Zakon o rudarstvu (ZRud-1), stran 9212.

(1)Ta zakon določa pogoje za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin ne glede na to ali so v zemlji, na njeni površini ali v vodah, pogoje za opustitev njihovega izkoriščanja ter pogoje za zagotavljanje varstva in zdravja pri izvajanju del, ki so v zvezi z raziskovanjem, izkoriščanjem in opustitvijo izkoriščanja mineralnih surovin ter ureja inšpekcijski nadzor.

(2)Določbe tega zakona ne veljajo za:

1. raziskovanje in izkoriščanje mivke, peska in gramoza iz vodnih in priobalnih zemljišč in
2. odpravo posledic naravnih in drugih nesreč na območjih, kjer so na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, rudniki zaprti.

(3)S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne

1. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (UL L št. 164 z dne
3. 1994, str. 3).
4. člen (pomen izrazov) V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
5. Rudarstvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem mineralnih surovin in obsega iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralne surovine ter opustitev izkoriščanja mineralne surovine. 1.
6. Iskanje mineralnih surovin je geološko pregledovanje (prospekcija) terena, detajlno in zvezno geološko točkovno vzorčenje kamnin ter geološko, geokemijsko, geofizično, pedološko in geomehansko raziskovanje zemeljskih struktur, ki se opravlja z namenom najti ležišča mineralnih surovin. 1.
7. Raziskovanje mineralnih surovin je izvedba del, katerih namen je ugotoviti obstoj, položaj in obliko ležišč mineralnih surovin, njihovo kakovost in količino ter pogoje za njihovo izkoriščanje. 1.
8. Izkoriščanje mineralnih surovin je izvedba del, katerih namen je pridobivanje, obogatitev in uskladiščenje mineralnih surovin. 1.3.
9. Pridobivanje mineralnih surovin vključuje vsa potrebna dela, da se pride do mineralne surovine z odkopavanjem njenega ležišča ali vrtanjem vanj, da se ležišče mineralne surovine pripravi za izkopavanje oziroma črpanje, da se mineralno surovino izkoplje oziroma da se njeno črpanje izvede in da se mineralno surovino pripelje na obogatitev oziroma vključi v predelavo. 1.3.
10. Obogatitev mineralnih surovin vključuje vsa potrebna dela, da se pridobljeno mineralno surovino predela v uporabno obliko in kakovost, kar se doseže z drobljenjem, sejanjem in ločevanjem po fizikalnih postopkih ter s postopki obdelave. 1.3.
11. Skladiščenje mineralnih surovin vključuje vsa potrebna dela za hranjenje mineralnih surovin v trdnem, razsutem, tekočem ali plinastem stanju tako na površini kot pod zemljo na način, da le-te čim manj izgube na obliki in kakovosti. 1.
12. Opustitev izkoriščanja mineralnih surovin vključuje vsa potrebna dela, ki jih je potrebno izvesti z namenom sanacije okolja, degradiranega zaradi pridobivanja, bogatenja in skladiščenja mineralnih surovin ter vzpostavitve prejšnjega stanja ali drugačne sanacije, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, da se po zapustitvi rudnika vzpostavi za opravljanje drugih dejavnosti primerna raba prostora.
13. Mineralne surovine, razen geotermičnih energetskih virov, so neobnovljivi naravni viri, ki so posredno ali neposredno gospodarsko izkoristljivi. 2.
14. Mineralne surovine so vse organske in neorganske naravne surovine, ki se nahajajo v trdnem, tekočem ali plinastem stanju v naravnih ležiščih, raztopinah, nanosih ali jaloviščih. 2.
15. Geotermični energetski vir je toplotna energija, ki se nahaja v geoloških plasteh pod površjem tal in se obnavlja s toplotnim tokom iz Zemljine notranjosti. 2.
16. Klasifikacija in kategorizacija mineralnih surovin je postopek, s katerim se razvrsti mineralne surovine po njihovih lastnostih, uporabnosti in izdatnosti ter loči na zaloge in vire. 2.3.
17. Zaloge mineralnih surovin so mineralne surovine v ležiščih, ki jih je z znanimi odkopnimi metodami možno izkoriščati. 2.3.
18. Viri mineralnih surovin so mineralne surovine v ležiščih, ki niso dovolj raziskani ali dovolj izdatni, da bi jih bilo možno z znanimi odkopnimi metodami izkoristiti. 2.3.
19. Raščeno stanje mineralne surovine pomeni še nedotaknjeno mineralno surovino v prvotnem stanju v ležišču. 2.
20. Geološka struktura je posebna oblika zgradbe poroznih ali razpokanih kamnin, ki je omejena z nepropustnimi plastmi. 2.
21. Varnostni steber je varovalno območje, v katerem ni dovoljeno pridobivanje mineralnih surovin in je namenjen varovanju podzemnih in površinskih objektov ali dobrinam splošnega pomena.
22. Rudarska pravica je pravica do raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin v gospodarske namene in se glede na način in namen njenega izvajanja razvršča na rudarsko pravico za raziskovanje in rudarsko pravico za izkoriščanje. 3.
23. Rudarska pravica za raziskovanje je pravica, ki se jo pridobi z dovoljenjem za raziskovanje določene vrste mineralne surovine na določenem raziskovalnem prostoru. 3.1.
24. Dovoljenje za raziskovanje je odločba, s katero se dovoli raziskovanje določene vrste mineralne surovine določeni pravni ali fizični osebi na določenem raziskovalnem prostoru. 3.1.
25. Raziskovalni prostor je z naravnimi ali umetnimi črtami omejen del zemeljske površine, določene z dovoljenjem za raziskovanje, ki v globino ni omejen. 3.
26. Rudarska pravica za izkoriščanje je pravica, ki se jo pridobi na podlagi izdanega rudarskega koncesijskega akta s koncesijo za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru. 3.2.
27. Rudarski koncesijski akt je predpis, ki predstavlja odločitev Republike Slovenije, da bo proti plačilu in pod določenimi pogoji podelila koncesijo za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine določeni pravni ali fizični osebi na določenem pridobivalnem prostoru. 3.2.
28. Pridobivalni prostor je z naravnimi ali umetnimi črtami omejen del zemeljske površine in globine pod njo, določene z rudarskim koncesijskim aktom. 3.2.
29. Rudnik (rudarski obrat) je z zemljiščem omejeno področje na površini ali pod njo, kjer se izkorišča mineralne surovine. 3.2.3.
30. Rudniški prostor je prostor na površini in pod zemljo, sestavljen iz zemljišča, namenjenega izkoriščanju mineralnih surovin in pristopnega zemljišča. 3.2.3.
31. Pristopno zemljišče je zemljišče, preko katerega je možen pristop do pridobivalnega prostora in na kateremu nosilec rudarske pravice izvrši nujno potrebne posege v prostor za izkoriščanje mineralnih surovin. 3.2.
32. Površinski kop je rudnik s površinskim izkoriščanjem mineralne surovine. 3.2.
33. Vrtina, namenjena izkoriščanju ogljikovodikov in geotermičnih energetskih virov, je točkovni površinski kop s podzemnim izkoriščanjem mineralne surovine.
34. Rudarska dela so dela, namenjena raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin ter opustitvi izkoriščanja in se glede na način in namen izvajanja razvrščajo na raziskovalna rudarska dela, rudarjenje in sanacijska rudarska dela. 4.
35. Raziskovalna rudarska dela so dela, namenjena raziskovanju mineralnih surovin, zaradi katerih se ne spreminja raba prostora in se razvrščajo na raziskovalne izkope, raziskovalne jaške in raziskovalne vrtine. 4.
36. Rudarjenje so dela, namenjena izkoriščanju mineralnih surovin, zaradi katerih se spremeni raba prostora in se razvrščajo na temeljna rudarska dela in druga rudarska dela. 4.2.
37. Temeljna rudarska dela so dela, s pomočjo katerih se neposredno izvaja izkoriščanje mineralnih surovin in se razvrščajo na površinska in podzemna rudarska dela. 4.2.1.
38. Odkopna metoda je skupek tehničnih postopkov, ukrepov, procesov in zaporedij pri pridobivanju mineralnih surovin z odkopi, izkopi, nadkopi, razkopi in podobno v smernih ali prečnih hodnikih oziroma z globinskim vrtanjem v okviru konstrukcijsko določenih elementov odkopnega polja ali njegovega manjšega sestavnega dela. 4.2.1.
39. Odkopno polje ali revir je zaključeno območje odkopavanja z lastnim vstopom in izstopom komunikacijskih poti ali zraka ter specifičnimi konstrukcijsko določenimi elementi. 4.2.1.
40. Izkoriščanje geotermičnega energetskega vira z geokolektorjem oziroma geosondo pomeni, da se toplotna energija iz geoloških plasti odvzema s pomočjo v zanko povezanega cevnega sistema, montiranega v vrtino (vertikalni kolektor) ali vodoravno položenega v določeni globini pod površjem tal (horizontalni kolektor), kot nosilec za odvzem toplotne energije pa se uporablja ustrezna tekočina, nepredušno zaprta v ta cevni sistem. 4.2.1.
41. Izkoriščanje geotermičnega energetskega vira z reinjektiranjem pomeni, da se toplotna energija iz geoloških plasti odvzema preko dveh vrtin, ki se na površju stikata oziroma sta medsebojno povezani, v geološki strukturi pa sta oddaljeni najmanj 25 m, kot nosilec za odvzem toplotne energije pa se uporablja naravna podzemna voda, ki se jo v eni vrtini črpa iz določene geološke strukture oziroma vodonosnika do odvzemnega mesta toplote, po odvzemu toplote iz nje pa se ta voda preko druge vrtine vrača nazaj v izvorno geološko strukturo oziroma vodonosnik. 4.2.
42. Druga rudarska dela so dela, s pomočjo katerih se izvaja rudniške gradnje, brez katerih izkoriščanje mineralnih surovin ne bi bilo mogoče in se razvrščajo na rudarske objekte, rudarske postroje in rudarsko infrastrukturo. 4.2.2.
43. Rudarski objekt je objekt, namenjen izkoriščanju mineralne surovine, na površini in pod zemljo, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in napravami. 4.2.2.
44. Rudarski postroj je skupek naprav ali instalacij, katerih vzajemna funkcija služi izkoriščanju mineralne surovine in so povezane v funkcionalno celoto. 4.2.2.
45. Rudarska infrastruktura so objekti, naprave in instalacije, ki omogočajo obratovanje rudnika in dostavo mineralnih surovin na trg, kot so komunalni priključki, dovozne ceste, cevovodi in druge transportne naprave in podobno. 4.
46. Sanacijska rudarska dela so dela, namenjena opustitvi izkoriščanja mineralnih surovin s sanacijo degradiranega okolja, povzročenega z rudarskimi deli in vzpostavitvi pogojev za novo rabo prostora. 4.
47. Nevaren pojav je vsak pojav v procesu priprave, raziskovanja in izkoriščanja mineralne surovine in pri izvajanju drugih rudarskih del, ki ogroža zdravje in življenje ljudi, imetje, ter rudarsko opremo, objekte in okolico. 4.
48. Začasna ustavitev izvajanja rudarskih del je ustavitev, ki traja več kot trideset dni in ne več kot eno leto. 4.
49. Nezakonita rudarska dela so raziskovanje mineralnih surovin brez dovoljenja za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin brez koncesije za izkoriščanje. 4.6.
50. Nelegalni kop pomeni, da se na določenem območju izvaja ali je bilo izvedeno nezakonito rudarsko delo. 4.
51. Sanacija nelegalnega kopa je izvedba rudarskih del z namenom, da se zaradi nezakonitih rudarskih del na prizadetem območju v največji možni meri vzpostavi prejšnje stanje oziroma da to območje znova dobi s prostorskim aktom zahtevane oziroma zaželene lastnosti.
52. Rudarska tehnična dokumentacija je sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se zagotavlja izvajanje rudarskih del v skladu s tehničnimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu in se razvršča na rudarske projekte in drugo rudarsko dokumentacijo. 5.
53. Rudarski projekti se razvrščajo na rudarske projekte za pridobitev dovoljenja za raziskovanje, rudarske projekte za pridobitev koncesije za izkoriščanje, rudarske projekte za izvedbo in rudarske projekte izvedene sanacije. 5.1.
54. Rudarski projekt za pridobitev dovoljenja za raziskovanje je projekt, s katerim se znotraj raziskovalnega prostora predvidi ena ali več lokacij za raziskovanje mineralnih surovin, način raziskovanja in temeljni pogoji za zagotavljanje varnosti in zdravja pri izvajanju rudarskih del, ter tehnično in ekonomsko opredeli sanacija po končanem raziskovanju. 5.1.
55. Rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje je projekt, s katerim se znotraj pridobivalnega prostora predvidi način izkoriščanja in temeljni pogoji za zagotavljanje varnosti in zdravja pri izvajanju rudarskih del, ter tehnično in ekonomsko opredeli sanacija ob pridobivanju mineralnih surovin in po končanem izkoriščanju. 5.1.
56. Rudarski projekt za izvedbo je projekt, s katerim se v skladu z rudarskim projektom za pridobitev dovoljenja za raziskovanje oziroma rudarskim projektom za pridobitev koncesije za izkoriščanje določijo podrobnejši pogoji za izvajanje posameznih zahtevnih rudarskih del in zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. 5.1.4 Rudarski projekt izvedene sanacije je projekt, s katerim se dokaže, da je po končanem izkoriščanju izvedena sanacija tako, da po zaprtju rudnika ne bo ogrožena varnost, življenje in zdravje ljudi, promet, sosednji objekti ali okolje in da bo mogoče zemljišče, na katerem oziroma pod katerim se je izkoriščalo mineralne surovine, uporabljati za drug namen oziroma opravljanje druge dejavnosti. 5.
57. Druga rudarska dokumentacija je dokumentacija, na podlagi katere se omogoča izdelovanje rudarskih projektov in zagotavlja čimbolj varno in zanesljivo izvajanje rudarskih del in se razvršča na načrt rudniškega prostora, geološko dokumentacijo v rudarstvu, dokumentacijo o kategorizaciji glede na nevarne pojave, načrte rudarskih merjenj, program izkoriščanja mineralnih surovin, dokumentacijo o zalogah ali virih mineralnih surovin in dokumentacijo o vplivih na okolje. 5.2.
58. Načrt rudniškega prostora je prikaz odkopnih polj oziroma revirjev, izdelan na katastrski karti v ustreznem merilu, z označenimi mejami in parcelnimi številkami, ki ob začetku odkopavanja ne sme biti starejša kot šest mesecev in mora biti letno dopolnjena. 5.2.
59. Geološka dokumentacija v rudarstvu je prikaz geoloških, geomehanskih in drugih struktur na določenem pridobivalnem prostoru. 5.2.
60. Dokumentacija o kategorizaciji glede na nevarne pojave je glede na predhodno evidentirane obstoječe nevarnosti na določenem pridobivalnem prostoru kategorizirana stopnja nevarnosti zaradi škodljivih pojavov plina, vode in drugih nevarnih lastnosti. 5.2.
61. Načrti rudarskih merjenj so na podlagi meritev izdelane karte, iz katerih je razvidno stanje rudarskih del, njihov medsebojni položaj, kakor tudi položaj glede na stara rudarska dela, objekte in vodotoke na površini. 5.2.
62. Program izkoriščanja mineralnih surovin je letni načrt predvidenega izkoriščanja mineralnih surovin na določenem pridobivalnem prostoru. 5.2.
63. Dokumentacija o zalogah ali virih mineralnih surovin je prikaz raziskanih zalog oziroma virov mineralnih surovin na določenem pridobivalnem prostoru. 5.2.
64. Dokumentacija o vplivih na okolje je načrt za spremljanje in nadzorovanje geoloških in drugih geofizikalnih pojavov, ravni hrupa in drugih vplivov na okolje, ki nastanejo zaradi izvajanja rudarskih del na določenem pridobivalnem prostoru. 5.
65. Revizija rudarskega projekta je kontrola tistih sestavin rudarskega projekta, s katerimi se dokazuje, da se bodo rudarska dela izvajala v skladu z rudarskim dovoljenjem za raziskovanje oziroma koncesijo za izkoriščanje, tehničnimi prepisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. 5.
66. Potrjeni rudarski projekt za izvedbo pomeni, da je v zvezi z rudarskim projektom za izvedbo določenih rudarskih del, ki je bil predhodno revidiran in nato dostavljen na delovišče, na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pridobljena izjava o strinjanju z njegovimi tehničnimi rešitvami. 5.
67. Geološka dejavnost, namenjena rudarstvu, je dejavnost, ki se ukvarja z identificiranjem, dokumentiranjem, vrednotenjem in interpretiranjem mineralnih surovin s hkratno zagotovitvijo čim boljšega poznavanja geološke zgradbe ozemlja Republike Slovenije, ohranitve zalog za razvoj Republike Slovenije pomembnih mineralnih surovin tudi za bodoče rodove prebivalcev in prebivalk ter preprečevanje škodljivih vplivov na njih, omogočanje dostopa do informacij o njih, njihovo predstavljanje javnosti in razvijanje zavesti o njihovi pomembnosti.
68. Udeleženci v rudarstvu so nosilec dovoljenja za raziskovanje, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, izvajalec rudarskih del, rudarski projektant in rudarski revident. 6.
69. Nosilec dovoljenja za raziskovanje je pravna ali fizična oseba, ki pridobi dovoljenje za raziskovanje mineralnih surovin. 6.
70. Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje je pravna ali fizična oseba, ki pridobi koncesijo za izkoriščanje mineralnih surovin. 6.
71. Izvajalec rudarskih del je pravna ali fizična oseba, ki opravlja storitve pri izvajanju rudarskih del kot gospodarsko dejavnost. 6.3.
72. Tehnični vodja rudarskih del je oseba, ki izvajalcu rudarskih del odgovarja za skladnost rudarskih del z rudarsko tehnično dokumentacijo, tehničnimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. 6.3.
73. Vodja posameznih rudarskih del je oseba, ki tehničnemu vodji rudarskih del odgovarja za skladnost posameznih rudarskih del z rudarsko tehnično dokumentacijo, tehničnimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. 6.
74. Rudarski projektant je pravna ali fizična oseba, ki opravlja storitve pri izdelovanju rudarske tehnične dokumentacije kot gospodarsko dejavnost. 6.4.
75. Odgovorni rudarski projektant je oseba, ki rudarskemu projektantu odgovarja za skladnost načrta, ki ga izdela in sestavlja rudarski projekt, s tehničnimi predpisi in pogoji pristojnih soglasodajalcev. 6.4.
76. Odgovorni vodja rudarskega projekta je oseba, ki rudarskemu projektantu odgovarja za medsebojno usklajenost vseh načrtov, ki sestavljajo rudarski projekt. 6.
77. Rudarski revident je pravna ali fizična oseba, ki opravlja storitve pri reviziji rudarske tehnične dokumentacije kot gospodarsko dejavnost. 6.5.
78. Odgovorni rudarski revident je oseba, ki rudarskemu revidentu odgovarja, da je načrt, ki sestavlja rudarski projekt in ga revidira, v skladu s tehničnimi predpisi in da bo ob izvajanju rudarskih del na njegovi podlagi zagotovljena varnost in zdravje pri delu. 6.5.
79. Odgovorni vodja rudarskega revidiranja je oseba, ki rudarskemu revidentu odgovarja za medsebojno skladnost revizijskih poročil in kakovost obdelave skupnega revizijskega poročila.
80. Dokumenti urejanja prostora so prostorski akti, s katerimi se v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, določa namenska raba prostora in zagotavlja varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo voda, varstvo kulturne dediščine in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
81. člen (uporaba predpisov)

