(1979), in sicer iz naselja Hruševo poteka ob obstoječi cesti proti Šujici vodovod PE D90, preko katerega so s pitno vodo oskrbovani objekti ob cesti. Vodovod poteka ob robu ceste do objekta Šujica 46, od tam naprej pa za obstoječimi objekti do gozda, kjer se trasa vodovoda nadaljuje ob cesti do končne točke (dovozna cesta za objekt Šujica 43b), nato pa vodovod zavije proti jugu vse do zadnjega objekta, ki je še napajan preko tega vodovoda (Šujica 41). Objekt Šujica 51 se ne napaja iz vodovoda po cesti med Hruševim in Šujico, pač pa je bil zaradi izboljšanja hidravličnih razmer leta 2003 zgrajen nov hišni priključek PE D50 z višje ležečega dela naselja Hruševo. Zaradi predvidene gradnje novih objektov bo na območju nove pozidave obnovljen stari vodovod in delno zgrajen novi vodovod NL DN
- Obnovljen bo vodovod po povezovalni cesti med Hrušico in Šujico, na severu območja obdelave bo novi vodovod NL DN100 prevezan na obstoječi vodovod PE D
- Vodovod bo nato potekal po cesti proti Šujici vse do objekta Šujica 62, kjer bo vodovod NL DN100 prevezan na obstoječi vodovod PE D90, ki poteka za obstoječimi objekti. Zgrajen pa bo še del vodovoda med končno točko obstoječega vodovoda (dovozna cesta za objekt Šujica 43b) in obstoječim vodovodom PE D90 v Šujici. Tako bo zgrajena krožna povezava med Šujico in Hruševim. Na nov vodovod NL DN100 bosta v območju nove povezave priključena dva sekundarna vodovoda NL DN100, ki bosta potekala po dovoznih poteh do novih objektov. Vsak nov objekt bo imel svoj vodovodni priključek. Poraba pitne in sanitarne vode bo merjena v zunanjih vodomernih jaških. Na nov vodovod bodo prevezani tudi vsi obstoječi vodovodni priključki, ki bodo tangirali nove vodovode. Vodovodi bodo opremljeni s vsemi potrebnimi armaturami (zasuni, hidranti, zračniki). Ker na obravnavanem območju niso zagotovljene zadostne količine vode, je pred gradnjo treba dograditi vodohran v Hruševem (375 m), iz katerega bodo novi objekti napajani s pitno in sanitarno vodo. V sedanjih hidravličnih razmerah ni zagotovljena požarna varnost, saj obstoječe hidravlične razmere ne zagotavljajo zadostnih količin in tlakov vode (tlaki se gibljejo med 2,0 in 1,2 bar). Po dograditvi vodohrana bo treba preveriti novo nastale hidravlične razmere in po potrebi z gradnjo hidropostaje zagotoviti potrebne tlake za požarno varnost in oskrbo s pitno vodo. Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejni projekt št. 1363/08, Načrt vodovodnega omrežja, ki jo je izdelal Kono-B, d.o.o., v aprilu
- Plinovod Občina Dobrova - Polhov Gradec je z zemeljskim plinom oskrbljena preko srednjetlačnega distribucijskega plinovodnega omrežja z obratovalnim tlakom 1–4 bar. Glavno plinovodno omrežje je v dimenziji DN150 izvedeno po naselju Dobrova, kjer je začasno zaključen. Zmogljivost obstoječega glavnega plinovoda zadošča za priključitev in oskrbo obravnavanih objektov s plinom. Območje urejanja VS 8/6-5 Selo ni opremljeno z distribucijskim plinovodnim omrežjem. Za priključitev predvidenih objektov na sistem zemeljskega plina je treba zgraditi glavno plinovodno omrežje do ureditvenega območja naselja, glavno plinovodno omrežje po ureditvenem območju naselja in priključne plinovode do objektov. Priključni plinovodi bodo zaključeni z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na fasadi objekta. Plinovodno omrežje po ureditvenem območju naselja bo navezano na predvideni glavni plinovod po lokalni cesti Šujica–Hruševo. Objekti na obravnavanem območju bodo po izgradnji glavnega plinovoda do območja urejanja za potrebe ogrevanja, pripravo sanitarne tople vode, kuhe in tehnologije priključeni na distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Pred gradnjo glavnega plinovodnega omrežja do območja urejanja bodo objekti začasno oskrbovani s postavitvijo skupne postaje utekočinjenega naftnega plina (UNP) in plinovodnega omrežja po ureditvenem območju naselja. Pogoje in soglasja za izvedbo začasne oskrbe objektov z UNP izdaja JP Energetika Ljubljana, d.o.o. Plinovodno omrežje, ki bo zgrajeno po ureditvenem območju naselja v okviru začasne oskrbe preko postaje UNP, mora investitor predati v last Občini Dobrova - Polhov Gradec in v upravljanje sistemskemu operaterju distribucijskega plinovodnega omrežja Energetiki Ljubljana. Po izgradnji glavnega plinovodnega omrežja do ureditvenega območja naselja in uvedbi sistema zemeljskega plina je treba začasno oskrbo z UNP prekiniti, kontejnersko postajo odstraniti ter objekte in plinovodno omrežje po ureditvenem območju naselja prevezati na distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Aktivnosti pri gradnji plinovodnega omrežja za začasno oskrbo z UNP je treba projektno in izvedbeno predvideti tako, da ob prevezavi zgrajenega omrežja na distribucijsko omrežje zemeljskega plina ne bo tehničnih ovir oziroma neusklajenosti ter nikakršnih finančnih obremenitev za lastnike objektov, začasnega dobavitelja UNP, občino ali Energetiko Ljubljana. Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 65/07), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02), Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 25/08) in internim dokumentom Energetike Ljubljana, d.o.o., Tehnične zahteve za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav. Pri projektiranju plinovodnega omrežja in priključnih plinovodov za začasno oskrbo objektov z UNP ter poznejšo priključitev na distribucijsko plinovodno omrežje je treba upoštevati Idejno zasnovo plinovodnega omrežja št. R-177-P/3-2009, ki jo je izdelala Energetika Ljubljana, d.o.o., v aprilu
- Idejna zasnova je v tekstualnem in grafičnem delu sestavni del odloka o OPPN za obravnavano območje.
- Elektroenergetsko omrežje Preko zemljišč, ki so zajeta v prostorskem aktu, potekajo obstoječi SN-vod z obstoječo interpolirano transformatorsko postajo in NN-razvodi za potrebe napajanja obstoječih objektov v okolici. Za potrebe novih odjemalcev bo treba zgraditi novo transformatorsko postajo in prestaviti obstoječe energetske vode. Obstoječa transformatorska postaja Selo pri Dobrovi 2, ki je namenjena napajanju obstoječih odjemalcev, je tipske izvedbe na betonskem drogu. Ker omenjena postaja ni ustrezne velikosti (moči), bo treba zgraditi novo transformatorsko postajo montažne kabelske izvedbe in ustrezne velikosti. Zaradi rušitve obstoječe postaje bo treba vse obstoječe kabelske in zračne vode speljati v novo transformatorsko postajo. Zaradi ukinitve obstoječe postaje bo treba postaviti dva betonska drogova za potrebe SN-voda ter enega za potrebe NN-voda. Nova transformatorska postaja bo locirana poleg obstoječe, ker mora le-ta obratovati do priklopa nove. Vsi dovodi in odvodi iz nove transformatorske postaje bodo izvedeni z zemeljskimi kabli, uvlečenimi v kabelski kanalizaciji. Le-ta bo izvedena z ustreznim številom cevi in s tipskimi jaški ustreznih dimenzij. Projektirani kabel bo uvlečen v projektirano kabelsko kanalizacijo. Kabelska kanalizacija bo izvedena z ustreznim številom PVC fi110 (število bo odvisno od števila izvodov iz nove transformatorske postaje). Na kabelski trasi bodo umeščeni tipski kabelski jaški. Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo št. ELR3-002/09T, Načrt elektroenergetskega omrežja, ki jo je izdelal Elektro Ljubljana, d.o.o., v marcu
- Telekomunikacijsko omrežje Predvideni sta izdelava glavne TK-kanalizacije s TK-jaški in postavitev treh prostostoječih kabelskih objektov na betonskih podstavkih. V samem naselju bodo zgrajeni TK-kanalizacije in pomožni betonski jaški. Za zaključitev kablov je predvidena vzidava kombiniranih TK-omaric za TF+TV z dovodnimi cevmi PE-
- TK-kanalizacija je dimenzionirana za obratovanje dveh telekomunikacijskih operaterjev. Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo št. 2010899, Načrt telekomunikacij, ki jo je izdelal Dekatel, d.o.o., v marcu
- Javna razsvetljava V ureditvenem območju naselja je predvidena gradnja javne razsvetljave, ki bo speljana v naselju ob cestah C2, C4, C5 in C
- Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo št. 03-30-2110/2180, Načrt javne razsvetljave, ki jo je izdelal JRS, d.d., Ljubljana, v marcu
- Učinkovita raba energije v stavbah V predvidenih objektih je treba zagotoviti najmanj 25% moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo vodo z aktivno uporabo enega ali več virov obnovljive energije. Za zalivanje zelenic in uporabo sanitarne vode je treba preveriti tudi možnost uporabe deževnice, zbrane v ustreznem zadrževalniku. IX. PROGRAM OPREMLJANJA ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO
- člen (program opremljanja zemljišč za gradnjo) Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje OPPN VS 8/6-5 Selo, ki ga je izdelal GEAS d.o.o., Kotnikova 34, Ljubljana, št. 18/10, v juniju
- Podlage za odmero komunalnega prispevka: – skupni stroški gradnje nove komunalne opreme so 2.039.600,88 EUR; – obračunski stroški gradnje nove komunalne opreme so 2.039.600,88 EUR; – obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo so 207.715,69 EUR; – obračunski stroški komunalne opreme so enaki vsoti obračunskih stroškov za novo komunalno opremo in obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo ter so 2.247.316,57 EUR; – obračunski stroški komunalne opreme, preračunani na m2 parcele, so 89,72 EUR/m2 (od tega 81,43 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 8,29 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Obračunski stroški komunalne opreme, preračunani na m2 neto tlorisne površine, so 246,48 EUR/m2 (od tega EUR/m2 za novo komunalno opremo 223,70 in 22,78 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Preračun obračunskih stroškov po posamezni komunalni opremi je v programu opremljanja; – obračunsko območje za gradnjo nove komunalne opreme je enako območju OPPN; – obračunsko območje za obstoječo komunalno opremo je območje naselja Selo; – podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka: razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine je 0,3:0,
- Faktor dejavnosti je
- Olajšav za zavezance ni; – v vseh stroških je vključen DDV; – za indeksiranje stroškov opremljanja kvadratnega metra parcele in stroškov opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo se uporabi povprečni letni indeks cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »gradbena dela – ostala nizka gradnja«. Za izhodiščni datum za indeksiranje se uporablja datum uveljavitve tega odloka; – če bodo površine parcele in/ali neto tlorisne površine objektov večje/manjše od navedenih v programu opremljanja, se obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo povečajo oziroma zmanjšajo skladno z izračunom v programu opremljanja. Izračun komunalnega prispevka: – komunalni prispevek za nove objekte na območju OPPN znaša 2.247.316,57 EUR, od tega 2.039.600,88 EUR za predvideno in 207.715,69 EUR za obstoječo komunalno opremo.
- člen (pogodba o opremljanju) Investitor in Občina Dobrova - Polhov Gradec v skladu s programom opremljanja skleneta pogodbo o opremljanju, v kateri določita obveznosti investitorja pri izvedbi objektov, ki so v javno korist. Investitor mora skladno s pogodbo urediti vse javne površine na območju OPPN in opremiti zemljišče s komunalno in energetsko infrastrukturo ter zgrajeno komunalno opremo s pripadajočimi zemljišči neodplačno prenesti na Občino Dobrova - Polhov Gradec. X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
- člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja morajo investitorji skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Ljubljana določiti način in obseg arheoloških raziskav. Investitorji so dolžni kriti stroške arheoloških raziskav. Pri načrtovanju in izvedbi objektov je treba upoštevati elaborat geotehničnih raziskav št. 1-62/2008, ki ga je izdelalo podjetje Gracen, d.o.o., v marcu
- Za gradnjo objektov, pri katerih posegi presegajo priporočila geotehničnega poročila glede podkletitve, si morajo investitorji pridobiti dodatno geotehnično poročilo in načrt zavarovanja gradbene jame, ker izvedba kleti lahko ogrozi bližnje že zgrajene objekte. V času gradnje je treba zagotoviti geotehnični nadzor in reden nadzor stanja obstoječih objektov zaradi gradbenih posegov v njihovi bližini. Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj območja OPPN. Za posege na sosednja zemljišča v času gradnje si mora investitor pridobiti soglasje lastnikov teh zemljišč. Investitorji sodelujejo 100-odstotno pri izvedbi tiste javne infrastrukture, ki je potrebna za realizacijo objektov v ožjem območju (ureditveno območje naselja), v širšem območju pa v deležu, ki pripada njim (cestno omrežje, kanalizacija). Obveznost investiranja je treba opredeliti s pogodbo o opremljanju med občino in investitorji. Lastniki zemljišč, na katerih so načrtovane stavbe v ureditvenem območju naselja, morajo vzdrževati dele brežin ob cestah, ki segajo na njihova zemljišča. Posegi v brežine so dopustni zaradi izvajanja zunanjih ureditev na parcelah stavb.
