Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Žirovnica, stran 4564.

(1)S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt za Občino Žirovnica.

(2)Občinski prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPN) je izdelalo podjetje Domplan d.d., Bleiweisova 14, Kranj, pod številko projekta UD/393-44/06.

(3)Minister za okolje in prostor je sprejel Sklep o usklajenosti predloga OPN Žirovnica z mnenji državnih nosilcev urejanja prostora, št. 35016-11/2008 z dne

4. člen (namen OPN) OPN določa cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine, določa in ureja prostorske ureditve lokalnega pomena ter določa pogoje umeščanja objektov v prostor ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev.
5. člen (cilji OPN) Cilj OPN je omogočiti skladen prostorski razvoj in dolgoročno zadovoljevanje razvojnih in ostalih potreb ob upoštevanju javnih koristi varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
6. člen (vsebina OPN)

(1)OPN Občine Žirovnica vsebuje strateški in izvedbeni del ter vsebuje naslednja poglavja: I. Uvodne določbe II. Strateški del III. Izvedbeni del IV. Prehodne in končne določbe in grafične priloge strateškega in izvedbenega dela.

(2)OPN Občine Žirovnica ima naslednje obvezne priloge: – Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta – Prikaz stanja prostora – Strokovne podlage: – Konceptualni del urbanističnega načrta za naselja Žirovnica, Selo, Zabreznica, Breznica, Doslovče, Vrba in Moste – del – Podrobnejši del urbanističnega načrta za naselja Žirovnica, Selo, Zabreznica, Breznica, Doslovče, Vrba in Moste – del – Smernice in mnenja – Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta – Povzetek za javnost – Okoljsko poročilo (izdelalo podjetje Oikos d.o.o., pod številko projekta 953/08) – Ostala gradiva: – Strokovne podlage za posege na kmetijska zemljišča – Strokovne podlage za nadomestna kmetijska zemljišča. 5. člen (uporabljeni izrazi in pojmi)

(1)V odloku uporabljeni izrazi in pojmi so v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09), z Uredbo o Prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), z Uredbo o enotni klasifikaciji objektov (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05 – popr.) in s predpisi s področja graditve objektov (Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 47/04, 102/04, 14/05 – popr. in št. 126/07, 108/09).

(2)Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov. Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, gostinstvo, turizem in storitve. Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici.

(3)Obnovljivi viri energije po tem odloku so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija. 6. člen (območje OPN)

(1)Z OPN se ureja celotno območje Občine Žirovnica.

(2)Meja območja urejanja OPN poteka po meji Občine Žirovnica.

(3)Z OPN se do sprejetja občinskih podrobnih prostorskih načrtov (v nadaljevanju: OPPN) urejajo tudi območja, za katera je načrtovana izdelava OPPN.

(4)Z OPN se ne ureja območja sprejetih prostorskih izvedbenih načrtov, ki ostanejo v veljavi: – Lokacijski načrt za avtocesto predor Karavanke–Bregana, odsek Hrušica–Vrba (Uradni list SRS, št. 20/89), – Odlok o sprejetju lokacijskega načrta za izgradnjo drugega (vzporednega) tira proge Ljubljana–Jesenice, na odseku od postaje Slovenski Javornik do uvoza na postajo Jesenice, z rekonstrukcijo tirnih naprav na postaji Slovenski Javornik ter postaji Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/91).

(5)Območja državnih lokacijskih oziroma prostorskih načrtov so razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je priloga tega akta. II. STRATEŠKI DEL

1. Splošne določbe
2. člen (namen) Z namenom zagotoviti usklajen in učinkovit prostorski razvoj ob smotrni rabi naravnih, prostorskih in drugih razvojnih potencialov, se s strateškim delom OPN, na podlagi razvojnih potreb občine in ob upoštevanju javnih koristi na področju varstva okolja, ohranjanja narave, trajnostne rabe naravnih dobrin, varstva kulturne dediščine ter ohranjanja človekovega zdravja, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine ter določijo usmeritve za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena.
3. člen (vsebina)

(1)Strateški del OPN vsebuje tekstualni del in grafične prikaze.

(2)Tekstualni del strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja: – Splošne določbe – Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine – Zasnova prostorskega razvoja občine – Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena – Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo – Usmeritve za razvoj v krajini – Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč – Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

(3)Grafični prikazi strateškega dela OPN, prikazani na geodetskih podlagah, so naslednji: – Zasnova prostorskega razvoja občine ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture – Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini ter usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč – Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki se sanirajo in so z njimi prostorsko povezana – Okvirna območja razpršene poselitve. 2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine 9. člen (izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine)

(1)Prostorski razvoj občine sledi izhodiščem Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije. Strateški razvojni cilji v občini so sledeči: – usmerjati gospodarski razvoj na osnovi aktiviranja lokalnih potencialov, – ustvariti nova razvojna jedra, ki bodo pospešila razvoj perspektivnih dejavnosti, – zagotoviti vsem prebivalcem Občine Žirovnica pogoje za kvalitetno bivanje.

(2)Investicijske prednostne naloge v Občini Žirovnica: – pospeševanje razvoja turizma, – prestrukturiranje kmetijskega sektorja, – izboljšanje materialne in družbene infrastrukture, – izboljšanje produktivnosti obrtnega in storitvenega sektorja, – izboljšanje tržne sposobnosti posameznih nosilcev, – izboljšanje veščin človeških virov in zaposlitvenih sposobnosti ter – učinkovita skrb za racionalno rabo prostora in zaščito okolja.

(3)Programska izhodišča prostorskega razvoja Občine Žirovnica so naslednja: – aktiviranje lastnega potenciala v naravnem bogastvu, kulturni in naravni dediščini ter v znanju in spretnosti ljudi ob upoštevanju ekoloških kriterijev, – razvoj kvalitetne ponudbe storitvenih in servisnih dejavnosti, ki vsem prebivalcem zagotavlja enak dostop do osnovnih dobrin ter možnosti za športno in kulturno dejavnost, – povezovanje produktov posameznih dejavnosti v skupni ponudbi ter pristop k trženju bogastva kulturne dediščine, – opredelitev prostorskega razvoja, ki določa usklajeno rabo prostora za razvoj dejavnosti in kvalitetno bivanje prebivalcev, – razpoznavnost v slovenskem merilu po doživljanju kulturno zgodovinske dediščine in pristnosti življenja v podeželskem okolju, – usmerjenost ponudnikov proizvodov na Gorenjsko, ljubljansko regijo in avstrijsko Koroško ter izkoriščanje tržnih potencialov večjih okoliških mest oziroma večjih turističnih centrov.