(1)Kadar se v skladu z določbami tega zakona ob odločanju o izdaji dovoljenj za raziskovanje in rudarskih koncesijskih aktov preverja skladnost nameravanega raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin z dokumenti urejanja prostora, se uporabljajo predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, kolikor ta zakon ne določa drugače.

(2)Kadar se v skladu z določbami tega zakona odloča o pridobitvi rudarske pravice za izkoriščanje, se za pridobivanje in izbor nosilcev takšne rudarske pravice, za varstvo takšnih nosilcev in reševanje sporov smiselno uporabljajo določbe zakona o varstvu okolja, ki urejajo koncesijo na naravni dobrini, kolikor ta zakon ne določa drugače.

(3)V zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na pogoje za izvajanje raziskovalnih in temeljnih rudarskih del, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja, varstva voda, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, kolikor ta zakon ne določa drugače, v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na pogoje za izvajanje drugih rudarskih del in sanacijskih rudarskih del se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja graditev objektov, kolikor ta zakon ne določa drugače. 4. člen (mineralne surovine)

(1)Mineralne surovine so rudno bogastvo, ki je kot naravni vir v lasti Republike Slovenije. Mineralne surovine se razvrščajo na energetske, kovinske, nekovinske in ostale mineralne surovine.

(2)Med energetske mineralne surovine se uvrščajo:

1. vse vrste premoga: črni, rjavi premog in lignit;
2. geotermični energetski viri;
3. vse vrste ogljikovodikov: surova nafta, naftni kondenzati in zemeljski plini;
4. radioaktivne oziroma jedrske mineralne surovine.

(3)Med kovinske mineralne surovine se uvrščajo:

1. železova ruda;
2. vse rude neželeznih kovinskih mineralnih surovin, iz katerih se pridobiva aluminij, baker, cink, kobalt, kositer, krom, mangan, molibden, nikelj, svinec, tantal, vanadij, živo srebro in plemenite kovine (zlato, srebro in platina) ter podobno.

(4)Med nekovinske mineralne surovine se uvrščajo:

1. mineralne surovine za predelovalno industrijo: bentonit, jezerska kreda, kremen, kremenov pesek, kalcit, magnezit, pucolan, kaolin, keramičarska in ognjevarna glina, lončarska glina, roženec, tuf, zeolitski tuf, sljuda, sadra ter vsi minerali, namenjeni za kemikalije in gnojila (naravni fosfat, naravne kalijeve soli, samorodno žveplo, naravni barijev sulfat, fluorit, naravni grafit, naravni asfalt in bitumen, steatit, glinenec in drugi podobni minerali);
2. mineralne surovine za industrijo gradbenih materialov in proizvodov: opekarska glina, fliš in lapor za opekarstvo, naravni kamen (apnenec in druge kamnine, namenjene za skulpture in arhitektonsko oziroma gradbeno oblikovanje kot monoliti, okrasno arhitektonski kamen in lomljenec), apnenec za industrijske namene, dolomit za industrijske namene ter apnenec in lapor za proizvodnjo cementa;
3. mineralne surovine za gradbeništvo: tehnični kamen (apnenec, dolomit, vse magmatske in metamorfne kamenine (diabaz, keratofir, andezit, andezitni tuf, serpentinit in druge podobne kamnine) ter prod, grušč in pesek.

(5)Med ostale mineralne surovine se uvrščajo:

1. poldrago in drago kamenje;
2. naravna morska sol;
3. kamena sol;
4. vse sekundarne surovine, ki se pojavljajo kot neizrabljeni ostanki pridobivanja in bogatenja določenih mineralnih surovin, razen geotermičnih energetskih virov;
5. vse nenaštete mineralne surovine naravnega izvora.
6. člen (pogoji za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin)

(1)Iskanje mineralnih surovin je prosto. Pri iskanju mineralnih surovin se mora zagotoviti, da se zaradi iskanja ne povzroči škoda tretjim osebam, da se v primeru iskanja s pomočjo vrtine globine 30 m ali več pred začetkom iskanja preveri, da v geološki strukturi, v kateri se namerava izvesti vrtino, ni ležišč premoga ali ogljikovodikov in da vrtina ne preseže globine 300 m.

(2)Pred začetkom raziskovanja mineralnih surovin v določenem raziskovalnem prostoru se mora na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pridobiti dovoljenje za raziskovanje.

(3)Pred začetkom izkoriščanja mineralnih surovin v določenem pridobivalnem prostoru se mora na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pridobiti koncesijo za izkoriščanje.

(4)Izkoriščanje geotermičnih energetskih virov z geokolektorjem oziroma geosondo se lahko izvaja brez koncesije po tem zakonu, za izkoriščanje geotermičnih energetskih virov z reinjektiranjem pa se dovoljenje za raziskovanje in vodna pravica za izkoriščanje lahko pridobi samo v skladu s predpisi, ki urejajo vode. 6. člen (pogoji za pridobitev dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje)

(1)Dovoljenje za raziskovanje in rudarsko pravico za izkoriščanje lahko na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pridobi pravna ali fizična oseba: – ki ima sedež v državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ter v državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice) oziroma je državljan države pogodbenice, in – ki ni iz države pogodbenice, ampak iz tretje države, vendar samo, če je izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če ima interesent, ki je iz tretje države, sedež oziroma bivališče v Republiki Sloveniji in v svoji državi lahko opravlja dejavnost pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi lahko opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji. V primeru sedeža pravne osebe oziroma bivališča fizične osebe v več tretjih državah se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, ki je najstrožji.

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka po tem zakonu ni mogoče pridobiti dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje z namenom vbrizgavanja in shranjevanja ogljikovega dioksida.

(3)Dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje tudi ne more pridobiti pravna ali fizična oseba, čeprav izpolnjuje s prvim odstavkom tega člena določene pogoje:

1. ki nima poravnanih dospelih obveznosti iz davkov in drugih javnih dajatev, ki jih določa ta zakon in so v zvezi s prejšnjimi njenimi izvajanji rudarskih del, ali
2. zoper katero je bil uveden stečajni postopek, postopek prisilne poravnave ali likvidacije ali
3. če je pravnomočno obsojena za kazniva dejanja, ki so v zvezi z raziskovanjem in izkoriščanjem mineralnih surovin.
4. člen (pogoji za zagotavljanje varnosti in zdravja pri izvajanju rudarskih del)

(1)Za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri izvajanju rudarskih del se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, če ni za izvajanje določene vrste rudarskih del s tem zakonom določeno drugače.

(2)V primerih, ko se za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri izvajanju določene vrste rudarskih del uporabljajo določbe tega zakona, raven zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev pri takšnih delih ne sme biti nižja od ravni, določene z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu. II. del – UPRAVLJANJE Z MINERALNIMI SUROVINAMI 1. Opredelitev upravljanja 8. člen (pristojnost in načini upravljanja z mineralnimi surovinami)

(1)Upravljanje z mineralnimi surovinami je v pristojnosti Republike Slovenije, ki ureja, načrtuje in nadzira iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin in v pristojnosti samoupravnih lokalnih skupnosti, ki lahko v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, določajo območja, namenjena rudarstvu.

(2)Upravljanje z mineralnimi surovinami v pristojnosti Republike Slovenije se zagotavlja:

1. s pripravo, sprejetjem in izvajanjem strategije Republike Slovenije o ravnanju z mineralnimi surovinami (v nadaljnjem besedilu: državna rudarska strategija),
2. z vzpostavitvijo, vodenjem in vzdrževanjem rudarske knjige in
3. z izvajanjem geološke dejavnosti, namenjene rudarstvu.

(3)Upravljanje z mineralnimi surovinami v pristojnosti samoupravnih lokalnih skupnosti se zagotavlja s pripravo in sprejemanjem prostorskih aktov, s katerimi se določajo območja, namenjena izkoriščanju mineralnih surovin in prostorski izvedbeni pogoji za njihovo izkoriščanje (v nadaljnjem besedilu: prostorski akti, namenjeni rudarstvu). 2. Državna rudarska strategija 9. člen (namen in vsebina državne rudarske strategije)

(1)Državna rudarska strategija je temeljni dokument, s katerim se določijo cilji, usmeritve in pogoji za usklajeno raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin v Republiki Sloveniji, najvišja možna stopnja njihovega izkoriščanja in pogoji za njihovo smotrno izkoriščanje.

(2)Z državno rudarsko strategijo se lahko opredeli izkoriščanje določene vrste mineralne surovine, ki so edini vir ali v primerni kakovosti niso zelo razširjene, ali pa so potrebne za izvajanje javne koristi, določene z drugim zakonom, kot strateško pomembne za gospodarski in družbeni razvoj Republike Slovenije.

(3)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se po tem zakonu šteje, da je izkoriščanje energetskih mineralnih surovin strateškega pomena za gospodarski in družbeni razvoj Republike Slovenije.

1. člen (sprejem državne rudarske strategije) Državno rudarsko strategijo sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministra oziroma ministrice, pristojne za rudarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za rudarstvo).
2. člen (izvajanje državne rudarske strategije)

(1)Državna rudarska strategija je strokovna podlaga pri izdelovanju in sprejemanju dokumentov urejanja prostora.

(2)Samoupravne lokalne skupnosti morajo za svoja območja izdelati rudarsko-geološke študije in na njihovi podlagi, skladno z državno rudarsko strategijo, v svojih razvojnih dokumentih načrtovati potrebe in način oskrbe z mineralnimi surovinami in jih vključevati v prostorske akte, namenjene rudarstvu. 12. člen (mineralne surovine v javnem interesu)

(1)Če so določene vrste mineralnih surovin z državno rudarsko strategijo opredeljene kot strateško pomembne za Republiko Slovenijo, njihova ležišča pa so na območjih, na katerih bi bilo mogoče s pomočjo njihovega izkoriščanja pospešiti njihov gospodarski in družbeni razvoj, zmanjšati transportne stroške zaradi njihove uporabe ter stabilizirati trg takšne mineralne surovine ali proizvodov, odvisnih od nje, se po tem zakonu šteje, da je raziskovanje in izkoriščanje takšnih mineralnih surovin na območjih, koder so ležišča takšnih mineralnih surovin, v javnem interesu.

(2)Območja iz prejšnjega odstavka z uredbo določi vlada na predlog ministra, pristojnega za rudarstvo.

(3)Minister, pristojen za rudarstvo, predlaga vladi izdajo uredbe iz prejšnjega odstavka, če na podlagi obrazloženega in utemeljenega predloga ene ali več samoupravnih lokalnih skupnosti ali na podlagi poprej opravljene analize ugotovi, da bo mogoče s pomočjo izkoriščanja določene vrste mineralne surovine na določenem območju zagotoviti pospešen gospodarski in družbeni razvoj.

(4)Zaradi zmanjševanja energetske odvisnosti Republike Slovenije od uvoza energentov se ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena po tem zakonu šteje, da je raziskovanje in izkoriščanje energetskih mineralnih surovin na celotnem ozemlju Republike Slovenije v javnem interesu. 3. Rudarska knjiga 13. člen (rudarska knjiga)

(1)Rudarska knjiga je sestavljena iz:

1. rudarskega katastra in
2. rudarskega registra.

(2)Rudarski kataster in rudarski register se vodita kot javna knjiga. Vsakdo ima pravico pregledovati podatke iz rudarskega katastra in rudarskega registra. Vsakdo ima pravico zahtevati in pridobiti izpiske iz rudarskega katastra in rudarskega registra proti plačilu stroškov, ki ne smejo presegati materialnih stroškov posredovanih informacij.