- člen (dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
- Parcelacija Parcelne meje ob novo načrtovanih cestah in cestah, ki so predvidene za rekonstrukcijo, lahko odstopajo glede na dejansko izvedeno stanje na terenu. Bankine, useke in nasipe ob cestah je dopustno izvajati izven parcele namenjene gradnji ceste, če s tem soglaša lastnik zemljišča, na katerega bodo posegali bankine, useki in nasipi. Parcele P3/7, P3/8 in C10 je dopustno med seboj združiti v eno parcelo. V eno parcelo so lahko združene tudi parcele P3/7, P3/8, P3/9 in C
- Parceli P1/7 in P1/8 se lahko priključita k parceli P1/1, ki je namenjena gradnji stavbe z oznako 1/
- Oblikovanje objektov Dovoljeno je odstopanje pri oblikovanju in naklonu streh na parcelah z oznakami 5/6, 5/7 in 5/8, če bodo vse tri stavbe enotno oblikovane in grajene sočasno.
- Tlorisne dimenzije Odstopanja od tlorisnih dimenzij so dopustna pod pogojem, da sta pri etažah nad terenom ohranjena podolgovata oblika osnovnega tlorisa in razmerje med stranicami najmanj 1:1,
- Upoštevati je treba tudi gradbeno mejo, gradbeno linijo, minimalne odmike ter naslednje pogoje: Prostorska enota P1: Za etaže nad terenom velja: – dopustna so odstopanja navzdol, – dopustna so odstopanja navzgor znotraj gradbene meje. Za dele pritličij, ki so v celoti vkopani, so dopustna tudi večja odstopanja. Prostorska enota P2: – dopustna so odstopanja znotraj gradbene meje. Prostorska enota P3: – dopustna so odstopanja navzdol, – dopustno je odstopanje navzgor do +0,5 m v prečni smeri in do +1,0 m v vzdolžni smeri stavbe. V primeru združitve parcel P3/7, P3/8 in C10 je namesto predvidenih dveh enostanovanjskih stavb 3/7 in 3/8 znotraj gradbene meje GM1 dopustno zgraditi eno večjo enostanovanjsko stavbo. V primeru združitve parcel P3/7, P3/8, P3/9 in C10 je namesto predvidenih treh enostanovanjskih stavb 3/7, 3/8 in 3/9 znotraj gradbene meje GM1 dopustno zgraditi eno večjo enostanovanjsko stavbo in gospodarsko stavbo. V primeru združitve parcel za gradnjo enostanovanjske stavbe in gospodarske stavbe veljajo naslednji pogoji: Pogoji za gradnjo enostanovanjske stavbe: – zazidana površina stanovanjske stavbe ne sme presegati 410 m2; – etažnost enostanovanjske stavbe: K+P+M; – streha mora biti simetrična dvokapnica. Sleme mora biti vzporedno z daljšo stranico stavbe. Če je ožja stranica stavbe široka več kot 12 m, je treba streho oblikovati kot štirikapnico oziroma streho šotoraste oblike. Na strehi je dopustna izvedba frčad in strešnih oken. Kota slemena je lahko največ 10,70 m nad koto pritličja. Kota pritličja je lahko največ 323,80 m. n. m.; – v primeru podkletitve mora biti klet enostanovanjske stavbe vodotesna, med gradnjo je potrebno črpanje. Izvedba kleti mora potekati pod strokovnim nadzorom geomehanika. Ker je vprašljiva stabilnost zaledja, je obvezna gradnja obodne stene na mestu višjega pobočja v kampadah. Pri posamezni kampadi mora biti zunanja stena oprta na vmesne prečne stene; – ob enostanovanjski stavbi je dopustna tudi izvedba bazena. Pogoji za gradnjo gospodarske stavbe: – gospodarska stavba mora biti na parceli umeščena južno od enostanovanjske stavbe; – etažnost gospodarske stavbe: P; – zazidana površina gospodarske stavbe je lahko največ 185 m