1. člen Cilji, ki se nanašajo na urejanje naselij so naslednji:
2. Urejanje naselij naj sloni na izhodiščih in ciljih trajnostnega razvoja, varčnega razpolaganja z naravnimi viri ter vzpostavljanju večfunkcionalnega in urejenega bivalnega okolja. To bo možno doseči z: – omejevanjem razpršene gradnje, – doseganjem višjih gostot zazidanosti v stanovanjskih območjih, – prenovo starega gradbenega fonda, – izgradnjo in sanacijo komunalnega omrežja, – zagotavljanjem minimalnega bivalnega standarda, – aktivno zemljiško politiko, – celovitim urbanističnim urejanjem naselij.
3. Razvojne potrebe naselij je treba zadovoljevati v prvi vrsti z zapolnjevanjem prostih površin znotraj pozidanega območja, z zgoščanjem zazidanosti ter prenovo in prestrukturiranjem degradiranih območij, območij s starim gradbenim fondom in območij z neprimerno kakovostjo bivalnega okolja.
4. Širjenje naselij naj upošteva naravne razmere (omejitve), topografski položaj naselja, varovane vedute in silhueto historičnega jedra, ustroj naselja ter racionalnost infrastrukturnih omrežij. Nove površine za urbane namene naj bodo v enem ali več delih, ki omogočajo primerno gostoto zazidanosti ter priključitev na infrastrukturno omrežje, še posebej na omrežje javnega potniškega prometa.
5. Razmestitev oskrbnih, storitvenih in proizvodnih dejavnosti je treba usmerjati v območja centralnih dejavnosti oziroma v proizvodne cone ter tako preprečevati disperzijo dejavnosti.
6. Omejiti je treba razpršeno gradnjo in sprejeti ukrepe in merila, ki bodo takšno obliko gradnje nadomestili z organizirano stanovanjsko gradnjo, prenovo stanovanjskih hiš, gradnjo na podlagi prostorskih izvedbenih načrtov (v nadaljevanju: PIN), gradnjo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, gradnjo na podlagi celovite urbanistične obdelave naselja, ne le posameznega objekta. Gradnja izven ureditvenih območij naselij ni dovoljena.
7. Izboljšati je treba kakovost bivalnega okolja ter v vseh delih naselij zagotoviti primerno dostopnost do centralnih funkcij, ekološko neoporečno okolje, infrastrukturno opremljenost ter primerno stopnjo urejenosti.
8. Izogibati se je treba parcialnim prostorskim ureditvam. Večji posegi v naselja, še posebej na območja stanovanjske gradnje, morajo potekati na komunalno opremljenih zemljiščih in na podlagi prostorskih izvedbenih načrtov. Varovati in ohranjati je treba stavbno dediščino ter kakovostne urbane ambiente.
9. Zasnova prostorskega razvoja občine
10. člen (pogoji za skladnejši razvoj v prostoru) Osnovni pogoj za skladnejši razvoj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humane pogoje za življenje v občinskem središču in ostalih naseljih, načrtno organizacijo in razvoj vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot ter celostno ohranjanje kulturne dediščine.
11. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti bodo: – območja obstoječih nepozidanih stavbnih zemljišč znotraj naselij (notranji razvoj) ter območja prenove in zgostitve že pozidanih območij v naseljih, še posebej vaških jeder, degradirana zemljišča, – območja slabših kmetijskih in gozdnih zemljišč, z možnostjo priključitve na prometno in komunalno infrastrukturo ter čistilno napravo in elektriko, – zaokrožene površine v neposredni bližini naselij, tako da bo načrtovana stanovanjska gradnja v strnjenih kompleksih enakomerno porazdeljena v okviru razvojno perspektivnih naselij ter v skladu z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe infrastrukture, – robovi naselij, kjer bo širitev izvajana z dopolnjevanjem in zaokroževanjem.

(2)Pri razporejanju poselitve v prostor občine in umeščanju posameznih dejavnosti je treba: – dopustiti gradnjo novih kmetij izven oziroma na robovih območij naselij v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine, – dopustiti gradnjo manjših obratov v območjih naselij ob upoštevanju omejitev pri izboru proizvodnih dejavnosti in možnosti umestitve objektov v prostor, – preprečiti nadaljnje širjenje razpršene gradnje, razen v primerih, ko se več manjših skupin razpršene gradnje lahko zaokroži v večjo gručo, – preprečiti zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah, – dejavnosti na primeren in nekonflikten način usmerjati v prostor, – dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja območja, usmerjati v območja, kjer ne bodo negativno vplivale na razvoj drugih dejavnosti, – preveriti ali je načrtovana širitev naselij v skladu z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe in planirane infrastrukturne opreme, – preveriti sprejemljivost z vidika varstva in ohranjanja varovanih vrednot kulturne dediščine. 13. člen (omrežja naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)Za enakomernejši razvoj in porazdelitev dejavnosti v prostoru ter za zagotavljanje smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitev, oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti ter za zagotavljanje boljšega standarda, se razvija naslednje tipe naselij v občini: – občinsko in lokalno središče, ki ga tvorijo vasi Žirovnica, Selo pri Žirovnici, Zabreznica in Breznica, – vasi: Breg, Doslovče, Moste, Rodine, Smokuč in Vrba.

(2)Občinsko in lokalno središče Naselja se bodo razvijala kot sedež občine, kulturno in trgovsko-storitveno središče ter središče interesov in informacij. Na Breznici se bodo še naprej razvijale upravne in kulturne dejavnosti, v Žirovnici obrtne, proizvodne in poslovne dejavnosti, na Selu zdravstvo in socialno varstvo, v Zabreznici šolstvo in kultura.

(3)Vasi Težilo se bo k zapolnitvi obstoječih prostih površin znotraj območja naselja, k revitalizaciji in prenovi vaških jeder ter le izjemoma k širitvi naselij na kmetijske in gozdne površine. Zagotavljala se bo dnevna oskrba, prostori za delovanje skupnosti, prostori za izvajanje gostinske dejavnosti in dejavnosti malega gospodarstva, ki niso moteče za okolje. 14. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)Območje je vpeto v slovenski avtocestni križ v smeri Ljubljana–predor Karavanke, ki predstavlja eno glavnih prometnih vpadnic s severnega dela celine in eno glavnih prometnih turističnih žil v Evropi (E 651). Vzporedno z avtocesto poteka regionalna cestna povezava, ki povezuje območje z Jesenicami, Radovljico, Kranjem in Tržičem.

(2)Območje je vezano na slovensko in s tem na mednarodno železniško omrežje.

(3)Območje občine je z avtocesto in regionalno cesto povezano z osrednjim državnim letališčem – Letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana (oddaljenost 25–30 minut). 15. člen (območja varstva narave)

(1)Na območju Občine Žirovnica se zavarujejo naravne vrednote in biotska raznovrstnost z upoštevanjem Naravovarstvenih smernic za Občinski prostorski načrt Občine Žirovnica (ZRSVN, OE Kranj, marec 2008) in Naravovarstvenih smernic za Občinski prostorski načrt za Občino Žirovnica – dopolnitev, maj 2009, ki se hranijo na sedežu Občine Žirovnica.

(2)Pri izvedbenem delu OPN in pri pripravi podrobnejših izvedbenih prostorskih aktov občine je potrebno upoštevati naravno dediščino, ki je prikazana v prikazu prostora. 16. člen (območja varstva kulturne dediščine)

(1)Na območju občine je več ohranjenih objektov in območij kulturne dediščine, ki dajejo prostoru prepoznavnost. Na teh območjih niso dopustni posegi, ki bi spremenili lastnosti, vsebino in oblike dediščine ter s tem zmanjšali vrednost prepoznavnih kvalitet prostora. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. S prostorskim razvojem se bo omogočala trajnostna raba dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne bo povzročala degradacije dediščine ali celo izgube spomeniških lastnosti dediščine, ki se morajo ohranjati za sedanje in bodoče generacije.