(3)Podatki iz rudarskega katastra in rudarskega registra se morajo redno pregledovati, dopolnjevati in posodabljati. 14. člen (rudarski kataster)

(1)Rudarski kataster je sestavljen iz zbirke listin, ki vsebuje popis in kartografski prikaz:

1. območij raziskovalnih prostorov, posebej za tiste, na katerih se izvaja raziskovanje mineralnih surovin in posebej za tiste, na katerih se je končalo z raziskovanjem mineralnih surovin;
2. območij pridobivalnih prostorov, posebej za tiste, na katerih se izvaja izkoriščanje mineralnih surovin in posebej za tiste, na katerih se je končalo z izkoriščanjem mineralnih surovin.

(2)Vpisi in izbrisi v rudarskem katastru se izvajajo po uradni dolžnosti: – za območja iz

1. točke prejšnjega odstavka na podlagi podatkov o izdanih dovoljenjih za raziskovanje in njihovem prenehanju; – za območja iz
2. točke prejšnjega odstavka na podlagi podatkov o podeljenih koncesijah za izkoriščanje ter o izdanih odločbah o prenehanju pravic in obveznosti prejšnjih nosilcev rudarske pravice za izkoriščanje.
3. člen (rudarski register)

(1)Rudarski register je sestavljen iz zbirke listin, ki vsebuje podatke o imenih in sedežih oziroma naslovih pravnih in fizičnih oseb s pridobljeno rudarsko pravico za raziskovanje in pridobljeno rudarsko pravico za izkoriščanje.

(2)Vpisi in izbrisi v rudarskem registru se izvajajo po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočnih odločb in drugih aktov, ki se v skladu s tem zakonom izdajajo za pridobitev, odvzem, ugasnitev in prenehanje rudarske pravice za raziskovanje oziroma izkoriščanje.

1. člen (podrobnejša ureditev vodenja rudarske knjige) Minister, pristojen za rudarstvo, podrobneje predpiše obliko, vsebino in način vodenja rudarskega katastra in rudarskega registra, način posredovanja listin in sporočanja podatkov, ki sestavljajo rudarski kataster in rudarski register, način in roke posredovanja podatkov pristojnim organom Evropske unije.
2. Geološka dejavnost, namenjena rudarstvu
3. člen (rudarska javna služba)

(1)Geološka dejavnost, namenjena rudarstvu, se izvaja kot javna služba državnega pomena (v nadaljnjem besedilu: rudarska javna služba).

(2)Rudarsko javno službo izvaja Geološki zavod Slovenije.

(3)Z namenom sprotnega posodabljanja geoloških in drugih z geologijo povezanih evidenc pošilja ministrstvo, pristojno za rudarstvo, Geološkemu zavodu Slovenije najmanj dvakrat letno elaborate o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov, ki jih morajo po končanem raziskovanju izdelati nosilci dovoljenja za raziskovanje oziroma jih morajo med izkoriščanjem izdelati nosilci rudarskih pravic za izkoriščanje in druge podatke, ki jih pridobi v postopkih izdaje dovoljenj za raziskovanje in podeljevanja rudarskih pravic za izkoriščanje. 18. člen (naloge rudarske javne službe)

(1)Geološki zavod Slovenije opravlja naslednje naloge:

1. izdeluje strokovne podlage za državno rudarsko strategijo;
2. vodi in vzdržuje rudarsko knjigo;
3. prevzema vzorce, ki se jih pridobi ob raziskovanju mineralnih surovin in rudarsko tehnično dokumentacijo, ki je bila pred zaprtjem rudnikov uporabljena ob izkoriščanju mineralnih surovin.

(2)Naloge iz

1. in
2. točke prvega odstavka tega člena opravlja Geološki zavod Slovenije kot javno službo, naloge iz
3. točke prvega odstavka tega člena pa po javnem pooblastilu.

(3)Naročnikom se izdajajo izpisi, prerisi, kopije in drugi podatki, s katerimi razpolaga Geološki zavod Slovenije in jih pridobiva ob izvajanju nalog iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: geološki podatki, namenjeni rudarstvu).

(4)Za pridobljene geološke podatke, namenjene rudarstvu, plača naročnik materialne stroške njihovega posredovanja.

(5)Podrobnejša vsebina geoloških podatkov, namenjenih rudarstvu in višino materialnih stroškov njihovega posredovanja se določi s predpisom iz 16. člena tega zakona. 19. člen (nadzor nad izvajanjem rudarske javne službe)

(1)Nadzor nad izvajanjem rudarske javne službe izvaja ministrstvo, pristojno za rudarstvo.

(2)Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ugotovi, da Geološki zavod Slovenije ne opravlja nalog rudarske javne službe v skladu s tem zakonom, mu naloži odpravo pomanjkljivosti ali nepravilnosti in določi rok za izvedbo teh dejanj.

1. Udeleženci v rudarstvu
2. člen (nosilec dovoljenja za raziskovanje) Dovoljenje za raziskovanje lahko pridobi pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz
3. člena tega zakona.
4. člen (nosilec rudarske pravice za izkoriščanje) Rudarsko pravico za izkoriščanje lahko pridobi pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz
5. člena tega zakona.
6. člen (izvajalec rudarskih del)

(1)Dejavnost izvajanja rudarskih del sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki ima sedež oziroma stalno bivališče v Republiki Sloveniji ter v sodni register vpisano dejavnost rudarstva oziroma ima takšno dejavnost priglašeno pri organu, pristojnem za javnopravne evidence (v nadaljnjem besedilu: domači izvajalec rudarskih del) in ki ima v času, ko izvaja rudarska dela s pogodbo o zaposlitvi ali s pogodbo o delu zagotovljeno sodelovanje najmanj ene osebe, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za tehničnega vodjo rudarskih del.

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko izvajalec rudarskih del s sedežem oziroma z bivališčem zunaj Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji izvajalec rudarskih del) opravlja dejavnost izvajanja rudarskih del pod enakimi pogoji, kakor so s tem zakonom določeni za domače izvajalce rudarskih del in pod naslednjimi pogoji: – tuji izvajalec rudarskih del s sedežem oziroma z bivališčem v državah pogodbenicah lahko opravlja dejavnost izvajanja rudarskih del, če izpolnjuje pogoje za zakonito opravljanje te dejavnosti v državi sedeža oziroma bivališča; – tuji izvajalec rudarskih del s sedežem v tretji državi lahko opravlja dejavnost izvajanja rudarskih del, če je izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti. Šteje se, da je pogoj materialne vzajemnosti izpolnjen, če v svoji državi lahko opravlja dejavnost izvajanja rudarskih del pod enakimi pogoji, pod katerimi lahko opravlja to dejavnost v Republiki Sloveniji. V primeru, ko ima tuji izvajalec rudarskih del sedež v več tretjih državah, se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, ki je najstrožji.

(3)Kot izvajalec rudarskih del lahko nastopa tudi nosilec dovoljenja za raziskovanje ali nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, če izpolnjuje pogoje iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.

(4)Izpolnjevanje s tem členom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti izvajanja rudarskih del ugotavlja pristojna rudarska inšpekcija. 23. člen (rudarski projektant)

(1)Dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije sme opravljati domača pravna ali fizična oseba, ki ima sedež oziroma stalno bivališče v Republiki Sloveniji ter v sodni register vpisano dejavnost projektiranja in tehničnega svetovanja s področja rudarstva oziroma ima takšno dejavnost priglašeno pri pristojnem organu za javnopravne evidence (v nadaljnjem besedilu: domači rudarski projektant) in ki ima v času, ko izdeluje rudarske projekte, v odvisnosti od vrste načrtov, ki sestavljajo rudarski projekt, s pogodbo o zaposlitvi ali s pogodbo o delu zagotovljeno sodelovanje najmanj ene osebe, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega projektanta.

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko rudarski projektant s sedežem oziroma z bivališčem zunaj Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji rudarski projektant) opravlja dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije pod enakimi pogoji, kakor so s tem zakonom določeni za domače rudarske projektante in pod naslednjimi pogoji: – tuji rudarski projektant s sedežem oziroma z bivališčem v državah pogodbenicah, lahko opravlja dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije v vseh statusnopravnih oblikah, če izpolnjuje pogoje za zakonito opravljanje te dejavnosti v državi sedeža oziroma bivališča; – tuji rudarski projektant s sedežem v tretji državi, lahko opravlja dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije, če je izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti. Šteje se, da je pogoj materialne vzajemnosti izpolnjen, če v svoji državi lahko opravlja dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije pod enakimi pogoji, pod katerimi lahko opravlja to dejavnost v Republiki Sloveniji. V primeru, ko ima tuji projektant sedež v več tretjih državah se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, ki je najstrožji.

(3)Geološko dokumentacijo v rudarstvu lahko izdeluje pravna ali fizična oseba, ki poleg pogojev iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena izpolnjuje tudi pogoj, da ima v sodni register vpisano oziroma pri organu, pristojnem za javnopravne evidence priglašeno dejavnost geodetskega, geološkega, geofizikalnega, geokemičnega in drugega opazovanja, meritev in kartiranja (v nadaljnjem besedilu: geološki projektant).

(4)Kot rudarski in geološki projektant lahko nastopa tudi nosilec dovoljenja za raziskovanje, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje ali izvajalec rudarskih del, če izpolnjuje s tem členom predpisane pogoje za rudarskega oziroma geološkega projektanta.

(5)Izpolnjevanje s tem členom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije ugotavlja pristojna rudarska inšpekcija. 24. člen (rudarski revident)

(1)Revizijo rudarskih projektov sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za rudarskega projektanta in ki ima v času, ko revidira rudarski projekt, v odvisnosti od vrste načrtov, ki sestavljajo rudarski projekt, zagotovljeno sodelovanje najmanj ene osebe, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega revidenta.

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko opravlja revizijo rudarskih projektov s svojimi zaposlenimi tudi visokošolski oziroma drug javni zavod, ki opravlja raziskovalno ali izobraževalno dejavnost s področja rudarstva ali geotehnologije, če zaposleni pri njem izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega revidenta.

(3)Rudarski revident ne sme opraviti revizije rudarskih projektov, pri katerih izdelavi je sodeloval kot rudarski projektant.

(4)Izpolnjevanje s tem členom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti revidiranja rudarskih projektov ugotavlja pristojna rudarska inšpekcija. III. del – RAZISKOVANJE MINERALNIH SUROVIN 1. Dovoljenje za raziskovanje 25. člen (postopek izdaje rudarskih dovoljenj za raziskovanje)

(1)Dovoljenje za raziskovanje določene vrste mineralne surovine na določenem raziskovalnem prostoru se lahko izda samo na podlagi poprej izvedenega javnega razpisa.

(2)Odločitev o izvedbi javnega razpisa sprejme minister, pristojen za rudarstvo, na podlagi ocene, da obstoji potreba po ugotovitvi obstoja določene vrste mineralne surovine na določenem območju in ugotovitvi njenega gospodarsko utemeljenega izkoriščanja, lahko pa tudi na podlagi pobude za raziskovanje in izkoriščanje določene vrste mineralne surovine, ki jo poda ena ali več zainteresiranih pravnih ali fizičnih oseb, vendar samo, če se pobuda nanaša na mineralne surovine, za katere je v skladu z 12. členom tega zakona izkazan javni interes.

(3)Javni razpis za izdajo dovoljenja za raziskovanje se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, javni razpis za izbor nosilca rudarske pravice za raziskovanje ogljikovodikov pa se objavi tudi v uradnem glasilu Evropske unije in sicer najmanj 90 dni pred iztekom roka, določenega za prijavo na razpis.

(4)Javni razpis mora vsebovati:

1. način, čas in kraj oddaje prijav,
2. opis pogojev glede tehnične in kadrovske usposobljenosti za raziskovanje, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj,
3. opis raziskovalnega prostora, z navedbo geokod,
4. opis mineralnih surovin, ki naj bi se raziskovale,
5. začetek in čas trajanja rudarske pravice za raziskovanje,
6. način zavarovanja, da bo izbrani kandidat po končanem raziskovanju na svoje stroške odpravil škodo, ki bi nastala kot posledica raziskovanja in izvedel sanacijo raziskovalnega prostora,
7. opis postopka za izbiro nosilca dovoljenja za raziskovanje,
8. način obveščanja kandidatov o poteku postopka,
9. rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izbiri nosilca dovoljenja za raziskovanje in
10. odgovorne osebe ministrstva, pristojnega za rudarstvo, za dajanje informacij med potekom postopka javnega razpisa.

(5)V prijavi na javni razpis mora prijavitelj, če je pravna oseba, navesti ime firme in njen naslov (sedež) z identifikacijsko številko (ID), v primeru fizične osebe pa osebno ime in naslov bivališča (stalnega in začasnega, če obstaja) ter priložiti: – rudarski projekt za pridobitev dovoljenja za raziskovanje z ocenjeno višino stroškov sanacije po končanem raziskovanju, – dokazilo o izpolnjevanju pogojev glede tehnične in kadrovske usposobljenosti za raziskovanje in – dokazilo o finančni sposobnosti, da bo po končanem raziskovanju na svoje stroške odpravil škodo, ki bi nastala kot posledica raziskovanja in izvedel sanacijo raziskovalnega prostora.

(6)Po prejetju prijav ministrstvo, pristojno za rudarstvo, naprej preveri, ali prijavitelji izpolnjujejo s 6. členom tega zakona predpisane pogoje za pridobitev dovoljenja za raziskovanje in ali je njihovim prijavam priložena dokumentacija oziroma dokazila iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: upravičeni prijavitelji). Če ugotovi, da določeni prijavitelj ne izpolnjuje teh pogojev, njegovo prijavo zavrže.

(7)Šteje se, da javni razpis uspe, če odda prijavo najmanj en upravičeni prijavitelj. V tem primeru se takšnemu prijavitelju izda dovoljenja za raziskovanje po uradni dolžnosti.

(8)V primeru, ko oddata prijavo dva ali več upravičenih prijaviteljev, se postopek izbora nosilca rudarske pravice za raziskovanje izvede kot dražba, na kateri kandidati s svojimi ponudbami o višini plačila nadomestila za raziskovanje mineralnih surovin konkurirajo za nosilca dovoljenja za raziskovanje.

(9)Dražba iz prejšnjega odstavka se začne z vabilom, ki ga ministrstvo, pristojno za rudarstvo, vroči osebno vsem upravičenim prijaviteljem. V vabilu na dražbo je treba kandidate posebej opozoriti na to, da se bo v primeru, če se dražbe ne bi udeležili in izostanka opravičili, štelo, da se strinjajo s kandidatom, ki bo na dražbi izbran za nosilca dovoljenja za raziskovanje. Kandidat lahko v primeru opravičenega izostanka svojo izjavo poda tudi pisno, vendar samo do konca dražbe. Če kandidat do konca dražbe ne poda pisne izjave, se šteje, da se z izbranim kandidatom strinja. Kandidat, ki v pisni izjavi ali na dražbi nasprotuje kandidatu, ki naj bi bil izbran za nosilca dovoljenja za raziskovanje, mora za svoje trditve predložiti dokaze.

(10)Po končani dražbi odloči o izbiri kandidata za nosilca dovoljenja za raziskovanje ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z odločbo, ki se izbranemu kandidatu in drugim strankam vroči osebno in zoper katero je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada. Zoper odločbo vlade je dopusten upravni spor.

