna dela (določena obnovitvena dela ali določena vzdrževalna dela v javno korist), ki ne spreminjajo stopnje varnosti železniškega prometa. Vzdrževalna dela iz prejšnjega stavka določi minister.

(8)V primeru vzdrževalnih del v javno korist komisijo za tehnični pregled imenuje varnostni organ. Sestavljajo jo predstavniki varnostnega organa in upravljavca, če je naročnik organ za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo ali druga oseba, oziroma predstavniki varnostnega organa in organa za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, kadar je naročnik upravljavec.

(9)Pri obnovi ali nadgradnji, izvedeni po postopku vzdrževalnih del v javno korist, mora vlogo za izdajo obratovalnega dovoljenja in zahtevo za sklic tehničnega pregleda naročnik posredovati varnostnemu organu v 15 dneh po zaključku del. Vloga mora vsebovati dokumentacijo, ki se nanaša na izvedena dela, za katero se smiselno uporablja zakon, ki ureja graditev objektov, in sicer: – izjavo izvajalca del o zaključku del, – izjavo odgovornega nadzornika o zaključku del, – projekt izvedenih del, – dokazilo o zanesljivosti objekta, določeno s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona, – listine o skladnosti in združljivosti; v primeru, da gre za komponento interoperabilnosti, mora biti predložena ES-izjava o verifikaciji podsistema s predpisanimi prilogami, – navodila (načrte) za obratovanje in vzdrževanje.

(10)V kolikor vloge iz prejšnjega odstavka v predpisanem roku ne posreduje naročnik, lahko to stori izvajalec del.

(11)Če iz tehničnega pregleda podsistema in priložene dokumentacije ni mogoče v celoti ugotoviti, ali so izvedena dela skladna z zahtevami varnosti železniškega prometa in je zato potrebno dodatno preverjanje izvedenih del z zahtevami varnosti železniškega prometa, lahko varnostni organ zahteva poskusno obratovanje podsistema za največ šest mesecev, ki se lahko podaljša še za največ šest mesecev.

(12)Kadar se namerava vzdrževalna dela v javno korist na drugi javni infrastrukturi izvesti v progovnem pasu ali pri križanju z železniško progo, mora investitor pred pričetkom izvajanja del od varnostnega organa in upravljavca javne železniške infrastrukture pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje. 17. člen (obratovalno dovoljenje za tirna vozila)

(1)V železniškem prometu lahko obratujejo oziroma se uporabljajo samo tirna vozila, za katera je izdano obratovalno dovoljenje. Obratovalna dovoljenja za tirna vozila izdaja varnostni organ.

(2)Varnostni organ izdaja tudi obratovalna dovoljenja za tipe tirnih vozil in obratovalna dovoljenja za serije tirnih vozil. V primeru izdaje obratovalnega dovoljenja za serijo tirnih vozil varnostni organ obvesti vlagatelja o postopku, v skladu s katerim bo izdano dovoljenje.

(3)Obratovalno dovoljenje lahko vsebuje posebne pogoje uporabe in druge omejitve.

(4)Tirno vozilo, ki je pridobilo obratovalno dovoljenje v eni od držav članic Evropske unije, pridobi dodatno obratovalno dovoljenje za vožnjo po železniškem omrežju Republike Slovenije pod pogoji, določenimi v tem zakonu. 17.a člen (prvo obratovalno dovoljenje za tirna vozila, ki so skladna s TSI)

(1)Za tirno vozilo, ki je skladno z vsemi ustreznimi TSI, ki vsebujejo večino bistvenih zahtev in veljajo ter se uporabljajo ob začetku obratovanja tirnega vozila, izda varnostni organ prvo obratovalno dovoljenje brez dodatnega preverjanja, če je predložena popolna dokumentacija o izvedenem postopku ES-verifikacije vseh strukturnih podsistemov tirnega vozila v skladu s tem zakonom.

(2)Vlagatelj predloži varnostnemu organu tehnično dokumentacijo tirnega vozila, pri čemer navede njegovo predvideno uporabo na železniškem omrežju v Republiki Sloveniji. V primeru, če gre za tirno vozilo, ki ima vse potrebne ES-izjave o verifikaciji, lahko varnostni organ preverja ustreznost vozil le glede: – tehnične združljivosti podsistemov tirnega vozila in njihove varne vključitve v obratovanje, – tehnične združljivosti tirnega vozila in omrežja, na katerem bo obratovalo, – nacionalnih predpisov, ki se uporabljajo glede odprtih vprašanj v TSI, – nacionalnih predpisov, ki se uporabljajo za posebne primere, ustrezno opredeljene v posameznih TSI. 17.b člen (dodatno obratovalno dovoljenje za tirna vozila, ki so skladna s TSI)

(1)Tirno vozilo iz prejšnjega člena, ki je pridobilo obratovalno dovoljenje v eni od držav članic Evropske unije, potrebuje dodatno obratovalno dovoljenje za vožnjo po omrežju Republike Slovenije, ki je skladno s pogoji iz TSI, samo, če TSI vključuje posebne primere in odprta vprašanja, povezana s tehnično združljivostjo tirnih vozil in omrežja.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka mora vlagatelj, ki v Republiki Sloveniji vloži vlogo za dodatno obratovalno dovoljenje za tirno vozilo, navesti njegovo predvideno uporabo na železniškem omrežju v Republiki Sloveniji in varnostnemu organu predložiti naslednjo dokumentacijo:

1. a)dokazilo, da je tirno vozilo v drugi državi članici Evropske unije pridobilo obratovalno dovoljenje;
2. b)izvod tehnične dokumentacije, določene v Prilogi VI Direktive 2008/57/ES. Pri tirnih vozilih z zapisovalniki podatkov, katerih podatki niso usklajeni z ustrezno TSI, mora dokumentacija vsebovati tudi informacije o postopku zbiranja teh podatkov in omogočiti prebiranje ter ovrednotenje podatkov;
3. c)evidenco, v kateri je prikazan dnevnik vzdrževanja vozila, in, na zahtevo varnostnega organa, tudi tehnične spremembe, ki so izvedene po pridobitvi dovoljenja;
4. d)dokazilo o tehničnih in operativnih značilnostih, ki pokaže, da je tirno vozilo skladno s sistemom napajanja z energijo, sistemom signalizacije in upravljanja ter vodenja, tirno širino in nakladalnim profilom, največjo dovoljeno osno obremenitvijo ter drugimi zahtevami in omejitvami omrežja železniških prog.

(3)Varnostni organ lahko pri odločanju o vlogi preverja pogoje glede: – tehnične združljivosti tirnega vozila in omrežja, vključno z nacionalnimi predpisi, ki se uporabljajo za odprta vprašanja in ki so nujni za zagotovitev te skladnosti, – uporabe nacionalnih predpisov, ki se uporabljajo za posebne primere, ustrezno opredeljene v TSI.

(4)Varnostni organ lahko pred odločitvijo zaradi dodatnega preverjanja izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka zahteva, da se mu posredujejo dodatne informacije, opravijo analize tveganja v skladu z Direktivo 2004/49/ES ali da se izvede poskusno obratovanje na omrežju zaradi preverjanja izpolnjevanja pogojev za izdajo obratovalnega dovoljenja. V tem primeru predpiše obseg in vsebino poskusnega obratovanja. Ko Komisija sprejme referenčni dokument iz tretjega odstavka 27. člena Direktive 2008/57/ES, lahko varnostni organ takšno preverjanje izvaja samo na podlagi nacionalnih predpisov iz skupine B ali C tega referenčnega dokumenta.

(5)V primeru iz prejšnjega odstavka varnostni organ po posvetovanju z vlagateljem določi obseg in vsebino dodatnih informacij, analiz tveganj ali poskusnega obratovanja. Po prejeti odločbi varnostnega organa o poskusnem obratovanju in po posvetovanju z vlagateljem mora upravljavec izvesti vsa odrejena poskusna obratovanja najkasneje v treh mesecih po prejeti zahtevi vlagatelja.

(6)Varnostni organ odloči o izdaji obratovalnega dovoljenja v skladu s tem členom brez odlašanja, vendar najkasneje v dveh mesecih po predložitvi popolne vloge, v primeru zahtevanih dodatnih informacij, analiz tveganj ali poskusnih obratovanj pa v enem mesecu po predložitvi dodatnih informacij, rezultatov analiz ali poskusnih obratovanj. 17.c člen (prvo obratovalno dovoljenje za tirna vozila, ki niso skladna s TSI)

(1)Vlagatelj, ki v Republiki Sloveniji predloži vlogo za prvo obratovalno dovoljenje za tirno vozilo, ki ni skladno s TSI ali za katero pomemben del bistvenih zahtev ni zajet v TSI ali za katero veljajo odstopanja v skladu z 9. členom tega zakona, predloži varnostnemu organu tehnično dokumentacijo tirnega vozila, pri čemer navede njegovo predvideno uporabo na železniškem omrežju v Republiki Sloveniji. Varnostni organ izda obratovalno dovoljenje, če tirno vozilo izpolnjuje tehnične pogoje, določene v TSI, za preverjanje katerih se uporabi postopek za ES-verifikacijo podsistema, in tehnične pogoje, določene v nacionalnih varnostnih predpisih in nacionalnih predpisih, priglašenih Evropski komisiji, ki so v skladu s Prilogo VII Direktive 2008/57/ES.

(2)Obratovalno dovoljenje, izdano v skladu s prejšnjim odstavkom, velja le na omrežju ali delu omrežja v Republiki Sloveniji, za katerega je izdano. 17.č člen (dodatno obratovalno dovoljenje za tirna vozila, ki niso skladna s TSI)

(1)Tirno vozilo iz prejšnjega člena, ki je pridobilo prvo obratovalno dovoljenje v eni od držav članic Evropske unije, potrebuje dodatno obratovalno dovoljenje za vožnjo po omrežju Republike Slovenije.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka vlagatelj predloži varnostnemu organu tehnično dokumentacijo tirnega vozila ali tipa tirnega vozila, skupaj s podrobnostmi načrtovane rabe v omrežju, ki vključuje vsaj naslednje:

1. a)dokazilo, da je tirno vozilo v drugi državi članici pridobilo dovoljenje za začetek obratovanja, in dokumentacijo o postopku, s katerim se je preverilo izpolnjevanje varnostnih zahtev, vključno z odstopanji, dovoljenimi v skladu z 9. členom tega zakona;
2. b)tehnične podatke, program vzdrževanja in operativne značilnosti tirnega vozila. Pri tirnih vozilih z zapisovalniki podatkov mora dokumentacija vsebovati tudi informacije o postopku zbiranja teh podatkov in omogočiti prebiranje ter ovrednotenje podatkov, ki se nanašajo na uporabo posnetkov naprav za snemanje verbalnih sporočil na vlaku in evidentiranje delovanja sistema signalizacije in upravljanja prometa;
3. c)evidenco, v kateri je prikazan dnevnik vzdrževanja tirnega vozila, in, na zahtevo varnostnega organa, tudi tehnične spremembe, ki so izvedene po pridobitvi dovoljenja;
4. d)dokazilo o tehničnih in operativnih značilnostih, ki pokaže, da je tirno vozilo skladno s sistemom napajanja z energijo, sistemom signalizacije in upravljanja ter vodenja, tirno širino in nakladalnim profilom, največjo dovoljeno osno obremenitvijo ter drugimi zahtevami in omejitvami omrežja železniških prog.