(2)Na območju Občine Žirovnica veljajo naslednji razglasitveni akti: – Odlok o razglasitvi rojstne hiše Frana Saleškega Finžgarja za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99) – Odlok o razglasitvi Arheološkega najdišča Ajdna za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99) – Odlok o razglasitvi spomenikov v vasi Vrba na Gorenjskem za kulturne spomenike državnega pomena (Uradni list RS, št. 3/11) – Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena v Občini Žirovnica (Uradni list RS, št. 61/06) – Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Jesenice (Uradni vestnik Gorenjske, št. 1/85).

(3)Pri izvedbenem delu OPN in pri pripravi podrobnejših izvedbenih prostorskih aktov občine je potrebno upoštevati enote kulturne dediščine, vpisane v register nepremične kulturne dediščine, ki so prikazane v prikazu stanja prostora. 17. člen (površinske vode, erozijska območja)

(1)Na območju Občine Žirovnica je vodotok Sava Dolinka vodotok

1. reda, ostali vodotoki sodijo med vodotoke
2. reda.

(2)Vodotok Sava Dolinka je vodotok

1. reda, zato zunanja meja priobalnih zemljišč sega 15 m od meje vodnega zemljišča oziroma 40 m izven območij naselij, na vodah
2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa
3. člen Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08).

(3)Na večjem delu površine goratega dela Občine Žirovnica, vzhodno od potoka Ratibovec, Valvasorjevega doma in Vajneževega sedla, je erozijsko območje – območje protierozijskih ukrepov zahtevnejše zaščite. Zahodno od potoka Ratibovec, Valvasorjevega doma in Vajneževega sedla je erozijsko območje – območje protierozijskih ukrepov običajne zaščite.

(4)V grapi severno od hriba Strnika (Bojanek) se nahaja erozijsko žarišče. To je nenaseljeno območje, ki je oddaljeno od poti in ne zahteva posebnih ukrepov.

(5)Poplavnih območij na območju Občine Žirovnica ni. 18. člen (območja mineralnih surovin)

(1)V občini doslej ni podeljenih rudarskih pravic za gospodarsko izkoriščanje ali raziskovanje mineralnih surovin.

(2)Strokovno mnenje je, da so posamezni površinski kopi (čeprav neregistrirani) še lahko zanimivi za oskrbo lokalnih potreb (predvsem za vzdrževanje makadamskih cest), ne morejo pa predstavljati možnosti za resnejšo ekonomsko proizvodnjo kamenih agregatov. 19. člen (odlagališča odpadkov)

(1)Komunalni in gradbeni odpadki se bodo odvažali na deponijo Mala Mežakla. Zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov bo organiziran v obrtno poslovni coni v Žirovnici. Biološki odpadki bodo v prihodnosti kompostirani na regijski deponiji.

(2)Na področju ravnanja z odpadki se bo: – razvijalo in dosledno izvajalo program ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov, – sodelovalo pri snovanju in izvajanju regijskega sistema ravnanja z odpadki, – preprečevalo vsakršno divje odlaganje odpadkov v prostoru ter prostor ustrezno saniralo, – zmanjšalo nastajanje odpadkov pri izvoru, – povečalo snovne in energetske izrabe odpadkov ter zmanjšalo emisije toplogrednih plinov.

1. člen (območja, ki se urejajo z urbanističnim načrtom) Za skupino naselij Žirovnica, Selo, Zabreznica, Breznica, Doslovče, Vrba in Moste (del) je izdelan urbanistični načrt, ki je podlaga za celovito načrtovanje razvoja urbanega središča. Območje je na jugozahodu omejeno z avtocesto, na severovzhodu z gozdom v Rebru, na jugovzhodu pa z občinsko mejo in poljskimi potmi.
2. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
3. člen (razvoj infrastrukturnih omrežij)

(1)Infrastrukturna omrežja se bodo (z upoštevanjem varstvenih omejitev) razvijala skladno s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja dobra infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo ter izboljševala, da bi se preprečilo onesnaževanje in doseglo manjšo obremenitev vodotokov in drugih naravnih vrednot. Na območjih stavbnih zemljišč, ki so predvidena za novo opremljanje in preurejanje, je potrebna celovita predhodna ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture in zvez. Obnova infrastrukturne opreme bo izvajana po načelu celovite opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnove) se morajo istočasno obnoviti vsi obstoječi ali na novo zgraditi potrebni vodi in naprave infrastrukture za posamezen odsek ali območje. Praviloma naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih.

(2)Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor treba upoštevati predpisane varstvene pasove in pogoje upravljavcev posameznih naprav.

(3)Novogradnja ali posodabljanje obstoječe infrastrukture se izvaja tako, da varovane vrednote kulturne dediščine niso prizadete in da so upoštevani pogoji nosilcev urejanja prostora.

(4)Občina zagotavlja opremljanje zemljišč za gradnjo, zato je potrebno izdelati program opremljanja zemljišč za gradnjo za celotno območje občine. V programu se določi in uskladi gradnjo infrastrukture ter določi roke izgradnje, pogoje priključevanja ter finančne vire za realizacijo gradnje. 22. člen (prometna infrastruktura) Državne ceste

(1)Po Občini Žirovnica potekajo ceste, ki so deli državnega cestnega sistema, in so v Uredbi o kategorizaciji državnih cest označene na naslednji način: +-----+-------------------+-------+----------+ |Št. | Potek ceste |Dolžina|Kategorija| |ceste| | v | | | | |občini | | | | | (m) | | +-----+-------------------+-------+----------+ | A1 |Predor Karavanke– | 3.580 |avtocesta | | |Vrba (–Lesce– | | | | |Črnivec–Podtabor–) | | | | |Kranj Z–Ljubljana– | | | | |Šentvid–Koseze–po | | | | |A–Malence–Višnja | | | | |Gora | | | +-----+-------------------+-------+----------+ | 8 |Vrba–Lesce–Černivec| 90 | glavna | | |in Ljubljana | | cesta | | |Šentvid–obvoznica | |I. reda | +-----+-------------------+-------+----------+ |452 |Žirovnica–Lesce | 4.250 |regionalna| | | | | cesta | | | | |II. reda | +-----+-------------------+-------+----------+ |638 |Žirovnica–Begunje– | 5.220 |regionalna| | |Bistrica pri Tržiču| | cesta | | | | | III. | | | | | reda | +-----+-------------------+-------+----------+ V oklepaju so navedeni podatki tistih cest ali njihovih odsekov, ki še niso zgrajeni, njihova gradnja pa je določena s planskimi akti Republike Slovenije.

(2)Območje je vpeto v tako imenovani slovenski avtocestni križ v smeri Ljubljana–predor Karavanke, ki predstavlja eno glavnih prometnih vpadnic s severnega dela celine in eno glavnih prometnih turističnih žil v Evropi (E 651). Odsek, ki prečka območje, je skoraj v celoti izgrajen.