(11)Po pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega odstavka izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo, izbranemu kandidatu dovoljenje za raziskovanje po uradni dolžnosti. 26. člen (dovoljenje za raziskovanje)

(1)Izrek dovoljenja za raziskovanje vsebuje:

1. ime pravne oziroma fizične osebe, ki je postala nosilec dovoljenja za raziskovanje,
2. vrsto mineralnih surovin, ki se bodo raziskovale,
3. geografski naziv oziroma ime raziskovalnega prostora,
4. opis meje in površine raziskovalnega prostora,
5. količino in vrsto raziskovalnih del, ki se morajo izvesti v prvem letu raziskovanja,
6. količino mineralne surovine, ki se jo lahko izkoplje oziroma izčrpa iz ležišča za namen geoloških in tehnoloških raziskav in ugotavljanja pogojev za morebitno kasnejše izkoriščanje,
7. pogoje in omejitve, ki se jih mora upoštevati pri raziskovanju mineralnih surovin ter način izvajanja raziskovalnih rudarskih del (raziskovalni izkop, raziskovalni jašek ali raziskovalna vrtina),
8. čas oziroma navedbo datuma, ko se mora začeti z raziskovanjem mineralne surovine,
9. naslove in druge podatke organov oziroma služb, katerim se mora prijaviti začetek raziskovalnih rudarskih del,
10. obveznost sanacije posameznih lokacij raziskovalnega prostora, na katerih se bodo izvajala raziskovalna dela, v primeru, da se na njih z raziskovanjem ne bi ugotovile ustrezne zaloge oziroma viri mineralnih surovin in se zato po prenehanju raziskovanja te zaloge oziroma viri mineralnih surovin ne bi izkoriščale,
11. način izdelave in vsebina elaborata o klasifikaciji in kategorizaciji mineralnih surovin v raziskovalnem prostoru in rok, v katerem se mora izdelati ta elaborat in predati ministrstvu, pristojnem za rudarstvo oziroma v primeru, da se z raziskovanjem ne bi ugotovile ustrezne zaloge oziroma viri mineralnih surovin, rok, v katerem se mora izdelati in predati ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, zaključno poročilo o opravljenih raziskovalnih delih in
12. čas veljavnosti dovoljenja za raziskovanje mineralnih surovin.

(2)Dovoljenje za raziskovanje se sme izdati tudi za raziskovalni prostor, za katerega je že podeljena rudarska pravica za raziskovanje ali izkoriščanje, če se nameravano raziskovanje nanaša na mineralne surovine, ki jih obstoječi nosilec rudarske pravice ne raziskuje ali ne izkorišča, in če dodatna rudarska pravica na istem raziskovalnem oziroma pridobivalnem prostoru ne bo ovirala obstoječega raziskovanja oziroma izkoriščanja mineralnih surovin.

(3)Dovoljenje za raziskovanje se pošlje v vednost pristojni rudarski inšpekciji in samoupravni lokalni skupnosti, na katere območju leži raziskovalni prostor.

(4)Če se nosilec dovoljenja za raziskovanje izbere v skladu z devetim odstavkom prejšnjega člena, se z izrekom dovoljenja za raziskovanje določi tudi višina nadomestila za raziskovanje mineralnih surovin, kot jo je izbrani kandidat ponudil na dražbi. V tem primeru postane z dnem pravnomočnosti dovoljenja za raziskovanje njegov nosilec zavezanec za plačevanje nadomestila za raziskovanje, ki se ga v času raziskovanja, določenega z dovoljenjem za raziskovanje, plačuje v letnih zneskih.

(5)Sredstva, dobljena z vplačili nadomestil za raziskovanje, so v višini 50% prihodek tiste samoupravne lokalne skupnosti, na katere območju leži raziskovalni prostor, v višini 50% pa prihodek Republike Slovenije. V primeru, da se raziskovalni prostor nahaja na območju več samoupravnih lokalnih skupnosti, se plačilo razdeli glede na površino raziskovalnega prostora, ki leži na območju posamezne samoupravne lokalne skupnosti. 27. člen (čas veljavnosti dovoljenj za raziskovanje)

(1)Dovoljenja za raziskovanje se lahko izda za največ pet letno obdobje.

(2)Časa veljavnosti dovoljenj za raziskovanje ni mogoče podaljšati, razen v primeru višje sile, ko se lahko čas veljavnosti rudarskega dovoljenja za raziskovanje podaljša za čas trajanja višje sile. 2. Pogoji za izvajanje raziskovanja 28. člen (obveznosti pred začetkom raziskovanja mineralnih surovin)

(1)Z raziskovanjem mineralnih surovin se lahko začne na podlagi pravnomočnega dovoljenja za raziskovanje.

(2)Pred začetkom raziskovanja mineralnih surovin mora nosilec dovoljenja za raziskovanje poskrbeti za revidirani rudarski projekt za izvedbo in sicer posebej za vsako lokacijo, na kateri namerava izvajati raziskovanje in v primeru, ko ni lastnik zemljišča, na katerem namerava izvesti raziskovanje mineralnih surovin, pridobiti pisno soglasje lastnika zemljišča.

(3)Nosilec dovoljenja za raziskovanje mora začetek raziskovalnih rudarskih del, ki jih namerava izvesti na določenih lokacijah znotraj odobrenega raziskovalnega prostora, prijaviti pristojni rudarski inšpekciji najmanj petnajst dni pred začetkom raziskovalnih rudarskih del in sicer za vsak raziskovalni izkop, raziskovalni jašek oziroma raziskovalno vrtino posebej.

(4)Pri raziskovanju ogljikovodikov mora nosilec dovoljenja za raziskovanje v roku iz prejšnjega odstavka prijaviti poleg začetka raziskovalnih rudarskih del tudi njihovo dokončanje.

(5)V roku iz tretjega odstavka tega člena mora nosilec dovoljenja za raziskovanje prijaviti začetek raziskovalnih rudarskih del tudi vsem organom oziroma službam, za katere je to tako določeno z dovoljenjem za raziskovanje oziroma tistim, ki so dali soglasje k rudarskemu projektu za raziskovanje in Geološkemu zavodu Slovenije.

(6)Če nosilec dovoljenja za raziskovanje ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za izvajalca rudarskih del, mora pred začetkom izvajanja raziskovalnih rudarskih del skleniti s pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za izvajalca rudarskih del, pisno pogodbo za izvajanje rudarskih del. 29. člen (odgovornost in obveznost poročanja)

(1)Nosilec dovoljenja za raziskovanje mora pred začetkom izvajanja raziskovalnih rudarskih del imenovati osebo, odgovorno za pravilno izvajanje rudarskega dovoljenja za raziskovanje.

(2)Oseba iz prejšnjega odstavka je lahko oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za tehnično vodenje površinskih rudarskih del.

(3)Nosilec dovoljenja za raziskovanje mora ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, posredovati na vsakih šest mesecev poročila o opravljenih raziskovanjih in rezultate raziskovanja mineralnih surovin. S temi poročili mora ministrstvo, pristojno za rudarstvo, in vse osebe, ki imajo dostop do njih, ravnati na način, ki zagotavlja poslovno skrivnost, ves čas trajanja rudarske pravice za raziskovanje.

(4)Nosilec dovoljenja za raziskovanje oziroma izvajalec, ki mu nosilec dovoljenja za raziskovanje poveri raziskovanje, mora dopustiti, da pooblaščena oseba Geološkega zavoda Slovenije odvzema vzorce iz raziskovalnih izkopov, raziskovalnih jaškov oziroma raziskovalnih vrtin. Geološki zavod Slovenije lahko pridobljene vzorce uporabi samo za dopolnjevanje državne geološke karte. 30. člen (način ravnanja z mineralnimi surovinami,pridobljenih ob raziskovanju)

(1)V času raziskovanja se lahko mineralne surovine izkorišča samo za potrebe laboratorijskih preizkusov, tehnoloških poskusov in ugotavljanja pogojev za izkoriščanje in sicer največ v količini, kot je za ta namen določena z dovoljenjem za raziskovanje.

(2)Prodaja mineralnih surovin, ki se jih pridobi ob njihovem raziskovanju, je prepovedana. 31. člen (obveznosti med in po končanem raziskovanju)

(1)Med izvajanjem raziskovalnih rudarskih del in po njihovem prenehanju mora nosilec dovoljenja za raziskovanje na lokaciji, na kateri se izvajajo oziroma so izvedena raziskovalna rudarska dela zagotoviti vse potrebne ukrepe, da se prepreči nastanek nevarnosti za ljudi, premoženje in okolico ter o teh ukrepih obvestiti pristojno rudarsko inšpekcijo in inšpekcijo, pristojno za okolje.

(2)Poleg ukrepov iz prejšnjega odstavka mora nosilec dovoljenja za raziskovanje po končanem raziskovanju izvesti tudi sanacijo zemljišča, na katerem je bilo izvedeno raziskovanje tako, da se vzpostavi raba prostora, kot je bila pred začetkom raziskovanja.

(3)Če nosilec dovoljenja za raziskovanje po končanem raziskovanju ne vzpostavi rabe prostora, kot je bila pred začetkom raziskovanja, izvede potrebne ukrepe zavarovanja in sanacije na račun nosilca dovoljenja za raziskovanje ministrstvo, pristojno za rudarstvo. 3. Prenehanje in odvzem dovoljenja za raziskovanje 32. člen (prenehanje in druge posebnosti dovoljenja za raziskovanje)

(1)Dovoljenje za raziskovanje preneha: – s potekom časa, za katerega je bilo izdano ali – s prenehanjem pravne osebe ali s smrtjo fizične osebe kot nosilca dovoljenja za raziskovanje.

(2)Rudarska pravica za raziskovanje se ne more prenesti na drugo pravno ali fizično osebo, v morebitnem stečajnem postopku nosilca dovoljenja za raziskovanje pa se je tudi ne sme vključiti v stečajno maso.

(3)Rudarska pravica za raziskovanje se ne sme prodati ali dati v najem.

(4)Pravni posli, sklenjeni v nasprotju s tem členom, so nični. 33. člen (odvzem dovoljenja za raziskovanje)

(1)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, lahko odvzame dovoljenje za raziskovanje, če nosilec dovoljenja za raziskovanje:

1. pri izvajanju raziskovalnih rudarskih del ravna v nasprotju z dovoljenjem za raziskovanje;
2. ne zagotovi predpisanih ukrepov zavarovanja oziroma sanacije zemljišča;
3. z raziskovanjem ovira ali ogrozi raziskovanje drugega nosilca dovoljenja za raziskovanje na istem ali sosednjem raziskovalnem prostoru;
4. z raziskovanjem ogrozi bodoče izkoriščanje mineralnih surovin;
5. ob raziskovanju izkorišča večjo količino mineralnih surovin, kot je določeno z dovoljenjem za raziskovanje;
6. kljub pisnemu opozorilu, ne plača nadomestila za raziskovanje mineralnih surovin, če je njegovo plačevanje vključeno v izrek dovoljenja za raziskovanje;
7. z raziskovalnimi rudarski deli ne začne v roku, določenem z dovoljenjem za raziskovanje.

(2)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, odvzame dovoljenje za raziskovanje, če se ugotovi:

1. da ni opravljen tisti obseg raziskovanja, ki je v dovoljenju za raziskovanje določen kot najmanjši, a razlog za to ni v višji sili;
2. da nosilec dovoljenja za raziskovanje ali njegov izvajalec izvaja raziskovalna rudarska dela tako, da bistveno škoduje oziroma uničuje zavarovane vrste živali in rastlinja ali da huje ogroža habitat, kulturno dediščino in vode ali onesnažuje okolje;
3. da nosilec dovoljenja za raziskovanje, ki je na istem pridobivalnem prostoru kasneje pridobil dovoljenje za raziskovanje oziroma njegov izvajalec izvaja raziskovalna rudarska dela tako, da ovira ali ogroža raziskovanje nosilcu dovoljenja za raziskovanje, ki je pred njim pridobil dovoljenje za raziskovanje;
4. da nosilec dovoljenja za raziskovanje v roku, določenem z dovoljenjem za raziskovanje, ne predloži elaborata o klasifikaciji in kategorizaciji mineralnih surovin v raziskovalnem prostoru oziroma zaključnega poročila o opravljenih raziskovalnih delih;
5. da je nosilec dovoljenja za raziskovanje naročil izvajanje raziskovalnih rudarskih del izven odobrenega raziskovalnega prostora;
6. da bi nadaljevanje izvajanja raziskovalnih rudarskih del lahko povzročilo hujšo naravno ali drugo nesrečo, ki je ni mogoče preprečiti na drugačen način. IV. del – IZKORIŠČANJE MINERALNIH SUROVIN
7. Rudarski koncesijski akt
8. člen (pogoji za pridobitev koncesije za izkoriščanje)

(1)Koncesija za izkoriščanje se za določeni pridobivalni prostor pridobi na podlagi poprej izdanega rudarskega koncesijskega akta in na njegovi podlagi izvedenega javnega razpisa za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, lahko pa tudi brez javnega razpisa in samo na podlagi poprej izdanega rudarskega koncesijskega akta.

(2)Koncesija za izkoriščanje se lahko podeli brez javnega razpisa in samo na podlagi poprej izdanega rudarskega koncesijskega akta za določeni pridobivalni prostor pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1. če je na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, zaključila z raziskovanjem energetskih in drugih mineralnih surovin, ki se v skladu z določbami
2. člena tega zakona štejejo za mineralne surovine v javnem interesu, v raziskovalnem prostoru, določenem z dovoljenjem za raziskovanje in leži pridobivalni prostor znotraj takšnega raziskovalnega prostora;
3. če je lastnik zemljišča, ki ga opredeljuje pridobivalni prostor, namenjen za površinsko izkoriščanje nekovinskih mineralnih surovin ali ima za takšno zemljišče od lastnika, v pisni obliki in overjeno, dano pravico izvajati rudarska dela;
4. če namerava razširiti pridobivalni prostor, za katerega ima pridobljeno rudarsko pravico za izkoriščanje katerekoli mineralne surovine, na sosednje zemljišče in je zemljišče, pod katerim oziroma na katerem se namerava razširiti pridobivalni prostor, od zemljišč, na katerih izvaja rudarska dela drug nosilec rudarske pravice za raziskovanje ali izkoriščanje, oddaljeno najmanj 300 m oziroma, če je oddaljenost manjša, da s tem soglaša nosilec rudarske pravice, ki na sosednjem zemljišču izvaja raziskovanje oziroma izkoriščanje;
5. če ob izvajanju rudarskih del na svojem pridobivalnem prostoru naleti na drugo vrsto mineralne surovine, kot mu je bila podeljena z rudarsko pravico za izkoriščanje in jo namerava izkoriščati in na istem prostoru drugi nosilec rudarske pravice nima rudarske pravice za pridobivanje najdene mineralne surovine;
6. če namerava izvesti sanacijo nelegalnega kopa in je lastnik zemljišča, ki ga opredeljuje pridobivalni prostor ali ima za takšno zemljišče od lastnika, v pisni obliki in overjeno, dano pravico izvajati rudarska dela na njem.
7. člen (pogoji za izdajo rudarskega koncesijskega akta)

(1)Rudarski koncesijski akt izda vlada na predlog ministrstva, pristojnega za rudarstvo.

(2)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta na podlagi lastne odločitve ali na podlagi vloge pravne ali fizične osebe o zainteresiranosti za podelitev rudarske pravice za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru.

(3)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta na podlagi lastne odločitve, če se pridobivanje nanaša na mineralne surovine, za katere so izpolnjeni pogoji iz 12. člena tega zakona.