(3)Varnostni organ sme izvesti dodatna preverjanja izpolnjevanja pogojev iz točk

1. a)in
2. b)prejšnjega odstavka samo, če obstaja resna nevarnost, da dokumenti ne izkazujejo izpolnjevanja pogojev za izdajo obratovalnega dovoljenja. Ko Komisija sprejme referenčni dokument iz tretjega odstavka 27. člena Direktive 2008/57/ES, lahko varnostni organ takšno preverjanje izvaja samo na podlagi nacionalnih predpisov iz skupine B ali C tega referenčnega dokumenta.

(4)Varnostni organ lahko odloči, da bo pred odločitvijo pridobil dodatne informacije, opravil analize tveganja v skladu z Direktivo 2004/49/ES ali zahteval poskusno obratovanje na omrežju zaradi preverjanja izpolnjevanja pogojev, navedenih v

1. c)in
2. d)točki drugega odstavka tega člena, in njihove skladnosti z nacionalnimi predpisi. Po sprejemu referenčnega dokumenta iz tretjega odstavka 27. člena Direktive 2008/57/ES lahko varnostni organ takšno preverjanje izvaja samo na podlagi nacionalnih predpisov iz skupine B ali C iz tega dokumenta.

(5)V primeru iz prejšnjega odstavka varnostni organ po posvetovanju z vlagateljem določi obseg in vsebino dodatnih informacij, analiz tveganj ali poskusnega obratovanja. Po prejeti odločbi varnostnega organa o poskusnem obratovanju in po posvetovanju z vlagateljem mora upravljavec izvesti vsa odrejena poskusna obratovanja najkasneje v treh mesecih po prejeti zahtevi vlagatelja.

(6)Varnostni organ odloči o izdaji obratovalnega dovoljenja v skladu s tem členom brez odlašanja, vendar najkasneje v štirih mesecih po predložitvi popolne vloge, v primeru zahtevanih dodatnih informacij, analiz tveganj ali poskusnih obratovanj pa v dveh mesecih po predložitvi dodatnih informacij, rezultatov analiz ali poskusnih obratovanj. 17.d člen (druge določbe o obratovalnem dovoljenju)

(1)Če varnostni organ zavrne izdajo obratovalnega dovoljenja, lahko prosilec za izdajo dovoljenja v enem mesecu od prejema zavrnilne odločbe pri varnostnem organu vloži pritožbo. Varnostni organ mora najkasneje v dveh mesecih ponovno preučiti vlagateljevo vlogo in v primeru, če ugotovi morebitne napake v postopku ali nova dejstva, na podlagi katerih bi lahko bila njegova odločitev drugačna, z novo odločbo odpravi izpodbijano odločbo in o zadevi odloči drugače. Če svoje odločbe ne namerava spremeniti, pritožbo skupaj z upravnim spisom čimprej posreduje ministrstvu.

(2)Ministrstvo lahko v sedmih dneh od prejema pritožbe zaprosi Evropsko železniško agencijo za mnenje o utemeljenosti pritožbe. Prejeto mnenje posreduje tudi pritožniku in varnostnemu organu. Če mnenja agencije ne prejme v enem mesecu od dneva poslanega zahtevka agenciji, ministrstvo o pritožbi odloči brez mnenja agencije, in sicer najkasneje v enem mesecu. Če ministrstvo ne zahteva mnenja agencije, mora o pritožbi odločiti najkasneje v dveh mesecih od prejema pritožbe.

(3)Če varnostni organ niti v treh mesecih po poteku rokov iz šestega odstavka 17.b člena oziroma šestega odstavka 17.č člena tega zakona ne izda odločbe o izdaji obratovalnega dovoljenja, se šteje, da je bilo obratovalno dovoljenje za tirno vozilo izdano. Na tak način pridobljeno obratovalno dovoljenje velja samo za tisti del železniškega omrežja Republike Slovenije, za katerega je bila vložena vloga, o kateri varnostni organ ni odločil.

(4)Če mora varnostni organ obratovalno dovoljenje za tirno vozilo razveljaviti, ker ne izpolnjuje več pogojev za obratovalno dovoljenje ali iz drugih razlogov, to stori v skladu s postopkom nadzora nad varnostnimi spričevali in varnostnimi pooblastili, določenim v zakonu, ki ureja železniški promet. 17.e člen (obratovalno dovoljenje za tipe tirnih vozil)

(1)Če varnostni organ izda obratovalno dovoljenje za tirno vozilo, izda hkrati tudi obratovalno dovoljenje za tip tirnega vozila, če takšnega dovoljenja za ta tip tirnega vozila še ni izdal.

(2)Obratovalno dovoljenje za tirno vozilo, ki je skladno z že odobrenim tipom tirnega vozila v Republiki Sloveniji, se izda na podlagi izjave o skladnosti s tem tipom tirnega vozila, ki jo predloži vlagatelj.

(3)Če se bistvene določbe v TSI in nacionalnih predpisih, na podlagi katerih je bilo izdano dovoljenje za tip tirnega vozila, spremenijo, varnostni organ odloči, ali ostanejo že izdana dovoljenja za tip tirnega vozila v veljavi, ali jih je treba obnoviti. V tem primeru lahko varnostni organ v postopku preverja le tehnične pogoje, povezane s spremembo predpisov. Vsa obratovalna dovoljenja za tirna vozila, ki so bila izdana pred obnovo dovoljenja za tip tirnega vozila, ostanejo v veljavi.

(4)Če vlagatelj vloži vlogo za pridobitev obratovalnega dovoljenja za tip tirnega vozila tudi v drugi državi članici Evropske unije, varnostni organ sodeluje v postopku izdaje dovoljenja s pristojnim organom te države z namenom poenostavitve in pospešitve postopka. 17.f člen (vzdrževanje tirnih vozil)

(1)Za vsako tirno vozilo se pred začetkom obratovanja oziroma pred uporabo v omrežju določi subjekt, ki je zadolžen za njegovo vzdrževanje in ki se ga vpiše v nacionalni register tirnih vozil v skladu z določbami 18. člena tega zakona.

(2)Subjekt, zadolžen za vzdrževanje, je lahko prevoznik v železniškem prometu, upravljavec infrastrukture ali imetnik in lahko izvaja vzdrževanje sam ali za to uporablja pogodbene vzdrževalne delavnice.

(3)Subjekt, zadolžen za vzdrževanje, z ustreznim sistemom vzdrževanja zagotovi, da tirna vozila, za katera je zadolžen za vzdrževanje, varno obratujejo. Zato mora zagotoviti, da so tirna vozila vzdrževana v skladu z: – datoteko o vzdrževanju vsakega tirnega vozila, – veljavnimi predpisi, vključno s predpisi o vzdrževanju in z določbami TSI.

(4)Subjekt, zadolžen za vzdrževanje tovornih vagonov, potrdi varnostni organ, ki pred tem preveri, ali subjekt izpolnjuje vse pogoje, določene v tem členu. Če je subjekt, zadolžen za vzdrževanje, prevoznik v železniškem prometu oziroma upravljavec infrastrukture, izpolnjevanje pogojev, določenih v tem členu, in pogojev, ki jih sprejme Komisija v skladu s petim odstavkom 14.a člena Direktive 2004/49/ES, preverijo varnostni organi ob izdaji varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila ter ob preverjanju izpolnjevanja pogojev za ohranitev varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila, kar potrdijo z ustreznimi potrdili, določenimi v teh postopkih.

(5)Potrdila, ki jih je izdala druga država članica Evropske unije in so bila izdana v skladu z določbami petega odstavka 14.a člena Direktive 2004/49/ES, veljajo tudi v Republiki Sloveniji.

(6)Določitev oziroma potrjevanje subjekta, zadolženega za vzdrževanje, se lahko izvede z odstopanji od določb tega člena, in sicer v primerih: – tirnih vozil, registriranih v tretji državi in vzdrževanih v skladu z zakoni te države; – tirnih vozil, ki se uporabljajo na omrežjih ali progah, katerih tirna širina se razlikuje od tiste na glavnem železniškem omrežju v Evropski uniji in za katere je izpolnjevanje pogojev, določenih v tretjem odstavku tega člena, zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi s tretjimi državami; – tirnih vozil, opredeljenih v četrtem odstavku 6. člena tega zakona, in vojaške opreme ter posebnega transporta, za katere je pred obratovanjem potrebno ad hoc obratovalno dovoljenje nacionalnih varnostnih organov. V tem primeru se odstopanja odobrijo za obdobje največ petih let.

(7)Odstopanja iz prejšnjega odstavka odobri varnostni organ, in sicer: – pri registriranju tirnih vozil v skladu z določbami 18. člena tega zakona; – pri izdajanju varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil prevoznikom v železniškem prometu in upravljavcem infrastruktur v skladu z določbami zakona, ki ureja železniški promet.

(8)Odstopanja iz šestega odstavka tega člena se določijo in upravičijo v letnem varnostnem poročilu varnostnega organa v skladu z določbami zakona, ki ureja železniški promet. Če Evropska komisija oceni, da zaradi odstopanj obstajajo prevelika tveganja glede varnosti v železniškem sistemu Evropske unije, lahko zahteva, da se takšna odstopanja prenehajo uporabljati, kar je varnostni organ dolžan upoštevati. 4. Registri 18. člen (nacionalni register tirnih vozil)

(1)Nacionalni register tirnih vozil Republike Slovenije vodi varnostni organ. V register se na vlogo imetnika tirnega vozila vpišejo tirna vozila, ki niso vpisana v enega izmed nacionalnih registrov tirnih vozil v drugi državi članici Evropske unije in je zanje izdano obratovalno dovoljenje.

(2)V register tirnih vozil se vpišejo tirna vozila, za katera je varnostni organ izdal evropsko številko tirnega vozila (v nadaljnjem besedilu: EVN). V primeru tirnih vozil, ki obratujejo ali nameravajo obratovati iz ali v državo, ki ni članica Evropske unije in ima tirno širino, drugačno od glavnega omrežja znotraj Evropske unije, se lahko določi drugo jasno prepoznavno številko na podlagi drugačnega sistema šifrskih oznak. Prosilec za prvo dovoljenje za obratovanje mora tirno vozilo označiti z EVN oziroma drugo številko, ki mu je dodeljena.

(3)Register tirnih vozil mora biti sestavljen na podlagi skupnih specifikacij, ki jih sprejme Evropska komisija na predlog Evropske železniške agencije, in mora vsebovati vsaj naslednje podatke: – podatke o EVN; – podatke o ES-izjavi o verifikaciji; – podatke o izdajatelju ES-izjave o verifikaciji; – podatke o tipu tirnega vozila s sklicevanjem na Evropski register dovoljenih tipov tirnih vozil; – podatke o lastniku in imetniku tirnega vozila; – podatke o omejitvah glede načina uporabe tirnega vozila; – podatke o subjektu, zadolženem za vzdrževanje tirnega vozila; – druge podatke, ki jih določajo skupne specifikacije.