(3)Za cestno omrežje so določeni varovalni pasovi. Zemljiški pas urejanja od zunanjega roba cestnega sveta na vsako stran avtoceste znaša 40 m, glavne ceste 25 m in regionalne ceste 15 m. Občinske ceste

(1)Prometno mrežo dopolnjujejo lokalne ceste: +-----+-------------------------+---------+ |Št. | Potek ceste | Dolžina | |ceste| |v občini | | | | (m) | +-----+-------------------------+---------+ | 1 |Križišče Moste pod Ajdno–| 1.055 | | |križišče Žirovnica | | +-----+-------------------------+---------+ | 19 |Breznica–Vrba | 1.273 | +-----+-------------------------+---------+ |132 |Križišče Žirovnica–Breg– | 3.406 | | |Piškovca | | +-----+-------------------------+---------+ |133 |Rodine–Hraše–Lesce | 646 | +-----+-------------------------+---------+ V naseljih in med naselij poteka gosta mreža javnih poti.

(2)Občinske ceste so vse preostale javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste in so navedene v Odloku o kategorizaciji občinskih cest (Uradni list RS, št. 101/06). Občinske ceste so kategorizirane na lokalne ceste (LC) in javne poti (JP). Občinske ceste dopolnjujejo državno cestno mrežo in zagotavljajo ustrezno cestno povezavo naselij z občinskim središčem, med posameznimi naselji in z naselji v sosednjih občinah.

(3)Za izboljšanje prometne ureditve in zagotavljanje večje varnosti na območju občine, bo potrebno urediti cestno povezavo državna cesta–Breznica, tako da bo obstoječo cesto nadomestila obvoznica Vrba. Obstoječa cesta je ozko grlo povezave naselij ob cesti Žirovnica–Begunje z glavno cesto in avtocesto. Predlagana je varianta E obvoznice Vrba, ki bi se začela južno od Vrbe, obšla bi naselje z zahodne strani, ter se združila s sedanjo traso ceste Vrba–Breznica.

(4)V naseljih se zaradi večje varnosti pešcev zgradi pločnike. Vse lokalne ceste v občini se uskladi s sodobnimi prometnimi standardi. Rekonstruira se križišča v Mostah pod Ajdno in jugovzhodno od obrtne cone ter uredi nivojsko križanje ceste z železniško progo v Žirovnici, pri zapornicah na Selu pa se zgradi podvoz pod železniško progo.

(5)Zgradi se parkirišče na začetku doline Završnice ob hkratni rekonstrukciji ceste od Most do Završnice.

(6)Ureditev parkirišča za tovorna vozila je možna samo v obrtno poslovni coni v Žirovnici. Kolesarske steze Območje Občine Žirovnica je reliefno primerno za kolesarjenje. Območje prečka tudi nekaj kolesarskih smeri, ki naj bi povezale severno Gorenjsko s Kranjem in ostalimi deli države. V ta namen bi bilo potrebno vzpostaviti stezo za kolesarski in traktorski promet ob cestni smeri Žirovnica–Begunje in Žirovnica–Jesenice. Obstaja izletniška kolesarska smer z Bleda mimo golf igrišča, skozi naselja ter skozi Breg nazaj proti Bledu ali z Rodin proti Hrašam in Radovljici. Za kolesarjenje in za konjeniški šport so primerne nekatere gozdne ceste v dolini Završnice, na Valvasorjev dom in naprej na Potoško planino, poljske poti proti Bregu, čez Savo Dolinko v blejsko občino. Glede na relief območja bi bilo potrebno ponuditi uporabnikom različne koncepte kolesarskih stez in konjeniških poti in s tem pritegniti različne ciljne skupine, hkrati pa omogočiti novo možnost varne komunikacije tudi prebivalstvu. Železniški promet

(1)Skozi občino poteka železniška proga Ljubljana–Jesenice–državna meja. Progo bo treba posodobiti oziroma zgraditi drugi tir.

(2)V prihodnosti je predvidena gradnja drugega tira na progi Ljubljana–Jesenice–državna meja. Obstaja več variant izvedb nove proge. Ena od variant poteka ob avtocesti Vrba–Karavanke, med porečjem Save in jeseniško postajo na ozkem razpoložljivem prostoru, vendar je zelo zahtevna, saj terja gradnjo viaduktov v precejšnji skupni dolžini, kar se odraža v sorazmerno visokih stroških gradnje. Druga varianta omogoča v prvi polovici odseka hitrost 160 km/h, v drugi polovici odseka pa, zaradi poteka trase obstoječe proge in tudi rekonstruirane proge skozi gosto pozidano predmestje Jesenic, le hitrost 120 km/h. Na prvem delu se trasa odmakne od obstoječe proge, kar bi olajšalo gradnjo. Za gradnjo drugega tira se bo izdelal državni prostorski načrt.

(3)Za zgrajeno progo je določen: – progovni pas – prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 m v naselju oziroma 8 m zunaj naselja, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge, – varovalni progovni pas – zemljiški pas širok 100 m, merjeno od meje pragovnega pasu na obeh straneh proge. 23. člen (elektronske komunikacije) Telekomunikacijsko omrežje

(1)Razvoj telekomunikacijske infrastrukture predvideva izgradnjo telekomunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli vseh najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na področju vseh novogradenj, v skladu s potrebami območja. Predvidena je tudi posodobitev omrežja v vseh območjih obstoječe gradnje z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.

(2)V primeru obnove cest in ostale infrastrukture se sočasno izgrajuje in posodablja obstoječe kabelske kanalizacije in ostale telekomunikacijske infrastrukture.

(3)Infrastrukturni vodi za potrebe elektronskih komunikacij se na varovanih območjih kulturne dediščine praviloma izvajajo podzemno, razen v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila arheološke ostaline.

(4)Pri razvoju in umeščanju brezžičnih povezav na področju telekomunikacijskih storitev v prostor, bo treba izhajati iz ohranjanja naravnih in krajinskih kvalitet prostora, predvsem v smislu manjše vidne izpostavljenosti novih objektov in souporabe antenskih stolpov. Postavljanje anten za sisteme brezžičnih zvez na objekte kulturne dediščine ni dopustno.

(5)Objektov in naprav za sisteme zvez ni dopustno postavljati na lokacije, kjer bi lahko škodljivo vplivali na ljudi, naravo, okolje ali kulturno dediščino. 24. člen (energetika) Električno omrežje

(1)Občino prečkajo naslednji daljnovodi: – DV 2x110kV Moste–Železarna – DV 2x110kV Okroglo–Jeklarna 2 – DV 2x110kV Moste–Bled (sedaj obratuje en sistem na nazivni nap. 1x20kV, drugi pa na 1x35kV) – DV 2x110kV Okroglo–Moste – DV 1x110kV Radovljica–Moste.

(2)Ohranjajo se obstoječi sistemi in viri oskrbe in proizvodnje električne energije ter zagotavlja usklajena izgradnja energetske infrastrukture v vseh razvojno usmerjenih območjih. Oskrba z elektriko se bo postopoma urejala podzemno s kabelsko kanalizacijo, razen v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila arheološke ostaline.