(4)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta na podlagi vloge pravne ali fizične osebe, če v postopku za izdajo rudarskega koncesijskega akta ugotovi, da ta oseba izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega zakona in da so za nameravano izkoriščanje mineralnih surovin izpolnjeni tudi drugi, s tem zakonom predpisani pogoji.

(5)Zemljišče pridobivalnega prostora, določenega z rudarskim koncesijskim aktom, mora biti v skladu z dokumenti urejanja prostora. Šteje se, da je zemljišče pridobivalnega prostora v skladu z dokumenti urejanja prostora, če pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti, na katere območju je takšen prostor, izda potrdilo, da je raba zemljišča v skladu z njenimi prostorskimi akti ali če iz takšnega potrdila izhaja, da raba zemljišča ni v skladu z njenimi prostorskimi akti, da je na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, takšno zemljišče razglašeno za rudarski prostor v javno korist.

1. člen (uvedba postopka izdaje rudarskega koncesijskega akta) Če prejme ministrstvo, pristojno za rudarstvo, vlogo pravne oziroma fizične osebe: – iz
2. točke drugega odstavka
3. člena tega zakona, se takšna vloga obravnava kot zahteva za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje in uvede postopek za izdajo rudarskega koncesijskega akta po uradni dolžnosti; – iz 2., 3.,
4. ali
5. točke drugega odstavka
6. člena tega zakona, se takšna vloga obravnava kot prošnja za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje in uvede postopek za možno izdajo rudarskega koncesijskega akta.
7. člen (vsebina rudarskega koncesijskega akta) Z rudarskim koncesijskim aktom se določi zlasti:
8. vrsta koncesije in z njo povezana mineralna surovina, ki se jo bo po pridobitvi koncesije lahko izkoriščalo, s katero se določi pravica za pridobivanje, obogatitev ali skladiščenje določene vrste mineralne surovine: – v novem pridobivalnem prostoru, za katerega se šteje tudi razširitev obstoječega pridobivalnega prostora na sosednje zemljišče, ali – v predčasno opuščenem pridobivalnem prostoru, v katerem so še izkoristljive mineralne surovine, za katerega se šteje tudi nelegalni kop;
9. pridobivalni prostor, v katerem se bo po pridobitvi koncesije lahko izkoriščalo mineralne surovine in ki se ga določi z navedbo imena kraja, na katerem se nahaja in njegovo velikostjo; velikost pridobivalnega prostora se določi s površino zemljišča in globino pod njim, do katere bo dovoljeno izkoriščanje, pri čemer se površina zemljišča opredeli z navedbo geokod in topografskim opisom meje pridobivalnega prostora, lahko pa tudi samo z navedbo parcelnih številk in katastrske občine, vendar samo, če so parcele v celoti vključene v pridobivalni prostor in zaradi prenosa meje pridobivalnega prostora na teren ni potrebna njihova parcelacija;
10. obdobje, za katerega se bo lahko pridobila koncesija za izkoriščanje mineralne surovine, ki glede na podatke o skupnih in letnih količinah pridobljene mineralne surovine iz rudarskega projekta znaša do 50 let;
11. način pridobitve koncesije za izkoriščanje mineralne surovine z javnim razpisom ali brez javnega razpisa;
12. obveznosti, ki jih bo morala ob izkoriščanju mineralne surovine spoštovati pravna oziroma fizična oseba, ko bo pridobila koncesijo za izkoriščanje mineralne surovine, ki se nanašajo na: – količino mineralne surovine, ki se jo lahko izkoristi v pridobivalnem prostoru, – izpolnjevanje pogojev s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva voda, varstva kulturne dediščine in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, – zagotavljanje varstva in zdravja pri delu, – plačevanje nadomestila za mineralne surovine, pridobljene z njihovim izkoriščanjem (v nadaljnjem besedilu: rudarska koncesnina), – način izvajanje del zaradi sanacije, rekultivacije in vzpostavitve novega oziroma nadomestitve prejšnjega stanja okolja v pridobivalnem prostoru po končanem izkoriščanju, – način zagotavljanja sredstev, namenjenih delom iz prejšnje alineje (v nadaljnjem besedilu: rezervirana sredstva za sanacijo), in – druge obveznosti, če so potrebne zaradi specifičnosti pridobivalnega prostora ali posebnosti pri izvajanju rudarskih del;
13. vrsta dejavnosti, ki se jih bo lahko opravljalo v zvezi s pridobljeno mineralno surovino, s katero se podrobneje opredelijo dela, namenjena pridobivanju, obogatitvi in uskladiščenju mineralnih surovin in njihovi dostavi na trg;
14. kršitve, zaradi katerih se bo lahko koncesija za izkoriščanje nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje odvzela, s katerimi se podrobneje opredelijo njegova ravnanja ali opustitev ravnanj, zaradi katerih lahko koncesijska pogodba preneha ali se rudarska pravica za izkoriščanje odvzame.
15. člen (posledica objave rudarskega koncesijskega akta)

(1)Za zemljišča pridobivalnega prostora, ki jih določa rudarski koncesijski akt, je mogoče sprejemati nove prostorske akte oziroma jih spreminjati in dopolnjevati samo, če se s tem na njih ne onemogoča izkoriščanje mineralnih surovin.

(2)V postopkih priprave in sprejemanja prostorskih aktov iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno sodelovanje ministrstva, pristojnega za rudarstvo.

1. Izdaja rudarskega koncesijskega aktapo uradni dolžnosti
2. člen (postopek za izdajo rudarskega koncesijskega aktapo uradni dolžnosti)

(1)V zahtevi za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru mora vlagatelj zahteve navesti številko in datum izdaje dovoljenja za raziskovanje ter priložiti: – rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje z ocenjeno višino stroškov sanacije po končanem izkoriščanju, – dokazilo o izpolnjevanju pogojev za izvajanje rudarskih del in – dokazilo o zagotavljanju rezerviranih sredstev za sanacijo po končanem izkoriščanju.

(2)Če po prejemu zahteve ministrstvo, pristojno za rudarstvo ugotovi, da je vlagatelj nosilec dovoljenja za raziskovanje in da je pred vložitvijo zahteve opravil raziskovanje na predpisani način, v nadaljevanju preveri, ali je z rudarskim projektom za pridobitev koncesije za izkoriščanje predlagani pridobivalni prostor v skladu z dokumenti urejanja prostora.

(3)Preveritev o skladnosti predlaganega pridobivalnega prostora z dokumenti urejanja prostora se opravi tako, da ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pri samoupravni lokalni skupnosti, na katere območju leži predlagani pridobivalni prostor, vloži zahtevo za izdajo potrdila, da je raba zemljišča v skladu z njenimi prostorskimi akti. Samoupravna lokalna skupnost mora o tej zahtevi odločiti v tridesetih dneh po njenem prejemu.

(4)Če pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti v roku iz prejšnjega odstavka ne izda potrdila, da je raba zemljišča v skladu z njenimi prostorskimi akti ali če iz takšnega potrdila izhaja, da raba zemljišča ni v skladu z njenimi prostorskimi akti, se lahko na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, uvede postopek razglasitve predlaganega pridobivalnega prostora za rudarski prostor v javno korist.

(5)Ko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, na podlagi preveritev iz prejšnjih odstavkov tega člena ugotovi, da je predlagani raziskovalni prostor v skladu z dokumenti urejanja prostora, predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta, na podlagi katerega se podeli koncesija vlagatelju zahteve brez javnega razpisa.

(6)Zoper odločitve, ki jih v skladu s tem členom sprejema ministrstvo, pristojno za rudarstvo, je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada. Zoper odločbo vlade je dopusten upravni spor. 3. Možna izdaja rudarskega koncesijskega akta 40. člen (postopek za možno izdajo rudarskega koncesijskega akta)

(1)V vlogi za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru mora vlagatelj vloge navesti naslednje podatke:

1. v primeru pravne osebe ime firme in njen naslov (sedež) z identifikacijsko številko (ID), v primeru fizične osebe pa osebno ime in naslov bivališča (stalnega in začasnega, če obstaja),
2. predlog pridobivalnega prostora, z navedbo parcelnih številk in katastrske občine ali s prikazom območja na katastrskem načrtu, s potrdilom samoupravne lokalne skupnosti, na katere območju leži predlagani pridobivalni prostor, da je raba zemljišča v skladu z njenimi prostorskimi akti in
3. vrsto mineralne surovine, ki se naj bi izkoriščala in način njenega izkoriščanja.

(2)Po prejetju vloge ministrstvo, pristojno za rudarstvo najprej preveri, ali vlagatelj izpolnjuje pogoje za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje. Če ugotovi, da jih ne izpolnjuje, njegovo vlogo zavrže.

(3)Po preveritvi iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za rudarstvo, preveri, ali vsebuje vloga predpisane sestavine. Če ugotovi, da jih ne izpolnjuje, njegovo vlogo zavrže.

(4)Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, po preveritvi iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je vloga popolna, začne s postopkom izdaje rudarskega koncesijskega akta, razen če ugotovi: – da predlagani pridobivalni prostor ni v skladu z dokumenti o urejanju prostora ali – da je rudarska pravica za izkoriščanje za predlagani pridobivalni prostor že podeljena v skladu z določbami tega zakona.

(5)Če predlagani pridobivalni prostor ni v skladu z dokumenti urejanja prostora ali če je za predlagani pridobivalni prostor že podeljena rudarska pravica za izkoriščanje, nameravano izkoriščanje pa se nanaša na mineralne surovine, ki jih obstoječi nosilec rudarske pravice že izkorišča, ministrstvo, pristojno za rudarstvo, vlogo zavrne.

(6)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, mora opraviti preveritve iz prejšnjih odstavkov tega člena najpozneje v enem mesecu po prejetju vloge in v tem roku o svojih odločitvah tudi seznaniti vlagatelja oziroma če zaradi kompleksnosti vprašanj, ki jih je treba preveriti pred odločitvijo, še ni mogoče sprejeti odločitve, v tem roku vlagatelja obvestiti o nadaljnjem postopanju in roku odločitve.

(7)Če po končanih preveritvah ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za izdajo rudarskega koncesijskega akta, predlaga vladi izdajo takšnega rudarskega koncesijskega akta, s katerim se določi obveznost javnega razpisa za pridobitev nosilca rudarske pravice za izkoriščanje.

(8)Če po končanih preveritvah ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za izdajo rudarskega koncesijskega akta, hkrati pa tudi ugotovi, da se vloga nanaša na pridobivalni prostor iz 2., 3.,

1. ali
2. točke drugega odstavka
3. člena tega zakona, predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta, na podlagi katerega se podeli koncesija vlagatelju vloge brez javnega razpisa.

(9)Zoper odločitve, ki jih v skladu s tem členom sprejema ministrstvo, pristojno za rudarstvo, je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada. Zoper odločbo vlade je dopusten upravni spor. 41. člen (javni razpis za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje)

(1)V primeru obveznosti javnega razpisa za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje poskrbi za njegovo objavo ministrstvo, pristojno za rudarstvo. Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v uradnem glasilu Evropske unije in sicer najmanj 30 dni pred iztekom roka, določenega za prijavo na razpis ter na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za rudarstvo.

(2)Javni razpis mora vsebovati:

1. način, čas in kraj oddaje prijav,
2. opis pogojev glede tehnične in kadrovske usposobljenosti za izvajanje rudarskih del ob izkoriščanju mineralnih surovin, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj,
3. opis pridobivalnega prostora, z navedbo geokod,
4. opis mineralnih surovin, ki naj bi se jih pridobivalo,
5. začetek in čas trajanja rudarske pravice za izkoriščanje,
6. način zavarovanja, da bo izbrani kandidat po končanem izkoriščanju na svoje stroške odpravil škodo, ki bi nastala kot posledica izkoriščanja in izvedel sanacijo pridobivalnega prostora,
7. opis postopka za izbiro nosilca rudarske pravice za izkoriščanje,
8. način obveščanja kandidatov o poteku postopka,
9. rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje in
10. odgovorne osebe ministrstva, pristojnega za rudarstvo, za dajanje informacij med potekom postopka javnega razpisa.
11. Odločanje o nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje
12. člen (odločanje o nosilcu rudarske pravice za izkoriščanjev primeru javnega razpisa)

(1)V prijavi na javni razpis mora prijavitelj, če je pravna oseba, navesti ime firme in njen naslov (sedež) z identifikacijsko številko (ID), v primeru fizične osebe pa osebno ime in naslov bivališča (stalnega in začasnega, če obstaja) ter priložiti: – rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje z ocenjeno višino stroškov sanacije po končanem izkoriščanju, – dokazilo o izpolnjevanju pogojev glede tehnične in kadrovske usposobljenosti za izvajanje rudarskih del in – dokazilo o finančni sposobnosti, da bo po končanem izkoriščanju na svoje stroške odpravil škodo, ki bi nastala kot posledica izkoriščanja in izvedel sanacijo pridobivalnega prostora.

(2)Po prejetju prijav ministrstvo, pristojno za rudarstvo, naprej preveri, ali prijavitelji izpolnjujejo s 6. členom tega zakona določene pogoje za pridobitev koncesije za izkoriščanje in ali je njihovim prijavam priložena dokumentacija oziroma dokazila iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: upravičeni kandidati). Če ugotovi, da določeni prijavitelj ne izpolnjuje teh pogojev, njegovo prijavo zavrže.

(3)Šteje se, da javni razpis uspe, če odda prijavo najmanj en upravičeni kandidat. V tem primeru se takšnemu kandidatu izda odločba o izboru za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje po uradni dolžnosti.

(4)V primeru, ko oddata prijavo dva ali več upravičenih kandidatov, se postopek izdaje odločbe o izboru kandidata za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje izvede kot dražba, na kateri kandidati s svojimi ponudbami o višini plačila rudarske koncesnine konkurirajo za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje.

(5)Dražba iz prejšnjega odstavka se začne z vabilom, ki ga ministrstvo, pristojno za rudarstvo, vroči osebno vsem upravičenim kandidatom. V vabilu na dražbo je treba kandidate posebej opozoriti na to, da se bo v primeru, če se dražbe ne bi udeležili in izostanka opravičili, štelo, da se strinjajo s kandidatom, ki bo na dražbi izbran za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje. Kandidat lahko v primeru opravičenega izostanka svojo izjavo poda tudi pisno, vendar samo do konca dražbe. Če kandidat do konca dražbe ne poda pisne izjave, se šteje, da se z izbranim kandidatom strinja. Kandidat, ki v pisni izjavi ali na dražbi nasprotuje kandidatu, ki naj bi bil izbran za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, mora za svoje trditve predložiti dokaze.

(6)Za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje se sme izbrati tudi kandidata, ki predlaga pridobivalni prostor, za katerega je že podeljena rudarska pravica za raziskovanje ali izkoriščanje, če se nameravano izkoriščanje nanaša na mineralne surovine, ki jih obstoječi nosilec rudarske pravice ne raziskuje ali ne izkorišča, in če dodatna rudarska pravica na istem raziskovalnem oziroma pridobivalnem prostoru ne bo ovirala obstoječega raziskovanja oziroma izkoriščanja mineralnih surovin.

(7)Po končani dražbi odloči o izbiri kandidata za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z odločbo, ki se izbranemu kandidatu in drugim strankam vroči osebno in zoper katero je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada. Zoper odločbo vlade je dopusten upravni spor.