(4)Imetnik tirnega vozila mora varnostnemu organu takoj sporočiti vsako spremembo podatkov iz registra, uničenje tirnega vozila ali svojo odločitev, da tirnega vozila ne bo več registriral.

(5)Podatki iz registra tirnih vozil morajo biti dostopni preiskovalnemu organu, regulatornemu organu, Evropski železniški agenciji, prevoznikom, upravljavcu in vsem drugim osebam, ki so navedene v registru ali so upravičene vložiti vlogo za registracijo tirnega vozila.

(6)Register tirnih vozil mora biti ažuriran na način, določen s skupno specifikacijo, ki jo sprejme Evropska komisija. Dokler nacionalni registri tirnih vozil držav članic Evropske unije niso povezani, varnostni organ ažurira register s tistimi podatki, ki jih je v svoj register vnesla druga država članica in zadevajo Republiko Slovenijo.

(7)Varnostni organ skrbi, da je register tirnih vozil povezan z Evropskim registrom dovoljenih tipov tirnih vozil v skladu s skupno specifikacijo, ki jo sprejme Evropska komisija.

(8)Zaradi posodobitve Evropskega registra dovoljenih tipov tirnih vozil mora varnostni organ Evropsko železniško agencijo obvestiti o vsakem izdanem dovoljenju za nov tip tirnega vozila, njegovi spremembi, začasnem preklicu ali odvzemu. 18.a člen (register železniške infrastrukture)

(1)Železniška infrastruktura mora biti vpisana v register. Register železniške infrastrukture vodi upravljavec.

(2)V registru železniške infrastrukture so navedene, v veljavnih TSI določene, glavne značilnosti vsakega podsistema ali dela podsistema (npr. osnovni parametri) in njihova soodvisnost z značilnostmi drugih podsistemov ali delov podsistemov.

(3)Register železniške infrastrukture mora biti objavljen in ažuriran na način, določen s skupnimi specifikacijami, ki jih sprejme Evropska komisija. 5. Priglašeni organ 19. člen (priglašeni organ)

(1)Priglašeni organ je subjekt, ki je pooblaščen za ocenjevanje skladnosti komponent interoperabilnosti ali njihove primernosti za uporabo in izvedbo postopka verifikacije podsistemov ali delov podsistemov. Priglašeni organ določi minister, če izpolnjuje pogoje iz tega zakona in Priloge VIII Direktive 2008 /57/ES ter je njegovo usposobljenost preveril varnostni organ, in o tem obvesti ministra, pristojnega za trg.

(2)Ministrstvo, pristojno za trg, na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka obvesti Evropsko komisijo in druge države članice Evropske unije o priglašenih organih, ki so v Republiki Sloveniji pooblaščeni za izvajanje postopka za ocenjevanje skladnosti komponent interoperabilnosti ali njihove primernosti za uporabo v skladu z

1. členom tega zakona in postopka verifikacije v skladu s
2. členom tega zakona, pri čemer navede tudi področje pristojnosti in identifikacijsko številko vsakega priglašenega organa, predhodno pridobljeno od Evropske komisije. Smiselno enak postopek se uporablja, če organ ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje.

(3)Priglašeni organ, njegov direktor in osebje, odgovorno za opravljanje postopkov pregledovanja, ne smejo biti niti neposredno niti kot pooblaščeni zastopniki udeleženi pri projektiranju, izdelavi, gradnji, trženju, uporabi ali vzdrževanju komponent interoperabilnosti ali podsistemov. Dovoljena pa je izmenjava podatkov med vsemi subjekti, ki v postopku sodelujejo.

(4)Priglašeni organ in osebje, ki je pristojno za preglede, morajo biti funkcionalno neodvisni od organov, pristojnih za izdajo dovoljenj za začetek obratovanja, od organov, pristojnih za izdajo licenc prevoznikom, od organov, pristojnih za izdajo varnostnih spričeval, in od organov, ki vodijo preiskavo v primeru nesreče. Osebje, ki opravlja preglede, mora biti neodvisno in ne sme biti plačano glede na količino opravljenih preverjanj in ne na podlagi rezultatov teh preverjanj.

(5)Priglašeni organ mora izpolnjevati pogoje za opravljanje svoje dejavnosti, predvsem pa mora imeti zaposleno osebje in sredstva, ki se zahtevajo za ustrezno opravljanje tehničnih in administrativnih nalog, povezanih z vodenjem pregledov. Priglašeni organ mora imeti tudi možnost uporabe opreme, potrebne za izredne preglede.

(6)Osebje, pristojno za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, mora izpolnjevati naslednje minimalne pogoje: – biti mora ustrezno strokovno in poklicno usposobljeno; – imeti mora zadovoljivo znanje o predpisih, povezanih s pregledi, ki jih opravlja, in imeti dovolj prakse na tem področju; – biti mora usposobljeno za izdajanje certifikatov, zapisov in poročil, ki sestavljajo uradno dokumentacijo opravljenih pregledov. 20. člen (pristojnosti priglašenega organa)

(1)Priglašeni organ mora imeti med izvajanjem nalog, za katere je pooblaščen, stalen dostop do gradbišč, proizvodnih obratov, skladiščnih površin, naprav za montažo in preskušanje ter drugih objektov, za katere meni, da so potrebni za izvedbo njegovih nalog. Naročnik ali proizvajalec ali njun zastopnik s sedežem v Evropski uniji mora poslati vse dokumente ali poskrbeti, da so mu poslani vsi za ta namen potrebni dokumenti ter zlasti izvedbeni načrt ali projektna dokumentacija za podsistem ali njegov sestavni del.

(2)Naloga priglašenega organa se začne v fazi načrtovanja in obsega celotno obdobje proizvodnje do faze prevzema pred začetkom obratovanja podsistema. Priglašeni organ overi tudi vmesnike, ki omogočajo vključitev komponente interoperabilnosti ali podsistema v obstoječi sistem, ob upoštevanju ustreznih TSI in registrov iz 18. in 18.a člena tega zakona.

(3)Priglašeni organ opravlja preverjanje z izvajanjem revizij, da se prepriča o skladnosti izvedenih del s predpisi. Pooblaščenim osebam za izvajanje graditve oziroma izdelave podsistema ali dela podsistema mora predložiti revizijsko poročilo.

(4)Priglašeni organ lahko med preverjanjem opravi naključne obiske delovišča ali proizvodnih obratov. Med takimi obiski lahko opravi popolne ali delne revizije. Pooblaščenim osebam za graditev oziroma izdelavo podsistema mora izdati poročilo o pregledu in po potrebi revizijsko poročilo.

(5)Priglašeni organ mora najmanj enkrat letno, javno objavljati informacije o: – prejetih zahtevah za ES-verifikacijo, – izdanih ali zavrnjenih vmesnih izjavah o verifikaciji, – izdanih ali zavrnjenih potrdilih o verifikaciji, – zavrnjenih potrdilih o skladnosti. 21. člen (zavarovanje odgovornosti in varovanje skrivnosti)

(1)Priglašeni organ mora imeti zavarovano civilno odgovornost za škodo, nastalo v okviru opravljanja svoje dejavnosti, razen če naloge priglašenega organa opravlja državni organ.

(2)Osebje priglašenega organa je zavezano k poklicni molčečnosti glede vsega, kar izve med opravljanjem svojih dolžnosti na podlagi tega zakona, razen do državnih organov. 22. člen (smiselna uporaba določb poglavja o interoperabilnosti)

(1)Določbe tega poglavja o pogojih za pridobitev uporabnega ali obratovalnega dovoljenja se smiselno uporabljajo tudi za železniške podsisteme in njihove sestavne dele na regionalnih progah in industrijskih tirih, ter za podsisteme iz prve alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona, za katere je odstopanje od TSI dovoljeno kakor tudi za podsisteme za katere TSI še ni izdan ali se še ni začel uporabljati.

(2)Na železniških podsistemih iz prejšnjega odstavka upravni organ pristojen za izdajo uporabnega dovoljenja oziroma varnostni organ opravi tehnični pregled ter overi, da je podsistem zgrajen v skladu s projektno dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem, kadar je to izdano, ter z nacionalnimi varnostnimi predpisi, nacionalnimi predpisi ali tehničnimi predpisi oziroma specifikacijami, ki veljajo za te podsisteme. III. RAZVOJ IN UPRAVLJANJE VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU 1. Zagotavljanje varnosti v železniškem prometu 23. člen (naloge in pristojnosti)

(1)Ministrstvo, varnostni organ, upravljavec in prevozniki vsak v skladu s svojimi pristojnostmi in področjem delovanja zagotavljajo: – da se varnost železniškega prometa v železniškem sistemu ohranja in, kjer je to upravičeno in izvedljivo, stalno izboljšuje ob upoštevanju razvoja zakonodaje Evropske skupnosti ter tehničnega in znanstvenega napredka, pri čemer se prednost daje preprečevanju resnih nesreč; – da se varnostni predpisi uporabljajo in izvajajo odprto in nediskriminatorno ter da se pospešuje razvoj enotnega železniškega sistema.

(2)Upravljavec in prevozniki so odgovorni za varno delovanje železniškega sistema in nadzorovanje tveganja. Izvajati morajo potrebne ukrepe za nadzorovanje tveganja (po potrebi tudi z medsebojnim sodelovanjem) zaradi uveljavljanja predpisov in standardov na področju varnosti v železniškem prometu. Uveljaviti morajo sisteme varnega upravljanja v skladu s tem zakonom.

(3)Upravljavec in prevozniki v železniškem prometu so odgovorni uporabnikom, strankam, delavcem ter tretjim osebam za svoj del sistema in njegovo varno delovanje.

(4)Odgovornost upravljavca in prevoznikov iz prejšnjega odstavka ne razbremenjuje odgovornosti proizvajalcev sestavnih delov in komponent interoperabilnosti posameznih podsistemov, vzdrževalcev, imetnikov vagonov ter izvajalcev drugih potrebnih storitev, da zagotovijo, da so njihova vozna sredstva, objekti in naprave, oprema in material skladni z zahtevami in pogoji za predvideno uporabo tako, da jih lahko upravljavec ali prevozniki v železniškem prometu varno vključijo v uporabo. 24. člen (spremljanje varnosti)

(1)Zaradi ocene doseganja skupnih varnostnih ciljev (v nadaljnjem besedilu: SVC) in spremljanja splošnega razvoja varnosti v železniškem prometu ministrstvo analizira informacije o skupnih varnostnih kazalcih iz letnih poročil varnostnega organa, kot je določeno v zakonu, ki ureja železniški promet.

(2)Vsako leto do 30. junija upravljavec in prevozniki predložijo varnostnemu organu letno varnostno poročilo za prejšnje koledarsko leto. To varnostno poročilo vsebuje:

1. a)informacije o tem, kako se izpolnjujejo SVC organizacije, in o rezultatih varnostnih načrtov;
2. b)opis razvoja nacionalnih varnostnih kazalnikov iz Priloge I Direktive 2004/49/ES, če je to pomembno za organizacijo, ki pripravlja poročilo;
3. c)rezultate notranje varnostne revizije;
4. d)ugotovitve o pomanjkljivostih in slabostih pri izvajanju železniškega prometa in upravljanju železniške infrastrukture, ki bi lahko bile pomembne za varnostni organ. 25. člen (skupne varnostne metode in skupni varnostni cilji)

(1)Skupne varnostne metode (v nadaljnjem besedilu: SVM) opisujejo način ocenjevanja stopnje varnosti in doseganja varnostnih ciljev ter skladnost z drugimi varnostnimi zahtevami.