(3)Potrebna je prenova objektov HE Moste in sanacija akumulacijskega bazena ter izvedba drugih ukrepov, ki bi predstavljali celovito rešitev za HE Moste. S tem bi bila izvršena sanacija celotnega sistema HE Moste z vplivnim območjem, ki bi bila tudi ekonomsko utemeljena. Gre za ureditev državnega pomena, za katero bo naknadno določen državni prostorski načrt.

(4)Izgradnja male elektrarne MHE Bukovje Na vzhodu od predvidenega rekreacijskega območja v dolini Završnice je že na hudourniku Završnica predvidena MHE Bukovje. Strojnica objekta bo združena s sanitarno-gostinskim objektom za rekreacijski center Završnica, da bo poseg v naravno okolje čim manjši. Plinovodno omrežje

(1)Plinovoda, ki potekata preko območja občine sta: – P29 (Britof–MRP Jesenice, premer 200 mm, tlak 50 bar) – P294A (plinovod za MRP Žirovnica, premer 100 mm, tlak 50 bar). Oba plinovoda sta v upravljanju Geoplina plinovodi d.o.o.

(2)Ostali plinovodi v sistemu široke potrošnje obratujejo pod tlakom od enega do treh barov. Na območju občine bo zgrajeno plinovodno omrežje v obsegu, ki bo zagotavljalo dolgoročno možnost oskrbe s plinom individualnih porabnikov, kakor tudi območij mešanih in proizvodnih dejavnosti.

(3)Pri umeščanju plinovoda je potrebno upoštevati vidik varstva kulturne dediščine.

(4)Za vse gradbene posege oziroma izrabo prostora v 2 x 100 m nadzorovanem pasu plinovoda z delovnim tlakom nad 16 barov, je potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja.

(5)V območjih, v katerih je izvedena plinovodna mreža široke potrošnje, je za vse gradnje objektov potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja.

(6)Območje občine bo prečkal predvideni tranzitni plinovod M10 Vodice–Rateče. To bo ureditev državnega pomena, za katero bo naknadno določena trasa in izdelan državni prostorski načrt. Obnovljivi viri energije

(1)Povsod, kjer je mogoče, se spodbuja raba obnovljivih virov energije, pri čemer morajo biti objekti in ureditve prostorsko integrirani.

(2)Za celotno območje občine se izdela ocena trajnostnega potenciala obnovljivih virov energije (potencial sončne energije, vetrne energije, hidroenergije in energije biomase) in možnosti energetske oskrbe iz ter virov.

(3)Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije) in izrabo obnovljivih virov energije. Za pridobivanje toplote in proizvodnjo električne energije je dopustna raba vseh vrst obnovljivih virov energije in zemeljskega plina.

(4)Že pri načrtovanju novogradenj (stanovanjski, poslovni in proizvodni objekti) je potrebno predvideti celostno oskrbo z energijo na posameznih območjih. Potrebno je načrtovati skupne sisteme ogrevanja z eno kurilno napravo, če to razmere na terenu dopuščajo. Pri večjih sklopih je potrebno preučiti tudi možnosti kogeneracije (toplota, električna energija) ali trigeneracije (toplota, hlad, električna energija). Predvsem pa je potrebno pred odločitvijo o energetski oskrbi vsake novogradnje, pretehtati ekonomske in tehnične možnosti uvajanja obnovljivih virov energije, to je npr. izraba sončne energije, uvajanje ogrevanja na biomaso itd.

(5)Spodbuja se opremljanje stavb z napravami za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na objektih in objektom pripadajočih zemljiščih pod pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.

(6)Izraba lesne biomase se uveljavlja predvsem za manjše, individualne sisteme ogrevanja in za skupinske sisteme v naseljih, kjer ni zagotovljena oskrba z zemeljskim plinom. 25. člen (komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja) Odvajanje in čiščenje odplak

(1)Načrtovanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda iz stanovanjskih in proizvodnih območij, območij javne infrastrukture in javnih cest mora biti v skladu z določili Zakona o vodah in s predpisi s področja varstva okolja: – Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09) – Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96, 90/31/01, 62/01) – Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) – Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08) – Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Žirovnica (Uradni list RS, št. 107/10).

(2)Padavinske odpadne vode se bodo odvajale eventualno po obstoječi, manj kakovostni kanalizaciji, ali bodo ponikovale, ali pa se bo zanje gradila nova kvalitetnejša kanalizacija (betonske cevi).

(3)Izjemoma se bo v prvem obdobju (prb. do 2017) uporabljala še obstoječa mešana kanalizacija, ki pa bo pred vtokom v povezovalne kanale za odpadno vodo ustrezno razbremenjena. Del Most severno od železniške proge in viadukta bo potrebno prečrpavati. Črpališče je predvideno v bližini cestnega mostu pod železniško progo.

(4)Celotni kanalizacijski sistem Občine Žirovnica za fekalno vodo se spelje na CČN Radovljica. Na Bregu se rezervira lokacija za gradnjo samostojne ČN Breg za primer, da bi bile v prihodnosti kapacitete CČN Radovljica presežene in bi bilo potrebno nekaj fekalnega omrežja preusmeriti na lastno ČN.

(5)Potrebno je zgraditi ali dograditi kanalizacijske sisteme v ločenem sistemu odpadnih in meteornih voda v vseh naseljih.

(6)Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih voda so: – zagotovitev čiščenja odpadnih voda, – dograditev omrežja za odvajanje odpadnih voda, prednostno na območjih brez urejenega omrežja, ter obnova obstoječega omrežja, – zagotovitev sočasne izgradnje kanalizacijskega omrežja odpadnih voda na vseh razvojno usmerjenih območjih poselitve, – ureditev čiščenja odpadnih voda z naravnimi samočistilnimi sistemi (biološke čistilne naprave) za razložna naselja in poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih voda, – sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih voda z utrjenih površin. Vodni viri in oskrba s pitno vodo

(1)Na območju občine je šest vodnih virov. Za oskrbo prebivalcev (vodni viri v uporabi) sta namenjena dva: – Ajdna I in II – Završnica.

(2)Rezervni vodni viri so: – Žirovnica vaški – spodnji in zgornji – Rodine – Selo – Smokuč.

(3)Vodovarstveno območje vodnih virov se deli na tri varstvene pasove: – notranja vodovarstvena cona – cona 1, območje najstrožje sanitarne zaščite, – zunanja vodovarstvena cona – cona 2, območje stroge sanitarne zaščite, – vplivna vodovarstvena cona – cona 3, območje z blagim režimom zaščite.

(4)Usmeritve za vodne vire in oskrbo s pitno vodo so: – varovanje zajetij in potencialnih vodnih virov, – dograjevanje vodovodnega omrežja na območjih brez vodovodnega omrežja, – izboljšanje (sanacija in obnova) obstoječega vodovodnega omrežja, s prioriteto na odsekih, kjer so salonitni cevovodi, – dograditev akumulacij na obstoječih zajetjih vodnih virov.

(5)Oskrbo s pitno vodo se zagotavlja v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb – Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06).