(8)Odločba iz prejšnjega odstavka se, ko postane pravnomočna, pošlje v vednost pristojni rudarski inšpekciji in samoupravni lokalni skupnosti, na katere območju leži pridobivalni prostor. 43. člen (odločanje o nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje,ko ni potreben javni razpis)

(1)V primeru izdaje rudarskega koncesijskega akta po uradni dolžnosti in v primeru, ko se izda rudarski koncesijski akt v skladu z osmim odstavkom 40. člena tega zakona, izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo, odločbo o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje po uradni dolžnosti po objavi rudarskega koncesijskega akta in jo izbranemu nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje vroči osebno.

(2)Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada. Zoper odločbo vlade je dopusten upravni spor.

(3)Odločba iz prvega odstavka tega člena se, ko postane pravnomočna, pošlje v vednost pristojni rudarski inšpekciji in samoupravni lokalni skupnosti, na katere območju leži pridobivalni prostor. 5. Sklepanje koncesijske pogodbe 44. člen (pogoji za začetek sklepanja koncesijske pogodbe)

(1)Izbrani nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora najkasneje do začetka sklepanja koncesijske pogodbe poskrbeti za revizijo rudarskega projekta, na podlagi katerega je bil izbran oziroma določen za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje in v primeru, da ni lastnik zemljišča, ki ga opredeljuje pridobivalni prostor, z lastnikom zemljišča skleniti pravni posel z namenom pridobiti pravico izvajati rudarska dela na zemljišču, razen v primeru podzemnega izkoriščanja, če iz rudarskega projekta izhaja, da zaradi izkoriščanja ne bo vplivov na zemljišče.

(2)S sklepanjem koncesijske pogodbe se začne na predlog, ki se ga vloži na ministrstvo, pristojno za rudarstvo. Predlog lahko vloži: – na javnem razpisu izbrani nosilec rudarske pravice za izkoriščanje po pravnomočnosti odločbe o izboru iz sedmega odstavka

1. člena tega zakona, – nosilec dovoljenja za raziskovanje, ki je končal z raziskovanjem in – oseba iz osmega odstavka
2. člena tega zakona, ki lahko pridobi koncesijo za izkoriščanje mineralne surovine brez javnega razpisa, po pravnomočnosti odločbe iz prvega odstavka prejšnjega člena.

(3)Predlogu iz prejšnjega odstavka se mora priložiti:

1. revidirani rudarski projekt za izkoriščanje v dveh izvodih in
2. dokazilo o pravici izvajati rudarska dela na zemljišču.
3. člen (preveritve pred podpisovanjem koncesijske pogodbe)

(1)Po prejetju predloga iz drugega odstavka prejšnjega člena ministrstvo, pristojno za rudarstvo, preveri:

1. ali ima rudarski projekt sestavine, predpisane s tem zakonom oziroma predpisom, izdanim na njegovi podlagi,
2. ali je rudarski projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki je med izdelavo projekta izpolnjevala s tem zakonom predpisane pogoje za rudarskega projektanta, ter ali je oseba, ki je navedena kot odgovorni rudarski projektant, med izdelavo projekta izpolnjevala pogoje za odgovornega rudarskega projektanta,
3. ali je bila opravljena revizija rudarskega projekta ter ali so rudarski revident in odgovorni rudarski revidenti, ki so jo opravili, med revidiranjem izpolnjevali pogoje za rudarskega revidenta in odgovornega rudarskega revidenta,
4. ali je pridobivalni prostor, predviden z rudarskim projektom, v skladu z rudarskim koncesijskim aktom in
5. ali ima izbrani nosilec rudarske pravice za pridobivalni prostor in pristopno zemljišče, predvideno z rudarskim projektom, pravico izvajati rudarska dela na zemljišču.

(2)Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ob preveritvi pogojev iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je rudarski projekt za izkoriščanje izdelan v skladu s 1., 2.,

1. in
2. točko prejšnjega odstavka,, ga potrdi z izjavo »REŠITVE SO USTREZNE«, v nasprotnem primeru pa zahteva, da se ga popravi oziroma dopolni tako, da bo v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

(3)Če ministrstvo ob preveritvi iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da izbrani nosilec rudarske pravice za izkoriščanje za pridobivalni prostor in pristopno zemljišče, predvideno z rudarskim projektom ali za njegov del še nima pravice izvajati rudarska dela na zemljišču, nadaljuje s postopkom sklepanja koncesijske pogodbe, ko mu nosilec rudarske pravice predloži dokazilo o takšni pravic, lahko pa tudi, če je pridobivalni prostor razglašen za rudarski prostor v javno korist, uvede postopek prisilne pridobitve pravice izvajati rudarska dela na takšnem zemljišču.

(4)Prekinitev sklepanja koncesijske pogodbe, ki nastane zaradi pridobivanja pravice izvajati rudarska dela na zemljišču, lahko traja dve leti in se lahko na zahtevo izbranega nosilca rudarske pravice podaljša še za naslednji dve leti.

(5)Ko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ugotovi, da je rudarski projekt za izkoriščanje izdelan v skladu z zahtevami tega zakona in da izbrani nosilec rudarske pravice za izkoriščanje razpolaga z dokazilom o pravici izvajati rudarska dela na zemljišču, pripravi predlog koncesijske pogodbe in ga v petih izvodih osebno vroči izbranemu nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje. 46. člen (pravica izvajati rudarska dela na zemljišču)

(1)V primeru, ko kandidat za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ni lastnik zemljišča, ki je s koncesijskim aktom določeno za pridobivalni prostor ali ko ni lastnik pristopnega zemljišča, lahko pridobi pravico izvajati rudarska dela na takšnem zemljišču s pravnim poslom za pridobitev pravice izvajati rudarska dela na tujem zemljišču, sklenjenim z lastnikom tega zemljišča.

(2)Kandidat za nosilca rudarske pravice ni dolžan skleniti pravnega posla iz prejšnjega odstavka v primeru, ko gre za podzemno izkoriščanje in iz rudarskega projekta izhaja, da ne bo vpliva na površino zemljišča oziroma, da ni vplivnega območja. Ne glede na to, če pri podzemnem izkoriščanju ni vpliva na površino zemljišča, pa mora kandidat za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje razpolagati s pravico izvajati rudarska dela na zemljišču samo za pristopno zemljišče.

(3)Za pravico izvajati rudarska dela na zemljišču po tem zakonu velja:

1. izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da razpolaga nosilec rudarske pravice za izkoriščanje z določeno stvarno ali obligacijsko pravico, ki mu omogoča izvajati rudarska dela, ali
2. od lastnika zemljišča v pisni obliki in overjena dana pravica izvajati rudarska dela, ali
3. pravnomočna sodna ali upravna odločba, ki nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje omogoča izvajati rudarska dela na takšnem zemljišču.
4. člen (podpisovanje koncesijske pogodbe)

(1)Po prejetju predloga koncesijske pogodbe ima nosilec rudarske pravice za izkoriščanje pravico, da pred podpisom pogodbe z njegove strani predlaga ministrstvu, pristojnemu za rudarstvu, pogajanje o tistih vsebinah predlagane koncesijske pogodbe, ki se nanašajo na način plačevanja rudarske koncesnine in rezerviranih sredstev za sanacijo.

(2)Če se nosilec rudarske pravice za izkoriščanje strinja s predlogom koncesijske pogodbe, vrne na ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z njegove strani podpisane vse izvode koncesijske pogodbe. Te izvode nato v imenu Republike Slovenije kot koncedenta podpiše minister, pristojen za rudarstvo, ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pa nato nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje osebno vroči dva izvoda takšne pogodbe skupaj z enim rudarskim projektom, drugi izvod projekta pa zadrži za lastno evidenco.

(3)Če nosilec rudarske pravice za izkoriščanje pred podpisom predlaga pogajanje o vsebini predlagane koncesijske pogodbe, mora takšen predlog posredovati na ministrstvo, pristojno za rudarstvo, najkasneje v petnajstih dneh po prejemu njenega predloga. Na podlagi izida pogajanj pripravi ministrstvo, pristojno za rudarstvo, dokončni predlog koncesijske pogodbe, ki ga mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje podpisanega vrniti najkasneje v tridesetih dneh po prejemu.

(4)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pošlje izvod veljavne koncesijske pogodbe pristojni rudarski inšpekciji.

(5)Če zaradi razlogov na strani nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe v treh mesecih po njeni vročitvi v skladu s četrtim odstavkom

1. člena tega zakona, ministrstvo, pristojno za rudarstvo, odločbo o izboru oziroma potrditvi nosilca rudarske pravice za izkoriščanje odpravi in lahko prične s postopkom ponovne podelitve koncesije.
2. člen (ugotavljanje časa veljavnosti rudarske praviceza izkoriščanje) Čas veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje, določen z rudarskim koncesijskim aktom, začne teči z dnem, ki je v koncesijski pogodbi označen kot datum podpisa nosilca rudarske pravice za izkoriščanje.
3. člen (koncesijska pogodba)

(1)Koncesijska pogodba vsebuje zlasti:

1. opis načina izkoriščanja mineralne surovine,
2. tak opis pridobivalnega prostora, za katerega se podeljuje rudarska pravica za izkoriščanje, kot je naveden v koncesijskem aktu,
3. obdobje, za katero se podeljuje rudarska pravica za izkoriščanje in pogoji za izvajanje rudarskih del v času veljavnosti koncesijske pogodbe,
4. način in pogoji za plačevanje rudarske koncesnine,
5. način in pogoji za zagotovitev rezerviranih sredstev za sanacijo,
6. način in pogoje za sprotno sanacijo zemljišč pridobivalnega prostora in sanacijo okolja po končanem izkoriščanju mineralnih surovin,
7. način ureditve pridobivalnega prostora med in po končanem izkoriščanju mineralne surovine ter zavarovanje plačila za ureditev prostora,
8. pogoje glede prenehanja in podaljšanja časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje,
9. pogoje prenosa in dedovanje rudarske pravice za izkoriščanje,
10. vrste garancije nosilca rudarske pravice za izkoriščanje za sprotno sanacijo pridobivalnega prostora zaradi negativnih vplivov izvajanja rudarskih del na okolico in zdravje ljudi ter za sanacijo okolja po končanem izkoriščanju in
11. vrste sankcij zaradi neizvajanja ali nepravilnega izkoriščanja mineralne surovine in posledic v primeru takšnih kršitev.

(2)Revidirani rudarski projekt za izkoriščanje iz

1. točke tretjega odstavka
2. člena tega zakona, na katerem je izjava ministrstva, pristojnega za rudarstvo, iz drugega odstavka
3. člena tega zakona, so sestavni del koncesijske pogodbe.
4. Možnosti podaljšanja in prenosa rudarske praviceza izkoriščanje
5. člen (pogoji za podaljšanje časa veljavnosti rudarske praviceza izkoriščanje)

(1)Časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje ni mogoče podaljšati, razen če zaradi velikih vlaganj v izkoriščanje določene mineralne surovine na določenem območju in ob rednem in dobro izvedenem izkoriščanju zaradi višje sile ni bilo mogoče izčrpati zalog na pridobivalnem prostoru. V takšnem primeru se lahko rudarska pravica za izkoriščanje v primeru izkoriščanja energetskih mineralnih surovin podaljša in sicer za največ deset let, v primeru izkoriščanja drugih mineralnih surovin pa za največ tri leta, vsakič kadar nosilec rudarske pravice za izkoriščanje z ustreznimi dokazili dokaže obstoj zalog mineralne surovine znotraj pridobivalnega prostora in pod pogojem, da je bila na pridobivalnem prostoru izvedena predpisana sprotna sanacija zemljišč, degradiranih z rudarskimi deli.

(2)Za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje lahko nosilec rudarske pravice za izkoriščanje zaprosi pred iztekom roka, za katerega je bila rudarska pravica za izkoriščanje podeljena.

(3)O podaljšanju časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje odloča ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z odločbo.

(4)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, izda odločbo o podaljšanju časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje, če ugotovi:

1. da je nosilec rudarske pravice za izkoriščanje doslej pred vložitvijo vloge izvajal rudarsko pravico za izkoriščanje na predpisani način,
2. da so za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena in
3. da za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje ne obstoje omejitve po določbah tega zakona.

(5)Medsebojno razmerje v zvezi s podaljšanjem veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje uredita Republika Slovenija in nosilec rudarske pravice za izkoriščanje z dodatkom h koncesijski pogodbi, ki ga podpišeta v imenu Republike Slovenije kot koncedenta minister, pristojen za rudarstvo, in nosilec rudarske pravice za izkoriščanje kot koncesionar.

(6)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje dodatek h koncesijski pogodbi, podpisan s strani ministra, pristojnega za rudarstvo, vroči osebno najkasneje v petnajstih dneh po pravnomočnosti odločbe o podaljšanju časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje pa ga je dolžan podpisanega vrniti najkasneje v tridesetih dneh po prejemu.

(7)Če nosilec rudarske pravice za izkoriščanje v roku iz prejšnjega odstavka ne dostavi na ministrstvo, pristojno za rudarstvo, podpisanega dodatka h koncesijski pogodbi ali če odkloni njegov podpis, ministrstvo, pristojno za rudarstvo, odločbo o podaljšanju časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje odpravi. Zoper to odločbo ni dopustna pritožba. 51. člen (pogoji za prenos rudarske pravice za izkoriščanje)

(1)Rudarska pravica za izkoriščanje se lahko v celoti ali v delu prenese s soglasjem ministrstva, pristojnega za rudarstvo, na drugo pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1. da izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje,
2. da proti njej zaradi insolventnosti ni uveden postopek prisilne poravnave ali stečaja ali likvidacijski postopek,
3. da ponudi mineralno surovino, ki jo pridobi in ne porabi za lastne potrebe, na trgu vsem zainteresiranim pod enakimi pogoji in
4. da izpolnjuje tudi morebitne druge pogoje, ki jih je rudarski koncesijski akt, na podlagi katerega je bila podeljena rudarska pravica za izkoriščanje, opredelil kot pogoj za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje na posameznem pridobivalnem prostoru, ki je predmet prenosa.

(2)Fizična ali pravna oseba lahko, ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka in ob predložitvi pravnomočnega sklepa o dedovanju, rudarsko pravico za izkoriščanje tudi deduje.

(3)Vlogo za pridobitev soglasja iz prvega odstavka tega člena vloži na ministrstvo, pristojno za rudarstvo, zainteresirana pravna ali fizična oseba ali dedič nosilca rudarske pravice za izkoriščanje.

(4)V primeru, da je nad nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje opravljen stečaj po predpisih, ki urejajo stečaj, se lahko rudarska pravica za izkoriščanje prenese na tistega prevzemnika, ki je od imetnika rudarske pravice za izkoriščanje – dolžnika, prevzel nepremičnine oziroma stvarne pravice na nepremičninah znotraj pridobivalnega prostora, ki mu omogočajo nadaljnje izvajanje rudarske pravice za izkoriščanje in izpolnjuje pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(5)Rudarska pravica za izkoriščanje se ne sme prodati ali dati v najem.

(6)Pravni posli, sklenjeni v nasprotju s tem členom, so nični.

1. Finančne obveznosti nosilca rudarske praviceza izkoriščanje
2. člen (nastanek finančnih obveznosti)

(1)Z dnem, ko postane koncesijska pogodba veljavna, postane nosilec rudarske pravice za izkoriščanje zavezanec za:

1. plačevanje rudarske koncesnine in
2. zagotavljanje in plačevanje rezerviranih sredstev za sanacijo.