(2)SVC vsebujejo definicije najmanjše varnostne ravni, ki jo morajo doseči različni deli železniškega sistema ter celoten železniški sistem, izražene v sprejemljivosti tveganja.

(3)SVM in SVC sprejme Evropska komisija in jih objavi v Uradnem listu EU.

(4)Na podlagi sprejetih SVM in njihovih revizij z namenom doseganja SVC in revidiranih SVC varnostni organ pravočasno pripravi vse potrebne spremembe nacionalnih varnostnih predpisov. Pri tem upošteva časovne roke uresničevanja, ki jih določajo SVC. 26. člen (nacionalni varnostni predpisi)

(1)Vprašanja v zvezi s projektiranjem, gradnjo, nadgradnjo, obnovo, vzdrževanjem, vključitvijo v obratovanje in obratovanjem železniških podsistemov ter druga vprašanja, pomembna za varnost železniškega prometa se podrobneje uredijo v podzakonskih predpisih, ki jih izda minister. Varnostni organ na primeren način zagotavlja, da so nacionalni varnostni predpisi na voljo upravljavcu, prevoznikom v železniškem prometu ter prosilcem za varnostno spričevalo in varnostno pooblastilo.

(2)Ministrstvo takoj obvesti Evropsko komisijo o vsaki spremembi nacionalnih varnostnih predpisov in o vsakem novem nacionalnem varnostnem predpisu, ki se morebiti sprejme, razen če se predpis v celoti nanaša na izvajanje TSI.

(3)Če se namerava po sprejetju SVC izdati nov nacionalni varnostni predpis, ki zahteva višjo raven varnosti kakor SVC, ali če se namerava izdati nov nacionalni predpis, ki lahko vpliva na delovanje prevoznikov v železniškem prometu iz drugih držav članic Evropske unije na ozemlju Republike Slovenije, mora ministrstvo osnutek nacionalnega varnostnega predpisa predložiti Evropski komisiji v pregled skupaj z razlogi za njegovo izdajo.

(4)Če Evropska komisija Republiko Slovenijo obvesti, da meni, da osnutek varnostnega predpisa ni v skladu s SVM ali vsaj z uresničevanjem SVC, ali meni, da predstavlja sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrito omejevanje prevozov med državami članicami Evropske unije po železnici, se začasno ustavi sprejemanje, začetek veljavnosti ali izvajanje predpisa, dokler se v šestih mesecih ne sprejme dokončne odločbe.

(5)Če Evropska komisija sprejme ustrezno odločbo, s katero ugotovi, da osnutek varnostnega predpisa ni v skladu s SVM ali vsaj z uresničevanjem SVC ali da predstavlja sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrito omejevanje prevozov med državami članicami Evropske unije v železniškem prometu, ministrstvo ukrene vse potrebno, da se odločba izvrši.

(6)Ministrstvo obvesti Evropsko komisijo o nacionalnih varnostnih predpisih: – povezanih z obstoječimi nacionalnimi varnostnimi cilji in varnostnimi metodami; – ki določajo zahteve za sisteme varnega upravljanja in za varnostno spričevalo prevoznikov v železniškem prometu; – ki določajo zahteve za odobritev začetka obratovanja in vzdrževanje novih in bistveno spremenjenih tirnih vozil, ki še niso zajeta v TSI, s tem da mora obvestilo vsebovati predpise za izmenjavo tirnih vozil med prevozniki v železniškem prometu, sisteme registracije in zahteve glede postopkov preskusov; – ki obsegajo skupne operativne predpise za železniška omrežja, ki še niso zajeta v TSI, vključno s pravili v zvezi s sistemom signalizacije in vodenja prometa; – ki določajo zahteve za dodatne notranje operativne predpise (predpise družbe), ki jih morajo uveljaviti upravljavec in prevozniki v železniškem prometu; – ki določajo zahteve za izvršilne železniške delavce, vključno z merili izbire, zdravstvenimi sposobnostmi in poklicnim usposabljanjem ter podeljevanjem spričeval, če še niso zajeti v TSI; – ki urejajo preiskavo nesreč, resnih nesreč in incidentov. 27. člen (sistem varnega upravljanja)

(1)Upravljavec in prevozniki v železniškem prometu vzpostavijo sisteme varnega upravljanja svoje dejavnosti tako, da se zagotovi doseganje vsaj SVC za celotni železniški sistem. Sistem varnega upravljanja mora biti skladen z nacionalnimi varnostnimi predpisi, varnostnimi zahtevami iz TSI ter SVM.

(2)Sistem varnega upravljanja mora vsebovati elemente iz Priloge III Direktive 2004/49/ES, prilagojene značilnostim, obsegu in drugim pogojem za opravljanje dejavnosti upravljavca ali prevoznika v železniškem prometu. Ta sistem mora zagotoviti kontrolo vseh tveganj, povezanih z njihovo dejavnostjo, vključno z vzdrževanjem in oskrbo z materialom ter poslovanjem s pogodbeniki. Sistem varnega upravljanja mora upoštevati tudi tveganja, povezana z delovanjem tretjih oseb.

(3)Sistem varnega upravljanja upravljavca mora upoštevati učinke dejavnosti različnih prevoznikov na omrežju prog, zato mora vsebovati določbe, ki omogočijo vsem prevoznikom v železniškem prometu, da izvajajo dejavnosti v skladu s TSI in nacionalnimi varnostnimi predpisi ter s pogoji iz njihovega varnostnega spričevala. Sistem varnega upravljanja upravljavca mora vsebovati tudi koordinacijo nujnih postopkov v nepredvidljivih situacijah z vsemi prevozniki v železniškem prometu.

(4)Vsi pomembni deli sistema varnega upravljanja se morajo dokumentirati. Zlasti mora biti opisana porazdelitev odgovornosti v organizaciji upravljavca ali prevoznika v železniškem prometu. Prikazano mora biti, kako poslovodstvo zagotavlja nadzor na različnih ravneh, kako so vključeni predstavniki zaposlenih na vseh ravneh in kako je zagotovljeno nenehno izboljševanje sistema varnega upravljanja. 2. Preiskava nesreč, resnih nesreč in incidentov 28. člen (preiskovalni organ)

(1)Preiskavo nesreč, resnih nesreč in incidentov opravlja stalni preiskovalni organ, ki je v takih primerih pristojen opravljati preiskavo skladno z določili tega zakona in zakona, ki ureja železniški promet.

(2)Preiskovalni organ mora imeti vsaj enega preiskovalca ali preiskovalko (v nadaljnjem besedilu: preiskovalec), ki je usposobljen, da v primeru resne nesreče, nesreče ali resnega incidenta opravlja funkcijo glavnega preiskovalca. 29. člen (pooblastila preiskovalnega organa)

(1)Preiskovalnemu organu morajo pristojni organi, prevozniki, upravljavec in druge vpletene osebe omogočiti učinkovito, hitro in neodvisno opravljanje njegovih nalog. Preiskovalni organ ima pravico do:

1. a)prostega dostopa do kraja nesreče, resne nesreče ali incidenta in do vpletenih tirnih vozil, infrastrukturnih objektov ter tudi do objektov in naprav za upravljanje prometa in signalizacijo;
2. b)takojšnega popisa dokazov in nadzorovane odstranitve razbitin, infrastrukturnih objektov in naprav ali njihovih sestavnih delov za pregled ali analizo;
3. c)dostopa in uporabe posnetkov naprav za snemanje verbalnih sporočil na vlaku in evidentiranje delovanja sistema signalizacije, vodenja prometa in upravljanja prometa;
4. d)dostopa do rezultatov preiskav teles žrtev;
5. e)dostopa do rezultatov preiskav vlakovnega osebja in drugih oseb, vpletenih v nesrečo, resno nesrečo ali incident;
6. f)zaslišanja vpletenih železniških delavcev in drugih prič;
7. g)dostopa do vseh ustreznih informacij ali evidenc upravljavca, vpletenih prevoznikov in varnostnega organa.

(2)Preiskava se opravi neodvisno od sodne preiskave in ne sme vzpostavljati domneve o krivdi oziroma odgovornosti za nesrečo, resno nesrečo ali incident.

(3)Preiskovalci preiskovalnega organa imajo službeno izkaznico, ki jo predpiše minister.

1. člen (pomoč preiskovalnemu organu) Preiskovalni organ lahko zahteva pomoč preiskovalnih organov iz drugih držav članic Evropske skupnosti ali od Evropske železniške agencije, da se zagotovi sodelovanje oseb s strokovnim znanjem in izkušnjami, potrebnimi za izvedbo preiskave, ali da se opravijo tehnični pregledi, analize ali ocene.
2. člen (preiskovalni postopek)

(1)Preiskovalni organ preiskuje nesreče, resne nesreče in incidente na območju Republike Slovenije. Če se je nesreča, resna nesreča ali incident zgodil na mejnih objektih med Republiko Slovenijo in drugo državo ali v njihovi bližini, se lahko preiskovalni organi prizadetih držav dogovorijo, da opravi preiskavo samo eden od njih ali da jo opravijo skupaj. Preiskovalnemu organu druge države se v prvem primeru omogoči sodelovanje pri preiskavi in neovirana souporaba rezultatov. Preiskovalni organi iz druge države so povabljeni k udeležbi pri preiskavi, če je v dogodek vpleten prevoznik, ki ima sedež in je pridobil licenco v tej državi.

(2)Preiskovalni organ zagotovi vsa sredstva, ki so potrebna za opravljanje preiskave. Glede na naravo nesreče, resne nesreče ali incidenta lahko zagotovi tudi zunanje strokovnjake, ki imajo operativno in tehnično strokovno znanje ter izkušnje za pomoč pri preiskavi.

(3)Preiskovalni organ mora vsem v nesreči, resni nesreči ali incidentu udeleženim stranem dati možnost, da so zaslišani oziroma da dajo izjavo o dogodku in jim omogočiti souporabo rezultatov preiskave.

(4)Upravljavec, prevozniki, varnostni organ, žrtve in njihovi sorodniki, lastniki poškodovanega premoženja, proizvajalci, pristojni organi za ukrepanje ob nesrečah, resnih nesrečah in incidentih, predstavniki vpletenih strani in uporabniki morajo biti redno obveščeni o preiskavi in njenem poteku. Če je to izvedljivo, se vsem navedenim omogoči, da dajo svoje mnenje in stališče o preiskavi ter pripombe k osnutkom poročil preiskovalnega organa.

(5)Preiskovalni organ in drugi pristojni organi morajo končati preiskavo na kraju nesreče, resne nesreče ali incidenta v najkrajšem možnem času, tako da lahko upravljavec čim prej popravi poškodovano infrastrukturo in vzpostavi železniški promet. 32. člen (poročila preiskovalnega organa)

(1)O preiskavi nesreče, resne nesreče ali incidenta preiskovalni organ pripravi poročilo v obliki, ki je primerna glede na vrsto in resnost dogodka ter glede na pomen ugotovitev preiskave. V poročilu navede cilje preiskave in po potrebi tudi varnostna priporočila.