(6)Predvidena je izgradnja novega zajetja pod Ajdno, kapacitete 150 m², hidrantno omrežje in povezava vodovodov za primer izpada enega od vodnih virov (za rezervoar Moste je potrebno predvideti povezovalni cevovod na vodovod Završnica) in izgradnja zajetja Završnica 3. Varstvo okolja

(1)Projektna dokumentacija in investicijski programi, tako za novogradnje kot za rekonstrukcije, bodo vsebovali tehnično dokumentacijo o tehnologiji in napravah za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje. Naložbe v tehnologijo, ki zmanjšuje onesnaževanje okolja, bodo obravnavane kot prednostne.

(2)Ekologizacija življenja se mora odraziti v prostorskih ureditvah nove aglomeracije naselij in celotne občine. Varovanju naravnega okolja je potrebno prilagoditi izgrajevanje in prostorsko rast. V čim večji meri je potrebno naravno okolje vključevati v urbane ambiente in graditi ekološko varčno naselbinsko strukturo s pretežno naravnimi prvinami.

(3)Z večanjem družbenega standarda se pred urbanistično urejanje postavljajo zahteve po izenačevanju stopnje opremljenosti stanovanjskih območij in zagotavljanju primerne kvalitete bivalnega okolja. V tem smislu je potrebno zagotoviti ustrezen delež zelenih in rekreacijskih površin znotraj stanovanjskih sosesk, oskrbna središča, zadostno število parkirnih mest, ustrezno komunalno opremljenost in primerno urejenost okolja. 5. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana 26. člen (določitev naselij)

(1)Okvirna območja naselij obsegajo območja, ki so že znotraj meja zazidljivosti, in tiste površine izven teh meja, ki predstavljajo potencialna območja širitve naselij. Taka naselja so: – Breznica – Selo – Zabreznica – Žirovnica.

(2)Okvirna območja naselij obsegajo območja, ki so že znotraj meja zazidljivosti. Taka naselja so: – Breg – Doslovče – Moste z vsemi deli naselja – Rodine – Smokuč – Vrba. 27. člen (določitev območij posebnih dejavnosti in specifičnih območij poselitve izven območij naselij)

(1)Območja različnih dejavnosti, ki so zelo oddaljena od naselij in jih ni možno vključiti v obstoječa naselja, se določijo kot območja posebnih dejavnosti. To so: – območja zazidave na južnem delu igrišča za golf, – območje rekreacijskega centra Završnica, – HE Moste – pregrada, – HE Moste – stikališče, – dom na Zelenici (smučišča).

(2)Območja specifičnih območij poselitve izven območij naselij so sestavljena iz več objektov, s kmetijskimi ali stanovanjskimi objekti, turističnimi kmetijami oziroma hlevi. To so: – območje počitniških objektov pri Tonejčkovi žagi (pod Kurico), – območje kmetijskih objektov ob Cesarski cesti na Rodinah, – območje hleva za konje z manežo ob Cesarski cesti pri Doslovčah, – območje objektov za kmetijstvo pri Breznici, – območje predvidene preselitve kmetije na Bregu, – območje hleva v Zelenici, – območje sirarne v Završnici. 6. Okvirna območja razpršene poselitve 28. člen (določitev okvirnih območij razpršene poselitve)

(1)Okvirna območja razpršene poselitve obsegajo: – nekaj manjših površin na območju naselja Moste, – območje ob Savi Dolinki, severozahodno od Golfa, – skupino hiš v Smokuču, – kmetijo vzhodno od Rodin.

(2)Območja razpršene poselitve se v čim večji meri ohranjajo in varujejo, tako da se prioritetno načrtuje prenova zakonito zgrajenih objektov. Načrtovanje novih objektov je možno le, če se s tem ohranjajo prepoznavne značilnosti prostora. 7. Usmeritve za prostorski razvoj občine 7.1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo 29. člen (razvoj naselij)

(1)Skladen in načrten razvoj naselij in njihovo urejanje bosta zagotovljena z: – notranjim razvojem naselij, – celovito prenovo naselij, – širitvijo naselij.

(2)Notranji razvoj naselij bo dosežen z: – usmerjanjem poselitve v ureditvena območja naselij, – smotrno uporabo obstoječih stavbnih zemljišč.

(3)Celovita prenova naselij bo izvajana s: – prenovo in revitalizacijo obstoječega stavbnega fonda, – ustvarjanjem arhitekturne prepoznavnosti v sožitju z obstoječimi elementi, – vsebinsko prenovo in uvajanjem dejavnosti, ki bi omogočile novo rabo obstoječe grajene strukture prostora, – prenovo komunalne infrastrukture.

(4)Širitev naselij se usmerja: – v lokalna in oskrbna središča, – na slabša kmetijska in gozdna zemljišča z manj poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami gozdov, z upoštevanjem možnosti priključitve na prometno in komunalno infrastrukturo ter čistilno napravo, – na zaključena območja, za katera se lahko zagotovi ustrezno opremljenost stavbnih zemljišč.

(5)Širitev ureditvenega območja je možna, če znotraj območja ni mogoče realizirati načrtovanega projekta. Možno je širjenje na površine, kjer bo doseženo zapolnjevanje in zaokroževanje roba naselja ter sanacija razpršene gradnje in omogočeno prilagajanje novih grajenih struktur lokalni topografiji, morfologiji in obstoječi infrastrukturni opremljenosti naselij ter racionalno navezovanje na omrežje komunalne in prometne infrastrukture.

(6)Na vseh poselitvenih območjih se razvoj naselij zagotovi z: – dolgoročnimi programi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč, – ustvarjanjem nove kvalitetnejše strukture in rabe urbanega prostora, – ustreznim urbanistično oblikovalskim urejanjem, ohranitvijo in izboljšanjem značilnega oblikovnega izraza posameznih naselij, ki bo upošteval dediščino in identiteto naselja in prostora ter ne bo vnašal v območje neznačilnih arhitekturnih elementov, – izboljšanjem prometnih povezav v naseljih in med naselji, – dvigom komunalnega standarda, – učinkovitimi komunikacijskimi zvezami.

1. člen (razvoj dejavnosti po naseljih) Z organizacijo omrežja naselij so podane tudi strateške usmeritve za razvoj dejavnosti (sekundarnih, terciarnih in kvartarnih) po naseljih: – enote malega gospodarstva se bodo usmerjale predvsem v območja za obrtne, proizvodne in poslovne dejavnosti, – manjše obrate bo mogoče odpreti v ostalih območjih naselij, da bo prebivalcem zagotovljena možnost zaposlitve blizu doma, ob upoštevanju omejitev pri izboru proizvodnih dejavnosti in možnosti umestitve objektov v prostor, – površine za dejavnosti terciarnega in kvartarnega sektorja bodo zagotovljene predvsem z boljšo ureditvijo in prenovo centrov naselij in vaških jeder naselij, ki tvorijo lokalno središče, – osnovna usmeritev razvoja v ruralnem prostoru mora upoštevati obstoj in razvoj kmetijstva ter gozdarstva kot osnovni funkciji tega prostora in z njima povezani dopolnilni dejavnosti – turizem in drobno gospodarstvo, – dejavnost turizma se bo razvijala predvsem v območjih, kjer naravne danosti to dopuščajo.
2. člen (sanacija in prenova v območjih razpršene gradnje)

(1)Obstoječa razpršena gradnja, ki degradira prostor, bo sanirana s funkcijskim in morfološkim zgoščevanjem, zaokroževanjem in dopolnjevanjem, kjer je to prostorsko ustrezno, okoljsko sprejemljivo in možno z vidika opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo.