(2)Zavezancu iz prejšnjega odstavka se način in pogoji za plačevanje rudarske koncesnine ter zagotavljanje in plačevanje rezerviranih sredstev za sanacijo določijo z odločbo, ki jo v skladu s predpisom iz tretjega odstavka

1. člena in predpisom iz tretjega odstavka
2. člena tega zakona ter določbami koncesijske pogodbe po uradni dolžnosti izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo.

(3)Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dopustna pritožba, o kateri odloči vlada. Zoper odločitev vlade je dopusten upravni spor. 53. člen (izračunavanje in način plačevanja rudarske koncesnine)

(1)Osnova za izračun rudarske koncesnine je povprečna cena enote določene vrste mineralne surovine, dosežene v trgovanju na evropskem gospodarskem prostoru v tekočem letu in je odvisna od vrste, obsega in razširjenosti določenih mineralnih surovin.

(2)Enota za izračun povprečne cene mineralne surovine iz prejšnjega odstavka v trdem stanju je kubični meter mineralne surovine v raščenem stanju. Enota za izračun povprečne cene mineralne surovine, pridobljene v plinastem ali tekočem stanju je kubični meter, za nafto in druge tekoče ogljikovodike pa tona pridobljene mineralne surovine.

(3)Povprečno ceno na enoto pridobljene mineralne surovine, ki se jo lahko doseže v trgovanju na določenem svetovnem trgu, merila in pogoje za zmanjšanje in oprostitev plačila rudarske koncesnine, način njene odmere, obračunavanja in plačevanja ter način nadzora nad njenim plačevanjem, predpiše vlada.

(4)Rudarska koncesnina se plačuje v letnih zneskih, ki znašajo največ 500 eurov na ha pridobivalnega prostora in največ 20% povprečne cene za proizvedeno enoto mineralne surovine v obravnavanem letu, razen če v postopku dražbe niso dosežene višje cene.

(5)Sredstva, dobljena z vplačili rudarskih koncesnin, so v višini 50% prihodek tiste samoupravne lokalne skupnosti, na katere območju leži pridobivalni prostor, v višini 50% pa prihodek Republike Slovenije. V primeru, da se pridobivalni prostor nahaja na območju več samoupravnih lokalnih skupnosti, se plačilo razdeli glede na površino pridobivalnega prostora oziroma glede na površino zemljišča, pod katerim se shranjujejo zemeljski plini, ki leži na območju posamezne samoupravne lokalne skupnosti. 54. člen (izračunavanje in način plačevanja rezervacij)

(1)Obseg potrebnih rezerviranih sredstev za sanacijo se določi z revidiranim rudarskim projektom, izdelanim na podlagi s tem zakonom predpisane dokumentacije o zalogah in virih mineralnih surovin, na podlagi katerega se širi pridobivalni prostor in je odvisen od montan-geoloških pogojev pridobivalnega prostora, obsega in tehnologije izkoriščanja ter trajanja rudarske pravice za izkoriščanje.

(2)Za zagotovljena rezervirana sredstva za sanacijo se v skladu s tem zakonom štejejo pri Eko skladu, Slovenskem okoljskem javnem skladu, ustanovljenim v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: EKO sklad) za namen sanacije vplačana in vezana denarna sredstva, lahko pa tudi ustrezne garancije pooblaščene banke, ki pa morajo biti takšne, da so denarna sredstva lahko na voljo takoj.

(3)Podrobnejša merila za izračunavanje višine potrebnih rezerviranih sredstev za sanacijo, način in pogoji za odmero, obračunavanje in plačevanje ter porabe teh sredstev, nadzora nad plačevanjem in njihovo uporabo, predpiše vlada.

(4)V primeru stečaja ali likvidacije nosilca rudarske pravice za izkoriščanje se ne glede na predpise, ki urejajo stečaj, z dnem pričetka stečaja ali likvidacije do takrat zbrana rezervirana sredstva za sanacijo izločijo iz stečajne oziroma likvidacijske mase in postanejo last Republike Slovenije, ki jih namensko porabi za sanacijo pridobivalnega prostora, ki ga je do stečaja oziroma likvidacije izkoriščal nosilec rudarske pravice za izkoriščanje.

(5)Koncesijska pogodba z nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje mora obvezno vsebovati določilo o prenosu rezerviranih sredstev za sanacijo v last Republike Slovenije v primeru iz prejšnjega odstavka. 8. Rudarski sklad in Eko sklad 55. člen (Rudarski sklad)

(1)Za zbiranje, upravljanje in namensko uporabo dela sredstev, pridobljenih iz nadomestil za raziskovanje mineralnih surovin in rudarskih koncesnin, ki pripadejo Republiki Sloveniji, se s tem zakonom ustanovi Rudarski sklad Republike Slovenije kot proračunski sklad (v nadaljnjem besedilu: Rudarski sklad).

(2)Z Rudarskim skladom upravlja ministrstvo, pristojno za rudarstvo.

(3)Sredstva, dobljena iz nadomestil za raziskovanje in rudarskih koncesnin, ki pripadajo Republiki Sloveniji, se namenjajo za:

1. izdelavo državne rudarske strategije,
2. vzpostavitev in vzdrževanje rudarske knjige,
3. izvajanje geološke dejavnosti, namenjene rudarstvu,
4. odpravo posledic izkoriščanja mineralnih surovin v primerih, ko povzročitelj ni znan oziroma, ko stroškov sanacije ni možno naložiti nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje in
5. izdelavo študij in tehnične dokumentacije o temeljnih ter strateških raziskavah za doseganje napredka v znanosti in tehniki na področju rudarstva.
6. člen (EKO sklad)

(1)Za zbiranje, upravljanje in namensko uporabo sredstev, pridobljenih iz plačila rezervacij se s tem zakonom zadolži EKO sklad.

(2)Sredstva, pridobljena iz plačila rezervacij se zbirajo pri EKO skladu na posebnem podračunu, znotraj katerega se odprejo še posebne postavke za posamezne pridobivalne prostore.

(3)EKO sklad v skladu z aktom o njegovi ustanovitvi izvaja za namen izvrševanja določb prvega odstavka tega člena predvsem naslednje naloge: – upravlja sredstva v postavkah za posamezni pridobivalni prostor; – spremlja vplačila nosilcev rudarske pravice za izkoriščanje; – ohranja vrednost vloženih sredstev; – vrača vplačila nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje v skladu z izdanimi odločbami; – druga opravila, povezana z izvajanjem navedenih nalog.

(4)Rezervirana sredstva za sanacijo, se lahko namenjajo samo za sanacijo tistih pridobivalnih prostorov, za katera so nosilci rudarske pravice za izkoriščanje zagotovili in vplačali rezervirana sredstva. Rezervirana sredstva za sanacijo posledic rudarskih del se v delu, ki jih je za določeni pridobivalni prostor plačeval nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, lahko uporabijo samo za pokritje stroškov del, ki nastanejo v zvezi s sanacijo okolja po opustitvi izkoriščanja na takšnem prostoru.

(5)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko rezervirana sredstva namenijo tudi za sanacijo drugih rudniških prostorov, če s tem soglaša nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, ki je vplačeval takšna sredstva.

(6)Iz sredstev, pridobljenih iz plačila rezervacij, se financira tudi delovanje EKO sklada za izvajanje nalog iz tretjega odstavka tega člena. Višina takšnih sredstev se določi s predpisom iz tretjega odstavka 54. člena tega zakona.

(7)Za izdajanje odločb ter odmero višine vplačil in izplačil po tem členu je pristojno ministrstvo, pristojno za rudarstvo.

1. Prenehanje rudarske pravice za izkoriščanje
2. člen (način prenehanja koncesijskega razmerja) Razmerje med Republiko Slovenijo in nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje, vzpostavljeno s koncesijsko pogodbo, preneha:
3. s prenehanjem koncesijske pogodbe, ali
4. z odvzemom rudarske pravice za izkoriščanje, ali
5. z ugasnitvijo rudarske pravice za izkoriščanje.
6. člen (prenehanje koncesijske pogodbe)

(1)Koncesijska pogodba preneha: – s potekom časa, za katerega je bila sklenjena in – z razdrtjem.

(2)Razlogi in pogoji za razdrtje koncesijske pogodbe in druge medsebojne pravice in obveznosti ob njenem razdrtju, se določijo v koncesijski pogodbi.

(3)O razdrtju koncesijske pogodbe odloči ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z upravno odločbo, ki se jo prejšnjemu nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje vroči osebno.

(4)Zoper odločbo o razdrtju koncesijske pogodbe je dovoljena pritožba na vlado in sicer v osmih dneh po njeni vročitvi.

(5)Koncesijska pogodba z razdrtjem preneha z dnem pravnomočnosti odločbe, s katero se ugotovi, da rudarska pravica za izkoriščanje zaradi razdrtja koncesijske pogodbe preneha v celoti.

(6)Pravna ali fizična oseba, ki ji je bila izdana odločba o razdrtju koncesijske pogodbe, ne more ponovno kandidirati za pridobitev rudarske pravice v obdobju sedmih let po pravnomočnosti odločbe. 59. člen (odvzem rudarske pravice za izkoriščanje)

(1)Nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje se lahko odvzame rudarsko pravico za izkoriščanje:

1. če v enem letu po podpisu koncesijske pogodbe ne začne z rudarskimi deli, ali
2. če več kot dve leti zapored ne plača odmerjene rudarske koncesnine, ali
3. če ne vzpostavi rezerviranih sredstev za sanacijo ali več kot dve leti zapored ne plača odmerjene rezervacije, ali
4. če v dveh letih po začetku izkoriščanja ministrstvu, pristojnem za rudarstvu, ne posreduje s tem zakonom predpisanih podatkov, ali
5. če izkorišča ali naroči izkoriščanje mineralnih surovin izven odobrenega pridobivalnega prostora, ali
6. če izkorišča mineralne surovine tako, da bistveno škoduje oziroma uničuje zavarovane vrste živali in rastlinja ali da huje ogroža habitat, kulturno dediščino in vode ali onesnažuje okolje, ali
7. če bi nadaljevanje izkoriščanja lahko povzročilo hujšo naravno ali drugo nesrečo, ki je ni mogoče preprečiti na drugačen način.

(2)Razlogi in pogoji za odvzem rudarske pravice za izkoriščanje in druge medsebojne pravice in obveznosti ob njenem odvzemu, se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.

(3)O odvzemu rudarske pravice za izkoriščanje odloči ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z upravno odločbo, ki se jo prejšnjemu nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje vroči osebno.

(4)Zoper odločbo o odvzemu rudarske pravice za izkoriščanje je dovoljena pritožba na vlado in sicer v osmih dneh po njeni vročitvi.

(5)Odvzem rudarske pravice za izkoriščanje učinkuje od dneva pravnomočnosti odločbe.

(6)Pravna ali fizična oseba, ki ji je bila izdana odločba o odvzemu rudarske pravice, ne more ponovno kandidirati zanjo v obdobju sedmih let po pravnomočnosti odločbe. 60. člen (ugasnitev rudarske pravice za izkoriščanje)

(1)Rudarska pravica za izkoriščanje ugasne, če: – je nad nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje opravljen stečaj, nobena oseba pa v enem letu po pravnomočnosti stečaja ne prevzame nepremičnin oziroma stvarnih pravic na nepremičninah znotraj pridobivalnega prostora z namenom izkoriščanja, ali – nosilec rudarske pravice za izkoriščanje preneha obstajati oziroma umre in v primeru prenehanja nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, ki je pravna oseba, ni pravnega naslednika oziroma v primeru smrti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, ki je fizična oseba, ni dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje oziroma da dedič v enem letu po smrti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ne vloži vloge za pridobitev soglasja za prenos rudarske pravice za izkoriščanje.

(2)Z dnem ugasnitve rudarske pravice iz prejšnjega odstavka začasno prevzame pravice in obveznosti nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ministrstvo, pristojno za rudarstvo.

(3)V primeru iz prvega odstavka tega člena izbere ministrstvo, pristojno za rudarstvo, do konca obdobja, za katerega je bila rudarska pravica za izkoriščanje podeljena, novega nosilca rudarske pravice za izkoriščanje na podlagi javnega poziva, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, v primeru izkoriščanja ogljikovodikov pa tudi v uradnem glasilu Evropske unije in sicer najmanj 15 dni pred iztekom roka, določenega za prijavo na poziv.

(4)Javni poziv mora vsebovati sestavine, kot so s tem zakonom določene za javni razpis za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, izbira novega nosilca rudarske pravice za izkoriščanje pa se izvede s smiselno uporabo določb 42. člena tega zakona.

(5)Po odločitvi o izboru novega nosilca rudarske pravice za izkoriščanje se izvede podpisovanje koncesijske pogodbe na način in pod pogoji, določenimi s 44.,

1. in
2. členom tega zakona. V. del – OMEJITVE ZARADI ZAGOTOVITVE IZVAJANJA RUDARSKE PRAVICE ZA IZKORIŠČANJE
3. Opredelitev omejitev
4. člen (vrste omejitev)

(1)Zaradi zagotovitve izvajanja rudarske pravice za izkoriščanje po tem zakonu je lastnik ali uporabnik zemljišča na ali pod katerim se nahaja mineralna surovina, ki je v skladu z določbami 12. člena tega zakona v javnem interesu, dolžan trpeti omejitve svojih pravic, skladno z določbami tega zakona.

(2)Zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka se lahko: – določeno zemljišče, v katerem se nahajajo za Republiko Slovenijo strateške mineralne surovine, ki so v skladu s tem zakonom v javnem interesu, pod pogoji in po postopku, ki ga določa ta zakon, razglasi za rudarski prostor v javno korist in – lastninska ali druga stvarna pravica na zemljišču, ki leži v pridobivalnem prostoru, razglašenem za rudarski prostor v javno korist, odvzame ali omeji na način in po postopku, ki ga določajo predpisi, ki urejajo razlastitev in omejitev lastninske pravice. 2. Razglasitev rudarskega prostora v javno korist 62. člen (možnost razglasitve rudarskega prostora v javno korist)

(1)Razglasitev določenega pridobivalnega prostora za rudarski prostor v javno korist se izvede z uredbo vlade.

(2)Vlada izda uredbo o razglasitvi določenega območja za rudarski prostor v javno korist na predlog ministra, pristojnega za rudarstvo.

(3)Minister, pristojen za rudarstvo, predlaga vladi izdajo uredbe o razglasitvi določenega območja za rudarski prostor v javno korist, če je v skladu s

1. točko drugega odstavka
2. člena tega zakona izpolnjen pogoj za uvedbo postopka za izdajo rudarskega koncesijskega akta po uradni dolžnosti, iz potrdila, ki ga je izdala samoupravna lokalna skupnost pa izhaja, da raba zemljišča ni v skladu z njenimi prostorskimi akti.

(4)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka minister, pristojen za rudarstvo, ne more predlagati vladi izdajo uredbe o razglasitvi določenega območja za rudarski prostor v javno korist, če leži takšno zemljišče na območju, ki ga ureja akt o zavarovanju, s katerim so izrecno prepovedani vsi posegi v prostor, povezani z opravljanjem dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin.

(5)Predlogu iz tretjega odstavka tega člena mora biti priložena dokumentacija s strokovno utemeljenimi dokazili, na podlagi katerih lahko vlada oceni utemeljenost razglasitve rudarskega prostora v javno korist (v nadaljnjem besedilu: strokovne podlage). 63. člen (strokovne podlage za razglasitev rudarskega prostorav javno korist)

(1)Z izdelavo strokovnih podlag se začne s sklepom ministra, pristojnega za rudarstvo.

(2)Za izdelavo strokovnih podlag poskrbi ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ki pa lahko določene njene sestavine poveri za takšne sestavine strokovno usposobljenim pravnim ali fizičnim osebam.