(2)Preiskovalni organ objavi končno poročilo v najkrajšem možnem času, vendar ne pozneje kot v 12 mesecih po nesreči, resni nesreči ali incidentu. Poročilo, kolikor je mogoče, upošteva strukturo poročila iz Priloge V Direktive 2004/49/ES. Poročilo se skupaj z varnostnimi priporočili pošlje vsem subjektom, navedenim v tretjem in četrtem odstavku prejšnjega člena, ter pristojnim organom in subjektom v drugih državah članicah Evropske unije.

(3)Preiskovalni organ vsako leto, najpozneje do

1. septembra, objavi letno poročilo za preteklo leto o preiskavah, opravljenih v prejšnjem letu, varnostnih priporočilih, ki so bila izdana, in ukrepih, sprejetih v skladu s prej izdanimi priporočili.
2. člen (informacije, ki jih je treba poslati Evropski železniški agenciji)

(1)Preiskovalni organ mora v enem tednu po odločitvi o začetku preiskave obvestiti Evropsko železniško agencijo o začetku preiskave. V obvestilu navede datum, čas, kraj in vrsto dogodka ter njegove posledice glede smrtnih žrtev, poškodb in materialne škode.

(2)Preiskovalni organ pošlje Evropski železniški agenciji izvod končnega poročila o preiskavi dogodka in letno poročilo iz tretjega odstavka prejšnjega člena. 34. člen (obveznost upravljavca in prevoznikov pri preiskavi nesreč, resnih nesreč in incidentov)

(1)Poleg preiskovalnega organa morajo tudi upravljavec in prevozniki storiti vse potrebno, da v okviru svojih pristojnosti in delovnih področij ugotovijo vzroke nesreč, resnih nesreč in incidentov v železniškem prometu ter okoliščine, v katerih so nastali. Še posebej pozorno morajo preiskati vzroke nesreč, resnih nesreč in incidentov, ki jih preiskovalni organ ne preišče.

(2)Upravljavec in prevozniki morajo voditi evidenco o nesrečah, resnih nesrečah in incidentih v železniškem prometu ter o drugih pojavih, pomembnih za varen železniški promet.

(3)Kadar so vzroki ali posledice dogodka izključno na strani upravljavca ali prevoznika, opravi preiskavo upravljavec ali prevoznik sam. Če se vzroki ali posledice nanašajo na upravljavca in na prevoznike, opravijo preiskavo skupaj. 35. člen (obveščanje)

(1)Upravljavec in prevozniki morajo takoj in ob vsakem času obvestiti Prometni inšpektorat Republike Slovenije o nesrečah in resnih nesrečah, v katerih so bile poškodovane osebe ali je nastala velika škoda, ter o nesrečah in resnih nesrečah, ki imajo znake kaznivega dejanja.

(2)Prevozniki in upravljavec morajo nemudoma obveščati preiskovalni organ o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih v železniškem prometu.

(3)Način obveščanja o nesrečah, resnih nesrečah in incidentih ter način preiskave, evidentiranja, statističnega spremljanja ter objavljanja podatkov, ki jih morajo preiskati upravljavec in prevozniki, predpiše minister. 36. člen (reševanje oseb)

(1)Ob resnih nesrečah in nesrečah v železniškem prometu morajo upravljavec in prevozniki reševati osebe in pomagati poškodovanim.

(2)Osebe, ki so ali pridejo na kraj resne nesreče in nesreče, v kateri je bil kdo poškodovan, morajo takoj obvestiti center za obveščanje ali policijo in sodelovati pri reševanju poškodovancev takoj, ko so vzpostavljeni pogoji za njihovo osebno varnost pri reševanju. IV. SPLOŠNE DOLOČBE O PODSISTEMIH 37. člen (vzdrževanje podsistemov)

(1)Železniški podsistemi se morajo redno vzdrževati in občasno pregledati tako, da brezhibno delujejo ter zagotavljajo varnost železniškega prometa.

(2)Vzdrževanje podsistemov iz točk a),

1. b)in
2. c)tretjega odstavka 2. člena tega zakona obsega dela, ki ohranjajo normalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost. V vzdrževanje sodijo tudi zamenjava v okviru vzdrževanja, nadzor nad podsistemi, zagotovitev vzpostavitve prevoznosti prog ob naravnih in drugih nesrečah, vodenje registrov in evidenc in izvajanje meritev posameznih parametrov ali delov sistema.

(3)Zamenjave v okviru vzdrževanja se izvajajo na podlagi obstoječe tehnične dokumentacije ali projektne dokumentacije in za njih ni potrebno novo obratovalno dovoljenje.

(4)Minister natančneje predpiše vrste in način izvedbe vzdrževalnih del, način in postopek rednega nadzora nad stanjem podsistemov ali delov podsistemov, vodenje evidenc ter roke za izvajanje vzdrževalnih del ali pregledov posameznih podsistemov ali delov podsistemov. 37.a člen (izvajanje obnov in nadgradenj)

(1)Obnove ali nadgradnje, ki se izvajajo po postopku vzdrževalnih del v javno korist, se izvajajo na podlagi izdelane projektne in tehnične dokumentacije.

(2)Za obnove ali nadgradnje, ki se izvajajo po postopku vzdrževalnih del v javno korist, je potrebno novo obratovalno dovoljenje, če tako v skladu s prvim odstavkom 16.b člena tega zakona odloči varnostni organ.

(3)Za obnove in nadgradnje, ki ne izpolnjujejo pogojev za izvedbo po postopku vzdrževalnih del v javno korist, se uporabljajo določbe 38. člena tega zakona. 38. člen (izvajanje gradenj)

(1)Za gradnjo je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi o graditvi objektov in določbami tega zakona.

(2)Gradnja in nadgradnja javne železniške infrastrukture je v javnem interesu in v javno korist. Šteje se, da je javni interes za gradnjo ali nadgradnjo javne železniške infrastrukture izkazan, če je gradnja ali nadgradnja vključena v nacionalni program razvoja javne železniške infrastrukture, sprejet v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet.

(3)Minister izda predpise, s katerimi podrobneje uredi posamezna vprašanja v zvezi s projektiranjem, gradnjo, nadgradnjo in obnovo podsistemov ali delov podsistemov ter izvedbo vseh potrebnih postopkov, in predpiše druge zahteve, pomembne za varnost železniškega prometa. 39. člen (izvajanje del pod prometom)

(1)Kadar se dela iz 37., 37.a in 38. člena tega zakona izvajajo pod prometom mora biti pred začetkom del delovišče zavarovano s signali.

(2)Med trajanjem del mora biti zagotovljen varen železniški promet.

(3)Če se dela izvajajo pod prometom, upravljavec določi postopke in način obratovanja pod posebnimi pogoji ter načrt pregleda podsistema po posameznih vmesnih fazah. Pregled podsistema v vmesni fazi opravita nadzornik ali nadzornica (v nadaljnjem besedilu: nadzornik) del in upravljavec ob sodelovanju izvajalca del po predložitvi njegove izjave o dokončanju vmesne faze. Po opravljenem pregledu nadzornik del z vpisom v gradbeni dnevnik potrdi, da so dela opravljena skladno s tehničnimi zahtevami in da je varnost prometa pod posebnimi pogoji zagotovljena. Upravljavec na tej podlagi konča zaporo prometa in dovoli začasno obratovanje pod posebnimi pogoji.

(4)Po končanih delih morajo biti s proge odstranjeni ostanki materiala, delovnih sredstev, signalov in drugih predmetov, postavljenih pri opravljanju del, ter nameščene oprema in naprave, ki zagotavljajo varen železniški promet. Po končanju del, ki se izvajajo pod prometom, se mora tehnični pregled začeti čimprej oziroma najkasneje v 60 dneh. V. INFRASTRUKTURA

1. Zemljišča
2. člen (ustanovitev stvarne služnosti) Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na sosednjem zemljišču ali objektu kot izvedba teh ukrepov na zemljišču železniške infrastrukture, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem železniške proge, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.
3. člen (pridobitev zemljišč za gradnjo) Pri načrtovani gradnji ali nadgradnji železniške proge se zaradi pridobitve potrebnih zemljišč v skladu z zakonom lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine.
4. člen (vračilo razlaščenih zemljišč) Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnjega člena v štirih letih od odvzema ali omejitve lastninske pravice ne začnejo uporabljati za namen razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom. Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča ali druge nepremičnine namesto razlastitve sklenjena pogodba, lahko prejšnji lastnik v tem primeru zahteva razdrtje pogodbe.
5. člen (postopek ureditve meje in parcelacije) Ureditev meje in parcelacija za potrebe gradnje ali nadgradnje javne železniške infrastrukture se izvede na podlagi katastrskega elaborata. Nenavzočnost predpisano vabljenih lastnikov oziroma uporabnikov v postopku ureditve mej in parcelacije ali njihovo nestrinjanje z zamejničenjem mej ne zadrži postopka za evidentiranje mej oziroma izvedbo sprememb glede novo nastalih mej v zemljiškem katastru in ustreznih zaznamb v zemljiški knjigi.
6. člen (kmetijska zemljišča)

(1)Pri iskanju ustreznega nadomestnega kmetijskega zemljišča oziroma gozda za kmete, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot svojo glavno dejavnost, sodeluje Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

(2)Kmetijska zemljišča, ki so potrebna za gradnjo ali nadgradnjo javne železniške infrastrukture in so v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, se neodplačno prenesejo v upravljanje upravljavcu javne železniške infrastrukture.

(3)Za izvedbo pravnega posla s kmetijskim zemljiščem ni potrebna posebna odobritev občine, v kateri leži to zemljišče. 2. Zaščita proge 45. člen (progovni pas)

(1)Progovni pas je prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 m v naselju oziroma 8 m zunaj naselja ter prostor nad ravnino tirnic do višine 10 m in prostor pod ravnino tirnic do globine 30 m. Če progo prečka daljnovod nazivne napetosti 220 kV, se višina prostora nad ravnino tirnic poveča na 12,75 m, če progo prečka daljnovod nazivne napetosti 400 kV, pa na 14 m.

(2)V progovnem pasu se smejo opravljati le dela in graditi le objekti, napeljave in naprave železniške infrastrukture, ki so potrebni za delovanje železniškega sistema.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek se smejo ob predhodni pridobitvi projektnih pogojev in s soglasjem upravljavca v progovnem pasu graditi tudi drugi objekti in naprave, povezane s prevozom potnikov, nakladanjem ali razkladanjem blaga, kakor tudi napeljevati cevovodi, energetski in komunikacijski vodi ter druge podobne naprave in objekti v javnem interesu.

(4)Upravljavec mora o vseh posegih v progovni pas, ki niso v skladu s pogoji iz tega člena ali so v nasprotju s pogoji, določenimi v soglasju, takoj obvestiti inšpekcijo, pristojno za železniški promet. 46. člen (varovalni progovni pas)

(1)Varovalni progovni pas je 100 m širok zemljiški pas, ki poteka od meje progovnega pasu na obeh straneh proge.