(2)V vseh območjih razpršene gradnje se: – gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo in vzpodbuja razvoj, ki bo temeljil na izkoriščanju in varovanju naravnih virov, – obnavlja, prenavlja ali spreminja raba obstoječih objektov, – odstranjuje objekte in gradi nove, pri čemer se ohranja prvotna namembnost objektov, – gradi dopolnilne objekte v primeru funkcionalnih zaokrožitev komunalno opremljenega območja.

(3)Nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen za potrebe kmetijske dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij, zaradi potreb prestrukturiranja kmetijstva v procesu prilagajanja in omogočanja konkurenčnosti na evropskem trgu v okviru Evropske unije in če je v skladu z varstvenimi usmeritvami.

(4)Pri vseh posegih na območjih razpršene gradnje bo potrebno zagotoviti ohranjanje kulturne krajine in poselitve podeželja.

1. člen (ohranjanje poselitve) Poselitev se bo ohranjala z aktivno prenovo obstoječega stavbnega fonda, s sanacijo degradiranih območij in z aktiviranjem nezadostno izkoriščenih stavbnih zemljišč.
2. člen (urbanistično oblikovanje naselij)

(1)Oblikovanje naselij na urbaniziranem podeželju naj bo usmerjeno v varovanje in vzpostavljanje prepoznavne podobe naselja ter varovanje identitete naravne krajine.

1. a)Vzpostavljanje prepoznavne podobe naselij: – varujejo in dopolnjujejo se zavarovana območja, območja skupne identitete ter urbanistično in ambientalno kakovostna območja, – varujejo se pomembne prvine identitete naravne krajine, – varujejo in vzpostavljajo se prostorske členitve in presledki med morfološko raznolikimi deli naselja, – novogradnje morajo povzeti bistvene elemente avtohtonega stavbarstva, in sicer: naklon kritine ter razmerje med streho in fasado, priporočljivo je povzemanje značilnih stavbnih členov ter položaja objekta glede na sosednjega (gruča ali niz), – varujejo in vzpostavljajo se grajene in naravne prostorske dominante ter smeri pogledov nanje.
2. b)Prilagajanje preureditve in širitve naselja obstoječim kakovostnim prostorskim strukturam: – nove zazidave se prilagajajo geometriji reliefnih oblik, omrežju vodotokov, smerem komunikacij in regulacij, smerem in konfiguraciji zidave, v ureditve nove zidave se vključuje naravna krajina.
3. c)Zmanjševaje prevelikih razlik v stavbnem tkivu: – vzpostavljanje zazidave manjših enot istovrstnih tipov oziroma izenačenega merila, – dodajanje novih dominant k obstoječim na točkah zgostitve in na vozliščih cestnega omrežja.

(2)Naselja na urbaniziranem podeželju so območja priseljevanja in koncentracije urbanih dejavnosti, hkrati pa še ohranjajo kmetijsko funkcijo. Usmeritve za urejanje so naslednje: – prostorski razvoj naj bo uravnotežen med izgrajevanjem, zapolnjevanjem, sanacijo, prenovo in širjenjem na nove površine, – v centralnih naseljih naj se še naprej koncentrirajo urbane funkcije, v preostalih naseljih pa predvsem osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti, – urejanje naselij naj poteka v kontekstu vzpostavljanja in sooblikovanja kulturne krajine, – vaška jedra naj se ohranjajo in funkcijsko dopolnjujejo z novimi centralnimi dejavnostmi.

(3)Usmeritve za razvoj stanovanjske gradnje v naseljih na urbaniziranem podeželju so: – razmeščanje površin za gradnjo prostostoječih stanovanjskih hiš na območjih, ki ne kazijo krajinske in naselbinske podobe in jih je možno komunalno opremiti, – usmerjanje stanovanjske gradnje na površine primerne za zgoščevanje, zapolnjevanje in zaokroževanje obstoječe grajene strukture, – izboljševanje bivalnega okolja in stanovanjskega standarda v stanovanjskih območjih, – vključevanje naravne krajine v obstoječa in nova stanovanjska območja, – funkcijska in oblikovna sanacija obstoječih stanovanjskih površin, predvsem razpršene gradnje.

(4)Priporočena tipologija stavb v naseljih: prostostoječe hiše, vrstne hiše, dvojčki, večstanovanjske hiše.

(5)Pri načrtovanju objektov na območju vaških jeder se upošteva arhitekturne značilnosti starejših objektov: – razmestitev objektov je odvisna od tipa naselja, ker se v območju prepletata gručasti in obcestni tip, razpršena gradnja pa je redka, – naklon strehe se giblje v razponu od 35° do 42°, pogosto se pojavljajo čopi, kritina je sestavljena iz majhnih strešnikov, od sive do grafitno sive, rjave ali rdeče barve, – razmerje med ostenjem stranske fasade in streho je prb. 1–1,5:1, – značilni stavbni členi: pojavljajo se likovno poudarjeni elementi oblikovani v ometu.

(6)Urejanje prometa v naseljih naj sledi naslednjim usmeritvam: – vzpostavljanje funkcionalnega prometnega omrežja, v katerem bo zagotovljena varnost udeležencev, odpravljanje ozkih grl, funkcionalna klasifikacija in Iočevanje tranzitnega, zbirnega in internega prometa, – središča naselij naj se razbremeni motornega, predvsem mirujočega prometa, – oblikovanje prometnic naj se prilagaja morfologiji bližnje okolice, prometnice naj imajo več elementov bivalnega standarda (drevoredi in zazelenitve, kolesarske poti, počivališča, klopi za posedanje), – ob vseh objektih in posegih v območju naj se določijo površine za mirujoči promet in manipulativne površine, da ne bi prihajalo do dodatnih obremenitev okolice z vozili. 34. člen (določitev območij, za katera se bo izvajala celovita prenova in območij notranjega razvoja)

(1)V območje celovite prenove, kjer se prenavlja grajena struktura, javni prostori ter dediščina, je zajeto staro vaško jedro Vrbe.

(2)Območja notranjega razvoja, ki so potrebna ureditve, so vaška jedra naslednjih naselij: – Žirovnica – Selo pri Žirovnici – Doslovče – Smokuč – Rodine. 7.2. Usmeritve za razvoj v krajini 35. člen (razvoj v krajini)

(1)Krajina se ne ustvarja na novo, temveč se zaradi umikanja nekaterih dejavnosti, umeščanja novih dejavnosti ali posodabljanja obstoječih dejavnosti, preurejajo, obnavljajo in redefinirajo prostorska razmerja v njej.

(2)Spremembam v krajinskih razmerjih so najbolj podvržena območja stika poselitve s kulturno krajino, kjer so potrebni ukrepi sanacije in aktivnega vzdrževanja ter ohranjanja krajine.