- Tlorisna oblika je lahko podolgovata ali v obliki črke L; – streho je treba prilagoditi tlorisni obliki stavbe, kritina mora biti enaka kot pri enostanovanjski stavbi; – kota slemena je lahko največ 10,70 m nad koto pritličja. Kota pritličja je lahko največ 323,50 m. n. m.; – če si investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča, lahko gospodarska stavba izjemoma presega gradbeno mejo, vendar mora biti odmik od sosednjega zemljišča najmanj 3,00 m. Prostorska enota P4: – dopustna so odstopanja navzdol, – dopustna so odstopanja navzgor do +1,0 m. Prostorska enota P5: Za pritličje in mansardo velja: – dopustna so odstopanja navzdol, – dopustna so odstopanja navzgor do +1,0 m v prečni smeri in do +2,0 m v vzdolžni smeri. Pri dimenziji kleti so dopustna odstopanja znotraj gradbene meje kleti (GMK).
- Etažnost V prostorskih enotah P2, P3 in P4 je podkletitev stavb dopustna le pod naslednjimi pogoji: – konstrukcija kleti mora biti vodotesna; – med gradnjo je potrebno črpanje zaledne vode; – ker je vprašljiva stabilnost zaledja, je obvezna gradnja obodne stene na mestu višjega pobočja v kampadah. Pri posamezni kampadi mora biti zunanja stena oprta na vmesne prečne stene; – pri izvedbi kleti je obvezen strokovni nadzor geomehanika. Odstopanje je dovoljeno pri etažnosti hiš z oznakami 5/6, 5/7 in 5/8 do K+P+1N pod pogojem, da bodo oblikovane enotno in grajene sočasno. V tem primeru vidni del fasade na vzhodni in na zahodni strani stavbe ne sme biti višji kot 8,00 m.
- Odmiki Odmik stavb z oznakama 4/3 in 4/5 od severne parcelne meje je lahko najmanj 3,00 m, če si investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča. Odmik pritličnih objektov od parcelne meje je najmanj 1,50 m. Odmik je lahko manjši, če si investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
- Idejna višinska regulacija Odstopanja pri višinski regulaciji terena in višinski koti pritličja so lahko do + / - 0,50 m.
- Komunalna in energetska infrastruktura Odstopanja pri trasah komunalnih ter energetskih vodov in naprav so dovoljena s soglasjem upravljavcev. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih in energetskih vodov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprave tega OPPN ni bilo mogoče predvideti.
- Prometna ureditev S soglasjem upravljavca so dopustna odstopanja pri mikrolokacijah uvozov. XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
- člen (usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu velja do preklica oziroma do takrat, ko ga nadomesti neki drug izvedbeni akt za enoto urejanja prostora VS 8/6-5 Selo in za območje cestnih odsekov Hruševo–Selo in Selo–Šujica. Po prenehanju veljavnosti tega OPPN so na zgrajenih objektih dovoljena investicijsko-vzdrževalna dela. Dopustne so tudi rekonstrukcije objektov, odstranitve in nadomestne gradnje enostanovanjskih objektov. Za vse navedene posege je treba kot usmeritve za oblikovanje objektov smiselno upoštevati določila 9., 11.,
- in
- člena tega odloka, za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov pa določila
- člena tega odloka. XII. KONČNE DOLOČBE
- člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati tista določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za planski celoti V7 Kozarje – del in V8 Dobrova (Uradni list RS, št. 6/88, 18/88, 40/92, 9/94, 11/95, 83/98, 112/04 in 112/06), ki se nanašajo na območje tega OPPN.
- člen (vpogled v OPPN) Občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja VS 8/6-5 Selo je stalno na vpogled pri: – Občini Dobrova - Polhov Gradec, – Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Vič - Rudnik.
- člen (uveljavitev) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-0014/2010-1 Dobrova, dne
- julija 2010 Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Lovro Mrak l.r. Kazalo Na vrh