(2)V varovalnem progovnem pasu se smejo na podlagi predhodnega soglasja upravljavca graditi objekti in postavljati napeljave in naprave ali saditi drevje le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od proge, odvisno od njihove vrste in namena, ob ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in prometa.

(3)V varovalnem progovnem pasu se ne smejo opravljati dela, ki bi lahko poškodovala progo ali zmanjšala stabilnost terena (drsenje terena ali usadi, hidrografske spremembe idr.) ali kakor koli drugače ogrožala ali ovirala železniški promet. Prav tako se v varovalnem progovnem pasu ne smejo postavljati kakršne koli naprave ali objekti, ki z barvo, obliko, svetlobo ali kako drugače ovirajo vidljivost signalov ali lahko glede pomena signalov spravijo v zmoto izvršilne železniške delavce.

(4)Kadar je zaradi posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov gradnja objektov ali postavljanje naprav na predpisani oddaljenosti od proge tehnično težavna in ekonomsko neupravičena, se ti objekti in naprave izjemoma lahko gradijo oziroma postavljajo v varovalnem progovnem pasu na razdalji, manjši od predpisane, če se izvedejo potrebni ukrepi, s katerimi se zagotovi enaka stopnja varnosti železniškega prometa kot jo zagotavlja gradnja oziroma postavljanje objektov ali naprav na predpisani oddaljenosti od proge. Odstopanje od predpisanih pogojev mora biti posebej utemeljeno in zanj pridobljeno soglasje upravljavca ali upravljavca industrijskega tira oziroma druge železnice.

(5)Pogoje iz tretjega odstavka prejšnjega člena in drugega odstavka tega člena predpiše minister.

(6)Lastnik zemljišča v varovalnem progovnem pasu in upravljavec v progovnem pasu morata ravnati v skladu s predpisi o varstvu pred požarom ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(7)Upravljavec mora o vseh posegih v varovalni progovni pas, ki niso v skladu s pogoji iz tega člena, takoj obvestiti inšpekcijo, pristojno za železniški promet. 47. člen (dolžnost ukrepanja v varovalnem progovnem pasu)

(1)Upravljavec mora tam, kjer so možni usadi, hudourniki, zameti, močni vetrovi, poplave in druge nesreče ali če je kakor koli oviran varen železniški promet ali kjer lahko pride do oviranja ali ogrožanja varnega železniškega prometa, ukrepati v skladu s predpisom o varovanju prog in njihovih sestavnih delov pred naravnimi nesrečami, ki ga izda minister.

(2)Lastniki sosednjih zemljišč ob železniški progi morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če jim s tem ni povzročena škoda. Lastniki zemljišč v varovalnem progovnem pasu morajo v skladu z zakonom in ob povrnitvi škode dopustiti dostop do železniške proge in objektov zaradi njihovega vzdrževanja in izvedbo ukrepov za zavarovanje prometa ali zmanjšanje škodljivih vplivov na progo, če teh ni mogoče izvesti na zemljišču, ki je del železniške infrastrukture.

(3)Upravljavec ima v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena pravico, da brez posebnega dovoljenja ali drugega akta postavlja in vzdržuje začasne varovalne naprave in odlaga material in druga sredstva v varovalnem progovnem pasu na zemljišče v lasti pravnih ali fizičnih oseb, če je to potrebno za zagotovitev varnega železniškega prometa ali za njegovo vzpostavitev.

(4)Ko prenehajo razlogi iz prvega in drugega odstavka tega člena, mora upravljavec z zemljišča iz prejšnjega odstavka odstraniti začasne varovalne naprave, material in druga sredstva ter vzpostaviti prejšnje stanje in plačati odškodnino za uporabo zemljišča v skladu s predpisi. 48. člen (medsebojna oddaljenost proge in ceste)

(1)Razdalja med progo in javno ali nekategorizirano cesto (v nadaljnjem besedilu: cesta) mora biti tolikšna, da je med njima mogoče postaviti vse naprave, potrebne za opravljanje železniškega prometa na progi in cestnega prometa na cesti, znašati pa mora najmanj 8 m, merjeno od osi skrajnega tira do najbližje točke cestišča ceste.

(2)Ob soglasju upravljavca sme biti na hribovitih in težkih terenih, v soteskah in v drugih podobnih primerih razdalja med osjo skrajnega tira in najbližjo točko ceste, ki ni avtocesta ali hitra cesta, tudi manjša od 8 m, pod pogojem, da se prosti profil ceste in svetli profil proge ne dotikata in da je med njima mogoče postaviti naprave, ki so nujne za varen železniški in cestni promet, pri čemer mora biti kota zgornjega roba tirnic najmanj 1 m nad cestiščem ceste. Če ni izpolnjen pogoj višinske razlike med cestiščem ceste in progo, mora upravljavec ceste med progo in cestiščem ceste postaviti ustrezno varovalno ograjo. 3. Križanja proge in ceste 49. člen (izvennivojska križanja)

(1)Križanje proge z avtocesto, hitro cesto ali glavno cesto I. reda mora biti izvennivojsko.

(2)Križanje proge z drugo cesto mora biti izvennivojsko, če je promet motornih vozil po cesti zelo gost (več kot 7000 vozil povprečnega letnega dnevnega prometa) in če je železniški promet po progi zelo pogosten (več kot 70 vlakov povprečnega letnega dnevnega prometa) ali če je največja dovoljena progovna hitrost večja od 160 km/h.

(3)Med uvoznimi in izvoznimi kretnicami, ki so na glavnih tirih na prometnem mestu, ne sme biti nivojskih prehodov. 50. člen (novi nivojski prehodi)

(1)Novi nivojski prehodi se smejo graditi le na regionalnih progah na razdalji, ki ni manjša od 2000 metrov od obstoječega nivojskega ali izvennivojskega prehoda, če je načrtovani povprečni letni dnevni promet po cesti večji od 250 vozil in je povprečni letni dnevni promet vlakov po progi manjši od 70 vlakov ter je dovoljena progovna hitrost manjša od 160 km/h.

(2)Izpolnjevanje pogojev za vzpostavitev novega nivojskega prehoda in ustreznost zavarovanja preveri komisija, ki jo imenuje minister. Komisijo sestavljajo predstavniki varnostnega organa, upravljavca, investitorja, inšpekcije, pristojne za železniški promet, organa za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, upravljavca ceste, policijske uprave in lokalne skupnosti, na območju katere bo prehod.

(3)Na podlagi mnenja komisije iz prejšnjega odstavka da minister soglasje za vzpostavitev nivojskega prehoda.

(4)Gradnja začasnega nivojskega prehoda za javni cestni promet je na progah dopustna samo za čas in potrebe obnove, nadgradenj in gradenj objektov. Tak nivojski prehod se zavaruje na način in za obdobje, kot ju določi komisija iz drugega odstavka tega člena. Prehod je treba odstraniti takoj po končanih delih, zaradi katerih je bil vzpostavljen. Stroške postavitve, obratovanja in odstranitve začasnega nivojskega prehoda ter potrebnih povezovalnih cest nosi tisti, na čigar zahtevo je bil prehod postavljen. 51. člen (varnost na nivojskih prehodih)

(1)Prehod vozil ali oseb čez progo je dovoljen le na označenih nivojskih prehodih.

(2)Na nivojskih prehodih imajo vlaki prednost pred vsemi udeleženci v cestnem prometu.

(3)Nivojski prehod ceste na odseku proge, na katerem je največja dovoljena progovna hitrost večja od 100 km/h, mora biti zavarovan z zapornicami ali polzapornicami.

(4)Z zapornicami ali polzapornicami morajo biti zavarovani tudi tisti nivojski prehodi, na katerih to zahtevajo potrebna preglednost s ceste na progo, gostota in vrsta prometa ter druge krajevne razmere, pomembne za varnost prometa.

(5)Na nivojskem prehodu, označenem samo s prometnim znakom, mora upravljavec ceste ali poti zagotoviti zadostno preglednost s ceste na progo, tako da lahko udeleženci v cestnem prometu s potrebno pazljivostjo varno in neovirano prečkajo tak nivojski prehod.

(6)V bližini nivojskega prehoda ob progi ni dovoljeno graditi objektov, razen objektov, ki so namenjeni železniškemu prometu, ter saditi drevja, visokega rastlinja ali storiti česa drugega, kar preprečuje ali zmanjšuje preglednost.

(7)Z obeh strani nivojskega prehoda morajo biti na elektrificiranih progah zaščitni višinski profili na razdalji najmanj 8 m od najbližje tirnice, merjeno po cestni osi, v višini 4,5 m nad voziščem ceste. Zaščitne višinske profile mora postaviti in vzdrževati upravljavec.

(8)Natančnejše pogoje iz prvega in četrtega odstavka prejšnjega člena ter četrtega in petega odstavka tega člena določa predpis, ki ga izda minister v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve. 52. člen (razmejitev stroškov)

(1)Stroške za graditev novega nadvoza, podvoza ali nivojskega prehoda in stroške za ureditev in postavitev s tem povezanih naprav, s katerimi se zagotavljata varen in neoviran železniški in cestni promet, nosi investitor.

(2)Če je križanje ceste s progo izvedeno s cestnim podvozom, postane podvoz objekt javne železniške infrastrukture. Stroške vzdrževanja vozišča skupaj z morebitnimi napeljavami in napravami v ali ob njem, ki so potrebne za nemoteno in varno uporabo ceste, nosi upravljavec ceste.

(3)Če je križanje ceste izvedeno s cestnim nadvozom, postane nadvoz objekt cestne infrastrukture. Stroške vzdrževanja proge pod nadvozom skupaj z morebitnimi napeljavami in napravami, potrebnimi za njeno pravilno in varno uporabo, nosi upravljavec.

(4)Stroške spremembe načina zavarovanja na nivojskem prehodu zaradi gradnje, rekonstrukcije ali drugih del na cesti, zaradi prekategorizacije ceste, povečanja povprečnega letnega dnevnega prometa motornih vozil po cesti ali spremembe prometne ureditve, ter stroške zaradi spremembe zavarovanja na zahtevo lokalne skupnosti ali druge upravičene osebe, krije upravljavec ceste.

(5)Stroške v zvezi z vzdrževanjem, obnovo ali nadgradnjo nivojskih prehodov vključno s cestiščem v širini 3 m od osi skrajnih tirov, stroške progovne signalizacije in naprav za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu (zapornice ali polzapornice ter svetlobni znaki za označevanje prehoda ceste čez železniško progo, ki so vezani na signalno varnostne naprave železniške infrastrukture) krije upravljavec.

(6)Stroške postavitve in vzdrževanja cestnoprometne signalizacije, ki opozarja udeležence cestnega prometa na nivojski prehod, krije upravljavec ceste. 53. člen (izredni prevozi čez nivojske prehode in označitev svetle višine podvoza)

(1)Za izredne prevoze čez nivojske prehode mora izvajalec izrednega prevoza pridobiti soglasje upravljavca.

(2)Pred podvozi, katerih svetla višina je manjša od največje dovoljene višine cestnega vozila skupaj s tovorom, morajo biti zaščitni višinski profili in prometni znaki, ki na to opozarjajo voznike cestnih vozil.