(3)Ob izdelavi strokovnih podlag se mora zagotoviti sodelovanje ministrstev, pristojnih za področje urejanja prostora, varstva okolja, ohranjanja narave, varstva voda, varstvo kulturne dediščine in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(4)Strokovne podlage morajo biti sestavljene iz pisnega in grafičnega dela. S pisnim delom se mora dokazati utemeljenost razglasitve določenega območja za rudarski prostor v javno korist, z grafičnim delom pa se mora prikazati območje, ki naj bi se razglasilo za rudarski prostor v javno korist.

(5)Ko so strokovne podlage izdelane, jih minister, pristojen za rudarstvo, javno razgrne kot osnutek z obvestilom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za rudarstvo. S tem obvestilom posebej seznani samoupravne lokalne skupnosti, na katerih območju naj bi se razglasil rudarski prostor v javno korist ter povabi k sodelovanju javnost.

(6)Zainteresirane osebe lahko v roku, ki ga določa obvestilo iz prejšnjega odstavka, posredujejo ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, pisne predloge, mnenja in pobude, ki se nanašajo na vprašanja nameravane razglasitve rudarskega prostora v javno korist.

(7)Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, mora zainteresiranim osebam na njihovo zahtevo omogočiti vpogled v dokumente, na podlagi katerih je bil izdelan osnutek strokovnih podlag. 64. člen (razglasitev rudarskega prostora v javno korist)

(1)Uredba o razglasitvi določenega območja za rudarski prostor v javno korist se lahko izda za določen čas, ki se ga določi v odvisnosti od količine in vrste mineralne surovine, ki je v javnem interesu, njenega strateškega pomena za Republiko Slovenijo in pričakovanega začetka izkoriščanja, praviloma za obdobje desetih let, zaradi posebej utemeljenih razlogov pa lahko tudi za daljše obdobje, ki pa ne more biti daljše od tridesetih let.

(2)Uredba vlade o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist obsega:

1. identifikacijo mineralne surovine,
2. vrednote, ki utemeljujejo razglasitev rudarskega prostora v javno korist,
3. opis meje rudarskega prostora v javno korist z navedbo parcelnih številk in katastrske občine zemljišča tako natančno, da jo je mogoče prenesti v zemljiški kataster,
4. čas njene veljavnosti in
5. opis aktivnosti, ki se jih mora izvesti po njeni uveljavitvi z namenom čimprejšnjega začetka izkoriščanja mineralne surovine.

(3)Če se v postopku izdelave strokovnih podlag ugotovi, da bi rudarski prostor v javno korist predstavljal neskladnost z določenim dokumentom urejanja prostora, se mora z uredbo iz prejšnjega odstavka določiti tudi: – izravnalne ukrepe, s katerimi se nadomesti ali omili zaradi rudarskega prostora onemogočena s prostorskim aktom opredeljena raba prostora in ki se jih mora izvesti pred začetkom izkoriščanja mineralne surovine, – pogoje za izvedbo izravnalnih ukrepov, ki morajo biti izpolnjeni pred začetkom izkoriščanja mineralne surovine in – nosilca izvedbe izravnalnih ukrepov.

(4)Uredba vlade o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, grafični del strokovnih podlag, na podlagi katerega se izda uredba, pa se objavi na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za rudarstvo, tako, da je dostopen javnosti. 65. člen (posledice razglasitve rudarskega prostora v javno korist)

(1)Na podlagi uredbe vlade o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist se pravni status območja, ki ga opredeljuje uredba kot rudarski prostor v javno korist, zaznamuje v zemljiški knjigi kot zaznamba varovane mineralne surovine.

(2)Zahtevo za vpis zaznambe iz prejšnjega odstavka v zemljiško knjigo pošlje na pristojno sodišče minister, pristojen za rudarstvo, vpis pa se nato opravi po uradni dolžnosti.

(3)Republika Slovenija je predkupni upravičenec pri nakupu zemljišč, ki ležijo v območju rudarskega prostora v javno korist. Republika Slovenija je dolžna na zahtevo fizične ali pravne osebe, ki ima v lasti nepremičnino v območju rudarskega prostoru v javno korist, odkupiti nepremičnino, ki je zaradi omejitev in prepovedi ni več mogoče rabiti za dejavnost, kot se je rabila pred sprejetjem uredbe ali pa se lahko rabi le v neznatni meri.

(4)Lastnik lahko uveljavlja pravico iz prejšnjega odstavka v postopku, ki ga za odvzem lastninske pravice določajo predpisi, ki urejajo omejitve oziroma odvzem lastninske pravice v javno korist.

(5)Če se v območju rudarskega prostora v javno korist nahajajo stavbe in drugi objekti, je dopustno na njih izvajati dela, ki jih predpisi, ki urejajo graditev objektov, opredeljujejo kot redna in investicijska vzdrževalna ter vzdrževalna dela v javno korist, za katera ni potrebno gradbeno dovoljenje ter rekonstrukcije.

(6)V primeru nove gradnje, prizidave, nadzidave ali spremembe namembnosti objekta, ki se naj bi izvedla v območju rudarskega prostora v javno korist in za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za rudarstvo. Soglasje ministrstva, pristojnega za rudarstvo, je potrebno tudi pred začetkom gradnje objektov, za katera je s predpisi, ki urejajo graditev objektov, določeno, da se jih lahko gradi brez gradbenega dovoljenja.

(7)Za območja, ki jih določa uredba o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist, je mogoče sprejemati nove prostorske akte oziroma jih spreminjati in dopolnjevati samo, če se k sklepu o začetku njihove izdelave pridobi soglasje ministra, pristojnega za rudarstvo, s katerim se določijo tudi pogoji, ki se jih mora v postopku priprave prostorskega akta upoštevati. 66. člen (prenehanja in spremembe rudarskega prostorav javno korist)

(1)Če se v času veljavnosti uredbe o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist ne začne z izkoriščanjem mineralnih surovin na območju, ki ga opredeljuje uredba, preneha veljati uredba po preteku časa, določenega z njo.

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko uredba o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist preneha pred potekom časa, določenega z njo, če se za območje, ki ga opredeljuje uredba, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za rudarstvo, sprejme takšen prostorski akt, zaradi katerega bi bilo izkoriščanje mineralne surovine v takšnem delu trajno onemogočeno.

(3)Uredba o razglasitvi rudarskega prostora v javno korist se lahko spremeni, če se za del območja, ki ga opredeljuje takšen akt, sprejme takšen prostorski akt, zaradi katerega bi bilo izkoriščanje mineralne surovine v takšnem delu trajno onemogočeno. 3. Možnosti omejitev ali odvzema lastninske pravice 67. člen (izvedba omejitev in odvzema)

(1)Omejitev ali odvzem lastninske pravice na nepremičninah, ki ležijo v območju, ki je v skladu s tem zakonom razglašeno za rudarski prostor v javno korist, se izvede v korist Republike Slovenije kot razlastitvenega upravičenca.

(2)Lastninska ali druga stvarna pravica na zemljišču iz prejšnjega odstavka se lahko v korist razlastitvenega upravičenca tudi omeji z ustanovitvijo služnosti prehoda, prevoza ali rudniške gradnje, lahko pa se tudi začasno omeji v korist razlastitvenega upravičenca, če je to potrebno zaradi izkoriščanja mineralne surovine.

(3)Postopek omejitve oziroma odvzema lastninske pravice se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo omejitve oziroma odvzem lastninske pravice v javno korist.

1. člen (razveljavitev odločbe o omejitvi lastninske praviceoziroma razlastitvi) Če razlaščenec ugotovi, da se v dveh letih po pravnomočnosti odločbe o omejitvi lastninske pravice oziroma razlastitvi njegove nepremičnine ni začelo z izkoriščanjem mineralnih surovin, ima pravico od pristojnega razlastitvenega organa zahtevati razveljavitev odločbe o omejitvi lastninske pravice oziroma razlastitvi in vrnitev nepremičnin v stanju, kot so bile pred začetkom postopka. VI. del – RUDARJENJE
2. Temeljne določbe
3. člen (obveznosti pred začetkom izkoriščanja mineralnih surovin)

(1)Z izkoriščanjem mineralnih surovin se lahko začne šele po začetku veljavnosti koncesijske pogodbe.

(2)Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora petnajst dni pred začetkom rudarskih del prijaviti pristojni rudarski inšpekciji pričetek del ter v prijavi navesti številko in datum sklenitve koncesijske pogodbe, na podlagi katere je pridobil rudarsko pravico za izkoriščanje in osebo, ki bo opravljala posle tehničnega vodje rudarskih del.

(3)Če nosilec rudarske pravice za izkoriščanje ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za izvajalca rudarskih del, mora pred začetkom izvajanja rudarskih del skleniti pisno pogodbo za izvajanje rudarskih del s pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za izvajalca rudarskih del.

(4)Z izkoriščanjem mineralnih surovin ter izvajanjem del, ki se po tem zakonu štejejo za zahtevna rudarska dela, se lahko začne samo na podlagi poprej izdelanega in revidiranega rudarskega projekta za izvedbo, ki ga mora pred začetkom del v obliki izjave, da se strinja z njegovimi tehničnimi rešitvami potrditi oseba, ki jo za to pooblasti nosilec rudarske pravice za izkoriščanje (potrjeni rudarski projekt).

(5)Oseba iz prejšnjega odstavka je lahko oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za tehnično vodenje rudarskih del. 70. člen (tehnični vodja rudarskih del)

(1)Tehnični vodja rudarskih del, ki vodi izvajanje podzemnih rudarskih del, je lahko: – oseba z univerzitetno izobrazbo, dvema letoma delovnih izkušenj s področja izvajanja rudarskih del in opravljenim strokovnim izpitom za tehničnega vodjo rudarskih del, ali – oseba z visoko strokovno izobrazbo, tremi leti ustreznih delovnih izkušenj in opravljenim strokovnim izpitom za tehničnega vodjo rudarskih del, ali – oseba z višjo strokovno izobrazbo, štirimi leti delovnih izkušenj s področja izvajanja rudarskih del in opravljenim strokovnim izpitom za tehničnega vodjo rudarskih del.

(2)Tehnični vodja rudarskih del, ki vodi izvajanje površinskih rudarskih del je lahko poleg osebe, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, tudi oseba s srednjo strokovno izobrazbo, desetimi leti delovnih izkušenj s področja izvajanja rudarskih del in opravljenim strokovnim izpitom za tehničnega vodjo rudarskih del.

(3)Vodja posameznih rudarskih del pri podzemnih in površinskih rudarskih delih je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka.

(4)Za vodenje površinskih rudarskih del zadostuje le ena oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za tehnično vodenje rudarskih del, za vodenje podzemnih rudarskih del pa mora biti za vsako odkopno polje oziroma revir zagotovljena po ena oseba, ki izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje za tehnično vodenje rudarskih del, pri čemer pa mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje izmed njih določiti glavnega tehničnega vodjo rudarskih del.

(5)Tehnični vodja rudarskih del lahko vodi rudarska dela tudi na dveh ali več pridobivalnih prostorih, če je zagotovljena njegova prisotnost na delovišču vsaj enkrat tedensko in pod pogojem, da opravljeno število njegovih ur ne presega s predpisi, s katerimi se urejajo delovna razmerja, maksimalno dovoljenega števila ur. 71. člen (zahtevna rudarska dela)

(1)Zahtevna rudarska dela se razvrščajo na:

1. izvajanje zahtevnih temeljnih rudarskih del, kot so: – odpiranje in pričetek pridobivanja mineralne surovine iz odkopnih polj, revirjev ali delov nahajališč, – odpiranje in pričetek pridobivanja mineralnih surovin v varnostnih stebrih, – uvajanje novih odkopnih metod pri izkoriščanju, – vse vrste razstreljevalnih del, – vrtanje vrtin globine 300 m in več, – vsa dela, ki so v zvezi z vbrizgavanjem in shranjevanjem zemeljskih plinov v geološke strukture, – dela, ki so v zvezi s kategoriziranjem rudniških prostorov glede na preteče nevarnosti, – zapiranje rudnikov in odprava posledic izkoriščanja in – rekonstrukcija rudniških prostorov po končanem izkoriščanju;
2. izvajanje zahtevnih drugih rudarskih del, kot so: – gradnja objektov, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, štejejo za zahtevne objekte, – gradnja objektov, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajočim sevanjem, štejejo za jedrski objekt, – gradnja jaškov in ostalih objektov, ki povezujejo obzorja oziroma jamo s površino, – gradnja glavnih skladišč razstrelilnih sredstev ter glavnih skladišč tekočih goriv in maziv, – gradnja glavnih črpališč, vodnih vrat, jezov in baraž, – montaža glavnih postrojev in naprav, ki imajo značaj trajnih objektov in so v neposredni tehnološki zvezi z izkoriščanjem in – gradnja ostalih glavnih objektov in naprav, ki imajo značaj trajnih objektov in so v neposredni tehnološki zvezi z izkoriščanjem.

(2)Minister, pristojen za rudarstvo, podrobneje opredeli in razvrsti dela, objekte in postroje oziroma naprave iz prejšnjega odstavka, katerih izvedba se glede na nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za promet, sosednje objekte ali okolje šteje za zahtevna rudarska dela. 2. Pogoji za rudarjenje 72. člen (način rudarjenja in predpisana dokumentacija)

(1)Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora pred začetkom izvajanja rudarskih del razpolagati z načrtom rudniškega prostora in ga predati izvajalcu rudarskih del ter imeti na delovišču rudarske projekte, na podlagi katerih izvaja rudarska dela in drugo dokumentacijo, predpisano s tem zakonom. Načrt rudniškega prostora mora biti, skladno z napredovanjem rudarskih del, dopolnjen najmanj enkrat letno.

(2)Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora ob izvajanju rudarskih del poskrbeti za geološko dokumentacijo, ki se izdeluje kot geološke raziskave za ugotavljanje geološke zgradbe, odkrivanje nahajališč, določanje zalog ali virov, ugotavljanje fizikalno-mehanskih in drugih geoloških parametrov kamnin, ugotavljanje geoloških pogojev za pridobivanje mineralnih surovin in izgradnjo površinskih in podzemskih objektov in ugotavljanje geoloških pogojev za vbrizgavanje in shranjevanje zemeljskih plinov.

(3)Za pravilno izvajanje rudarskih del in racionalno izkoriščanje mineralnih surovin ter zagotavljanje varnega dela in za preprečitev materialne škode, mora izvajalec rudarskih del na podlagi meritev izdelati rudarske načrte in karte, iz katerih je razvidno stanje rudarskih del, njihov medsebojni položaj, kakor tudi položaj glede na stara rudarska dela, objekte in vodotoke na površini (v nadaljnjem besedilu: načrti rudarskih merjenj). Načrte rudarskih merjenj lahko izdeluje oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega projektanta. Kopije načrtov rudarskih merjenj mora izvajalec rudarskih del dostaviti ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, na njegovo zahtevo.

(4)Znotraj rudniškega prostora lahko opravlja naloge s področja rudarskega merjenja, vodenja merske dokumentacije, izdelave rudarskih kart in načrtov samo oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za tehničnega vodjo rudarskih del in ima najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja rudarskih merjenj.

(5)Rudarska dela je treba izvajati tako, da z upoštevanjem zadnjega stanja rudarske tehnike, ki temelji na priznanih izsledkih znanosti, spoznanj in izkušenj s področja rudarstva, ob hkratnem upoštevanju razumnih stroškov, v največj