(3)Zaščitne višinske profile in prometne znake iz prejšnjega odstavka mora postaviti in vzdrževati upravljavec ceste.

1. Prostori za potnike in potnice
2. člen (urejenost prostorov za potnike in potnice (v nadaljnjem besedilu: potnike), dostopov do vlakov in prometnih mest)

(1)Na postajah in postajališčih s povprečnim letnim dnevnim prometom 500 odpravljenih potnikov in najmanj 70 vlakov morajo biti dostopi do vlakov izvedeni tako, da potniki ne hodijo čez tire (izvennivojski prehodi, čelni peroni idr.).

(2)Prostori in mesta za sprejemanje, zadrževanje in odpravljanje potnikov, prtljage in pošiljk v železniškem prometu morajo biti urejeni tako, da zagotavljajo varnost potnikov in drugih oseb ter cestnih vozil.

(3)Pri novogradnjah in nadgradnjah postaj mora biti zagotovljen izvennivojski dostop do peronov.

(4)Na postajah in postajališčih morajo biti dostopi do potniških vlakov narejeni tako, da omogočajo čim lažji dostop potnikom in osebam z omejenimi gibalnimi sposobnostmi.

(5)Postaje in postajališča morajo imeti perone povezane s prehodi pod progo ali nad njo ali z dohodnimi potmi v nivoju.

(6)Postajališča na dvotirnih progah, razen postajališč z otočnimi peroni ali kritnimi signali, morajo imeti med tiri ograjo.

(7)Natančnejše pogoje iz tega člena določa predpis, ki ga izda minister.

1. Cepitev proge
2. člen (cepitev proge ali tira)

(1)Proga ali industrijski tir se praviloma cepi ali križa z drugo progo samo na postaji.

(2)Izjemoma se lahko proga ali industrijski tir cepi na odprti progi, in sicer pod naslednjimi pogoji:

1. a)cepna kretnica mora imeti ščitni tir, zavarovana mora biti s kritnimi signali, ki so predsignalizirani, lega kretnice pa mora biti nadzorovana z zasedenega prometnega mesta;
2. b)signali morajo biti odvisni od lege cepne kretnice.

(3)Če pogoji iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni, sme biti največja hitrost vlakov čez kretniško območje 50 km/h.

(4)Če se proga cepi od proge, opremljene z avtostop napravami, morajo biti tudi kritni signali, ki so predsignalizirani in varujejo cepno kretnico, opremljeni s progovnimi avtostop napravami ali pa mora biti vgrajena ščitna kretnica, ki je v odvisnosti s temi signali. VI. ENERGIJA 56. člen (pogoji elektrifikacije prog)

(1)Za elektrifikacijo prog se praviloma uporablja enosmerni sistem napetosti 3 kV.

(2)Odstopanja od določbe prejšnjega odstavka so dopustna na podlagi posebnega akta, ki ga izda minister.

1. člen (pogoji postavljanja kontaktnega vodnika nad nivojskim prehodom) Kontaktni vodnik enosmernega sistema napetosti 3 kV mora biti postavljen v višini najmanj 5,35 m nad nivojskim prehodom, kontaktna vodnika enofaznih sistemov 25 kV, 50 Hz in 15 kV, 16 2/3 Hz pa v višini najmanj 5,5 m, merjeno od zgornjega roba tirnice.
2. člen (varnostni ukrepi na elektrificiranih progah)

(1)Na elektrificiranih progah, kjer obstaja nevarnost poškodb zaradi električnega toka, je treba izvesti varnostne ukrepe v skladu s predpisom, ki ga izda minister.

(2)Električno omrežje mora biti izvedeno tako, da njegovi škodljivi vplivi ne vplivajo na varno delovanje telekomunikacijskih in signalnovarnostnih naprav ali na dele ostalih naprav, ki so v neposredni bližini električnega omrežja. Minister v predpisih za posamezne naprave natančneje določi način izvedbe električnega omrežja in ukrepe, s katerimi se preprečijo škodljivi vplivi na posamezne naprave ali njihove dele. VII. VODENJE – UPRAVLJANJE IN SIGNALIZACIJA 59. člen (prometna signalizacija)

(1)V železniški sistem se morajo vgrajevati takšne signalnovarnostne naprave, ki zagotavljajo enotno prometno signalizacijo, ki izvršilne železniške delavce in druge osebe, ki se gibljejo po železniškem območju, opozarjajo na nevarnost, jih seznanjajo z omejitvami, prepovedmi in opozorili ter jim dajejo pooblastila, nujna za varen železniški promet in njihovo osebno varnost. Ta oprema mora zagotavljati varnost in omogočati vodenje ter upravljanje voženj vlakov, vključenih v promet na železniškem omrežju.

(2)Signali morajo biti osvetljeni z lastnim svetlobnim virom ali prevlečeni z odsevno snovjo.

(3)Izvršilni železniški delavci, pooblaščeni za dajanje signalnih znakov in drugih znakov, ki se dajejo s prometno signalizacijo, morajo zagotoviti, da so ti znaki pravilni ter da so dani, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih določajo predpisi, izdani na podlagi tega zakona. Izvršilni železniški delavci se morajo ravnati po omejitvah, prepovedih, ukazih in opozorilih, izraženih s prometno signalizacijo.

(4)Signali morajo omogočati hitro in zanesljivo medsebojno sporazumevanje izvršilnih železniških delavcev pri opravljanju železniškega prometa.

(5)Če je pomen signala nejasen, morajo izvršilni železniški delavci ravnati tako, da je zagotovljena večja varnost v železniškem prometu.

(6)Vrste signalov, njihov pomen, osvetlitev, obliko, barvo, najmanjšo vidno razdaljo, mesto za vgraditev ali postavitev in način njihove uporabe predpiše minister. 60. člen (oprema prometnih mest s signalizacijo)

(1)Prometna mesta morajo biti glede na največjo dovoljeno progovno hitrost opremljena:

1. a)z uvoznimi signali, ki so predsignalizirani, za največjo dovoljeno progovno hitrost nad 50 km/h čez kretniško območje na regionalnih progah in ne glede na hitrost na glavnih progah; uvozni signali morajo biti v taki medsebojni odvisnosti od lege kretnic na vozni poti, da signalizirajo, ali je vožnjo dovoljeno nadaljevati z največjo ali z omejeno hitrostjo;
2. b)z uvoznimi in izvoznimi signali, ki so predsignalizirani za največjo dovoljeno progovno hitrost nad 100 km/h; uvozni signali morajo biti v taki medsebojni odvisnosti, da signalizirajo, ali je vožnjo dovoljeno nadaljevati z največjo ali z omejeno hitrostjo; izvozni signali pa morajo predsignalizirati prvi prostorni signal v smeri vožnje vlaka, ki nima samostojnega predsignala, in dovoljevati vožnjo le, če je proga prosta do prvega prostornega signala ali uvoznega signala sosednjega prometnega mesta. Vsi predsignali ali glavni signali morajo biti opremljeni s progovnim delom avtostop naprave.

(2)Odseki proge, na katerih je največja dovoljena progovna hitrost nad 100 km/h, morajo biti opremljeni z napravami za vzpostavljanje radijske zveze med vlakom in mestom, s katerega se centralno vodi promet.

(3)Na glavnih progah morajo biti vsi predsignali in glavni signali opremljeni s progovnim delom avtostop naprave.

1. člen (označevanje začasne nevarnosti, omejitve ali prepovedi) S signali morajo biti označene tudi začasne nevarnosti, zlasti tiste, ki nastanejo zaradi nenadne okvare železniških podsistemov, ter začasne omejitve in prepovedi v železniškem prometu. Te signale je treba odstraniti takoj, ko ni več razlogov, zaradi katerih so bili postavljeni. VIII. VODENJE IN UPRAVLJANJE PROMETA
2. člen (sestava vlaka)

(1)Sestava vlaka in razporeditev železniških vozil v vlaku morata zagotavljati učinkovito zaviranje in varno vožnjo na določeni vlakovni poti.

(2)V vlake se sme uvrstiti le vozilo, ki ustreza določbam tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.

(3)Pri sestavljanju vlaka in razporejanju železniških vozil vanj mora prevoznik upoštevati tudi pravila o prevozu nevarnega blaga.

1. člen (največja hitrost vlaka) Največja hitrost vlaka ne sme biti večja od hitrosti, predpisane z voznim redom posameznega vlaka.
2. člen (zasedenost vlaka med vožnjo)

(1)Vlak mora biti med vožnjo po progi zaseden s predpisanim številom izvršilnih železniških delavcev, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo in so strokovno usposobljeni, odvisno od vrste, dolžine vlaka, vrste vlečnega vozila ter opremljenosti proge in železniških vozil s signalnovarnostnimi in telekomunikacijskimi napravami.

(2)Predpis, ki ureja vsebino iz prejšnjega odstavka, izda minister. 65. člen (vodenje evidenc v zvezi z vlaki)

(1)Upravljavec in prevozniki morajo za vsak vlak voditi evidence o vlakovnem osebju, sestavi, zaviranju in gibanju vlaka ter dogodkih, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na vozni red vlaka ali varnost železniškega prometa.

(2)Podrobnejše določbe o vsebini evidenc in načinu njihovega vodenja določa predpis, ki ga izda minister. 66. člen (vodenje in upravljanje železniškega prometa)

(1)Železniški promet se vodi in upravlja v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

(2)Minister določi način vodenja in upravljanja železniškega prometa, zavarovanje železniškega prometa pozimi, sestavo vlakov, način zaviranja vlakov, opremljenost vlakov z zavorami, osvetljevanje in ogrevanje vlakov in varnostne ukrepe za zaščito železniških delavcev ter druge pogoje za odvijanje železniškega prometa. 67. člen (vozni red)

(1)Železniški promet poteka po vnaprej določenem voznem redu. Vozni red za redni promet potniških vlakov mora biti na običajen način javno objavljen najmanj 15 dni pred začetkom njegove veljavnosti.

(2)Pri izdelavi voznega reda morajo biti upoštevane največja dovoljena progovna hitrost in druge omejitve, ki vplivajo na hitrost vlaka.

(3)Prevoznik in upravljavec se morata ravnati po voznem redu.

(4)Predpis, ki določa izdelavo voznega reda, izda minister. 68. člen (izredni prevozi)

(1)Prazna ali naložena železniška vozila ne smejo presegati nakladalnega profila, mejne nakladalne mase, predpisane kode proge ter dovoljenih osnih in dolžinskih obremenitev, ki jih za proge določa ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi.

(2)Prevoz z železniškimi vozili, ki ni v skladu z določbo iz prejšnjega odstavka tega člena, je izredni prevoz.

(3)Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje upravljavca, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. O izvedbi izrednega prevoza odloči upravljavec najpozneje v 15 dneh po vložitvi zahteve.

(4)Minister izda predpis o načinu in pogojih opravljanja izrednih prevozov. IX. TIRNA VOZILA 69. člen (pogoji za vožnjo tirnih vozil)

(1)Tirna vozila smejo voziti po progah, če ustrezajo določbam tega zakona, določbam mednarodnih sporazumov, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, in obveznim določilom Mednarodne železniške zveze (UIC).

(2)Na tirnih vozilih z odprtim kuriščem, ki vozijo po progah na požarno ogroženem območju, mora prevoznik izvajati protipožarne ukrepe.

(3)Minister s soglasjem ministra, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izda predpis, s katerim natančneje uredi izvajanje protipožarnih ukrepov na tirnih vozilih z odprtim kuriščem. 70. člen (oprema tirnih vozil z napravami za zaviranje)

(1)Železniška tirna vozila, razen vozil za posebne namene brez lastnega pogona, morajo biti opremljena z napravami za zaviranje.

(2)Z napravami za ročno zaviranje morajo biti opremljeni potniški vagoni, motorniki in motorne garniture. Lokomotive in motorna vozila za posebne namene morajo biti opremljeni z ročnimi ali s pritrdilnimi zavorami.

(3)Lokomotive, potniški vagoni, motorniki in motorne garniture morajo biti opremljeni z napravami za sprožitev zaviranja v sili. Te naprave morajo biti lahko dostopne potnikom in železniškim delavcem. 71. člen (naprave v vlečnih vozilih)

(1)Vsa vlečna vozila, razen parnih lokomotiv, morajo imeti naslednjo opremo:

1. a)avtostop napravo na progah, opremljenih z njo, razen lokomotiv, ki se uporabljajo samo za premik,
2. b)naprave radijskih zvez, kadar vozijo po progi, opremljeni z njimi,
3. c)budnik,
4. d)napravo za ogrevanje v vozniških kabinah in prostorih za potnike,
5. e)napravo za klimatizacijo vozniških kabin,
6. f)napravo za dajanje zvočnih signalov,
7. g)luči za označevanje čela vozil oziroma vlaka,
8. h)registrirni merilnik hitrosti,
9. i)gasilnike za začetno gašenje požarov,
10. j)pribor za prvo pomoč,
11. k)zunanja vzvratna ogledala ali naprave, s katerimi se doseže enak namen ali stranska okna oziroma lopute.

(2)Motorniki in motorne garniture morajo imeti poleg opreme iz prejšnjega odstavka tudi naslednjo opremo:

1. a)naprave za električno razsvetljavo,
2. b)sanitarno-higienske naprave,
3. c)naprave za prehajanje iz vagona v vagon (razen pri motornikih),
4. d)napravo za klimatizacijo prostorov za potnike.

(3)Motorna vozila za posebne namene morajo biti opremljena z napravami, naštetimi v točkah

1. c)do
2. k)prvega odstavka tega člena. 72. člen (oprema potniških vagonov) Potniški vagoni morajo imeti naslednjo opremo:
3. a)naprave za ogrevanje,
4. b)naprave za električno razsvetljavo,
5. c)sanitarno-higienske naprave,
6. d)gasilnike za začetno gašenje požarov,
7. e)naprave za prehajanje iz vagona v vagon,
8. f)opremo in naprave, ki jih določajo mednarodni predpisi,
9. g)napravo za klimatizacijo prostorov za potnike. X. IZVRŠILNI ŽELEZNIŠKI DELAVCI 1. Strokovno usposabljanje 73. člen (strokovna usposobljenost, zdravstveni in drugi pogoji)

(1)Izvršilni železniški delavci morajo biti strokovno usposobljeni za delo, ki ga opravljajo, ter izpolnjevati posebne zdravstvene in druge pogoje skladno z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.

(2)Delodajalec mora izvršilnim železniškim delavcem zagotoviti delo v omejenem delovnem času in počitek, kot ga določajo predpisi.

(3)Delovna mesta izvršilnih železniških delavcev in obveznosti delodajalca v zvezi s tem določa predpis, ki ga izda minister. 74. člen (strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje)

(1)Izvršilni železniški delavci morajo biti za dela, ki jih bodo opravljali v železniškem prometu, strokovno usposobljeni in se morajo stalno strokovno izpopolnjevati. Njihova strokovna usposobljenost se mora redno in izredno preverjati z izpiti. Strokovno usposabljanje je teoretično in praktično.

(2)Teoretično usposabljanje, teoretično izpopolnjevanje in preverjanje teoretične usposobljenosti izvajajo subjekti izobraževanja, ki jih na podlagi javnega razpisa z upravno odločbo določi varnostni organ. O uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju in preverjanju teoretične usposobljenosti izda subjekt izobraževanja potrdilo.

(3)Praktično usposabljanje, praktično izpopolnjevanje in preverjanje praktične usposobljenosti izvaja delodajalec, ki je upravljavec, prevoznik ali subjekt, ki zaposluje delavca na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca na industrijskih tirih ali na progah drugih železnic. O uspešno opravljenem praktičnem usposabljanju in preverjanju praktične usposobljenosti delodajalec izda spričevalo.

(4)Redno preverjanje strokovne usposobljenosti delavcev na delovnih mestih izvršilnih železniških delavcev se mora izvajati najmanj vsaka tri leta, in sicer na področjih poznavanja operativnih predpisov, znanja o infrastrukturi, tirnih vozilih, napravah in jezikovne usposobljenosti. Jezikovno usposobljenost se preverja samo pri tistih izvršilnih železniških delavcih, ki jim je slovenski jezik tuj jezik in njihove naloge zahtevajo komuniciranje z upravljavcem javne železniške infrastrukture v skladu s točko 8. Priloge VI Direktive 2007/59/ES.

(5)Izredno preverjanje strokovne usposobljenosti delavcev na delovnih mestih izvršilnih železniških delavcev se mora izvajati: – po vsaki odsotnosti delavca z dela, ki traja več kot eno leto, – če bi delavec zaradi nepoznavanja predpisov lahko ogrozil varnost prometa; v primeru nepoznavanja predpisov se opravi izredno preverjanje v tistih delih, za katere se ugotovi, da jih izvršilni delavec ne obvladuje dovolj, – če delavec ne izpolnjuje predpisanih obveznosti glede strokovnega izpopolnjevanja, – ob izdaji novih predpisov ali ob vsebinskih spremembah veljavnih predpisov, – če je delavec pri svojem delu huje kršil predpise, kar bi lahko ali je povzročilo izredni dogodek oziroma ogrozilo varnost prometa, – ob uvajanju novega tipa varnostne naprave, novega tipa vozila ali novih naprav na progovnih odsekih ali delih odsekov.

(6)Delodajalec ne sme dovoliti opravljanja dela izvršilnem železniškem delavcu, ki pri preverjanju znanja ni pokazal zadovoljive strokovne usposobljenosti ali čigar strokovna usposobljenost za to delo ni preverjena.

(7)Subjekti izobraževanja morajo imeti: – ustrezne prostore; – ustrezno usposobljene kadre; – ustrezne objekte in naprave, ki so potrebni za izvajanje teoretičnega strokovnega usposabljanja, teoretičnega strokovnega izpopolnjevanja in preverjanja teoretične strokovne usposobljenosti.

(8)Minister podrobneje določi pogoje za opravljanje dejavnosti strokovnega usposabljanja, programe strokovnega usposabljanja, pogoje in način opravljanja strokovnega izpita, način strokovnega izpopolnjevanja ter pogoje in način preverjanja strokovne usposobljenosti. 75. člen (dovoljenje za strojevodjo)

(1)Dovoljenje za strojevodjo je dokument, ki ga izda varnostni organ in s katerim strojevodja dokazuje izpolnjevanje pogojev za delovno mesto strojevodje na vseevropskem interoperabilnem železniškem sistemu prometnega omrežja.

(2)Vlogo za pridobitev dovoljenja vloži prosilec ali delodajalec v njegovem imenu.

(3)Dovoljenja za delovna mesta strojevodij so veljavna na celotnem interoperabilnem železniškem omrežju v Republiki Sloveniji. Dovoljenja za delovna mesta strojevodij, izdana v drugih državah članicah Evropske unije, veljajo tudi v Republiki Sloveniji.

(4)Dovoljenje se prosilcu izda, če izpolnjuje naslednje pogoje:

1. a)je duševno in telesno zmožen ter izpolnjuje posebne zdravstvene pogoje,
2. b)je dopolnil 20 let starosti,
3. c)je predložil potrdilo o opravljenem teoretičnem delu usposabljanja za delovno mesto strojevodje.

(5)Varnostni organ izda dovoljenje čimprej, najpozneje pa v enem mesecu od prejema popolne vloge. Varnostni organ o izdanih dovoljenjih vodi register izdanih dovoljenj.

(6)V registru izdanih dovoljenj se vodijo naslednji podatki: – osebno ime in EMŠO imetnika, – datum in kraj rojstva imetnika, – stalno bivališče imetnika, – datum izdaje dovoljenja in datum poteka veljavnosti dovoljenja ter številka dovoljenja, – ime organa, ki dovoljenje izdaja. 75.a člen (spričevalo)

(1)Spričevalo je dokument, iz katerega je razvidna praktična usposobljenost izvršilnega železniškega delavca za posamezno delovno mesto, glede na kraj dela, vrsto naprave oziroma tirnega vozila.

(2)Spričevala so veljavna zgolj za tiste železniške infrastrukture in vozna sredstva, ki so v njih opredeljena.

(3)Spričevalo izda delodajalec, ki je upravljavec, prevoznik ali subjekt, ki zaposluje delavca na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca na industrijskih tirih ali na progah drugih železnic.

(4)Za ohranitev veljavnosti spričevala mora izvršilni železniški delavec:

1. a)imeti veljavno potrdilo o opravljenem teoretičnem delu usposabljanja za delovno mesto izvršilnega železniškega delavca ali veljavno dovoljenje za strojevodjo;
2. b)predložiti pisno potrdilo, ki dokazuje telesno in duševno zmožnost;
3. c)udeleževati se rednih in izrednih izpopolnjevanj ter rednega in izrednega preverjanja strokovne usposobljenosti;
4. d)opravljati preverjanja jezikovne usposobljenosti v primerih, določenih s tem zakonom;
5. e)ostati v delovnem razmerju pri prevozniku ali upravljavcu, ki mu je spričevalo izdal.

(5)Delodajalec začasno prekliče ali odvzame spričevalo, če delavec ne izpolnjuje kateregakoli od pogojev za ohranitev veljavnosti spričevala, navedenih v prejšnjem odstavku. Začasno se prekliče spričevalo, če izvršilni železniški delavec ne izpolnjuje več katerega od zahtevanih pogojev, vendar jih lahko v določenem roku zopet izpolni. Spričevalo se odvzame, če izvršilni železniški delavec pogojev ne more izpolniti zaradi zdravstvenih razlogov oziroma pogojev ne izpolni po poteku roka, določenega ob začasnem preklicu spričevala.

(6)Delodajalec mora za svoje izvršilne železniške delavce stalno preverjati veljavnost potrdil o teoretični strokovni usposobljenosti, dovoljenj in spričeval.

(7)Delodajalec za izvršilne železniške delavce, ki pri njem izvajajo naloge izvršilnih železniških delavcev, vzpostavi in vodi stalno ažuriran register izdanih spričeval.

(8)Dostop do njegovih podatkov v registru se omogoči vsakemu izvršilnemu železniškemu delavcu, ki ima spričevalo, prek številke dovoljenja za