(3)Na površinah za posamične skupine objektov zunaj poselitvenih območjih se bo dopuščalo ohranjanje in delno dopolnjevanje obstoječih objektov in dejavnosti. Namembnost teh površin je stanovanjska ali kmetijska. Možne so tudi dopolnilne dejavnosti turizma, gostinstva, oskrbe in storitve. 36. člen (razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire) Kmetijstvo

(1)Vseh kmetijskih površin v Občini Žirovnica je 1068 ha, od tega je 782,3 ha najboljših kmetijskih površin (K1) in 285,8 ha drugih kmetijskih površin (K2).

(2)Pri izdelavi tega OPN je spremenjena raba nekaterih zemljišč: – iz stavbnih zemljišč je vrnjeno v najboljša kmetijska zemljišča 1,4 ha zemljišč, – iz stavbnih zemljišč je vrnjeno v druga kmetijska zemljišča 2,3 ha zemljišč, – iz najboljših kmetijskih zemljišč je spremenjeno v stavbna zemljišča 11,1 ha zemljišč, – iz drugih kmetijskih zemljišč je spremenjeno v stavbna zemljišča 0,9 ha, – iz gozdnih zemljišč je spremenjeno v najboljša kmetijska zemljišča 5,1 ha, – iz ostalih območij je v najboljša kmetijska zemljišča spremenjeno 0,3 ha.

(3)V občini je 176 kmetijskih gospodarstev.

(4)Intenzivno in tržno konkurenčno kmetijstvo naj se razvija na ravninskih predelih, kjer naj bi se izvajale tudi vse oblike agrarnih operacij ob upoštevanju ekoloških in kulturnovarstvenih kriterijev ter ob upoštevanju potreb športa, rekreacije in turizma (kolesarske poti, jahalne steze, sprehajalne poti idr.).

(5)Omogoči se selitev celotnih kmetij na kmetijska zemljišča na robovih naselij z ustreznimi pogoji v izvedbenih prostorskih dokumentih.

(6)Kmetijstvo naj zadrži funkcijo ohranjanja kulturne krajine (kombinacija z gozdarstvom, kmečkim turizmom, gospodarjenje hkrati z nekmečko zaposlitvijo). V urbanih zgostitvenih predelih se kmetijstvo razvija tudi v obliki intenzivne pridelave na manjših površinah (mešane kmetije). Podpreti je treba tudi prizadevanja, da se ob upoštevanju okoljevarstvenega vidika preide na tako imenovane sonaravne postopke kmetovanja.

(7)Kmetijstvo je treba opredeliti: – kot razvojno-gospodarsko dejavnost, ki ima določene zahteve po prostoru in stanju naravnih virov, – z upoštevanjem njegovega naraščajočega družbenega pomena, ki se kaže tudi v varstvu krajine.

(8)Na območjih prepoznavnih kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine se ohranja obstoječo kmetijsko rabo in krajinske vzorce.

(9)Območje občine je del ribiških okolišev Jesenice, Radovljica in Tržič, v katerih izvajalci ribiškega upravljanja, z namenom zagotavljanja in ohranjanja ugodnega stanja in trajnostne rabe rib, načrtujejo parametre ribiškega upravljanja in varovanja. Gozdarstvo

(1)Gozdarstvo je, čeprav gospodarsko pomembna dejavnost, malo opazna. Je tudi dejavnost, ki je prijazna do naravnih sestavin krajine. Gozd je naravno najbolj ohranjen del krajine, ki ima na posameznih zemljiščih predvsem varstveno vlogo. Zemljišča ščiti pred erozijo, ustvarja kakovostnejše življenjske razmere za naravne biološke vrste, posebej v povezavi s površinskimi vodami in mokrišči. Načrtovanje gozdnih cest mora upoštevati dostopnost do hudournikov in potrebna dela v povirjih.

(2)Gozdovi v prvem varstvenem pasu zavarovanih virov pitne vode se razglasijo za gozdove s posebnim namenom.

(3)Nosilci usmerjanja in gospodarjenja z gozdnim prostorom si morajo prizadevati za ohranjanje podobe kulturne krajine, zlasti v naslednjih krajinskih enotah: – na Savski ravni ob reki Savi Dolinki, – v goratem delu območja od Peči do državne meje, – v gozdnih ostankih v kmetijski krajini in v gozdnih obrobjih naselij.

(4)V gozdovih je prepovedana vsaka sočasna raba gozda, ki bi ogrožala njegove funkcije, njegov obstoj ali namen.

(5)Zelo pomembna je ohranitev deleža gozdnih ostankov v kmetijski krajini in ob naseljih.

(6)V večnamenskih gozdovih, ki imajo izjemno poudarjeno ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dovolijo Ie izjemoma (za javni interes), v gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano rabo gozda in gozdnega prostora skladno s poudarjeno socialno funkcijo.

(7)V osrednjih predelih velikih kompleksov gozdov je dopustno na račun gozda osnovati Ie travne in vodne površine ter speljati gozdno cesto.

(8)V kmetijski krajini in ob naseljih krčenje gozdov ni dopustno; izjema so nujni infrastrukturni objekti, v izjemnih primerih so dopustni drugi posegi v robnem območju večjih kompleksov gozdov, ob predhodnem osnovanju nadomestnih gozdnih površin v prizadeti krajini.

(9)V gozdovih je dopustna rekreacija, ki ne zahteva posebnih objektov in naprav.

(10)Pri presoji posegov v gozdni prostor ima javni interes prednost pred zasebnim.

(11)Postavitev bivalnih in pomožnih ali drugih enostavnih objektov v gozdnem prostoru ni dopustna. Izjemoma je dopustna postavitev začasnih enostavnih objektov, ki neposredno služijo gospodarjenju z gozdom: – če gospodarjenja z gozdom ni mogoče izvajati drugače ali bi bil drugačen način gospodarjenja nesorazmerno dražji, – če postavitev takšnih objektov ne poslabšuje možnosti uresničevanja funkcij gozda, – če gre za omejen čas namenske rabe objekta. Predhodno je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, še pred tem pa je priporočljivo preveriti možnost posega v gozdni prostor. Vode

(1)Urejanje in varstvo voda obsega sorazmerno omejena območja vodotokov ali obvodnega prostora ter vodovarstvena območja glede na površino. Ena od funkcij upravljanja z vodami je preskrba prebivalstva z vodo. Druge funkcije zadevajo upravljanje z vodnim režimom voda, kar je povezano z gospodarjenjem z vodami in varovanjem ljudi in premoženja pred hudournim delovanjem voda ter skrb, da ne bi druge dejavnosti v prostoru poslabšale vodnega režima in kakovosti površinskih in talnih voda.

(2)Za obvodni prostor je značilna velika biološka pestrost, ki praviloma ustvarja pestra krajinska prizorišča kot pomembno prvino krajinskega prostora.

(3)Zaradi zaščite vodnih virov in vodovarstvenih območij pred onesnaženjem z fitofarmacevtskimi sredstvi in hranili, ki se jih uporablja v kmetijstvu, je v krajini treba ločevati vodni in kmetijski prostor z npr. obsežnimi vegetacijskimi pasovi.

(4)Z usmeritvami za varstvo vodnih virov, vodnega in obvodnega prostora ter zadovoljivo oskrbo prebivalstva s kakovostno pitno vodo se bo: – nove posege v prostor načrtovalo na podlagi predhodnih analiz prostora z upoštevanjem vodnih zemljišč ter načinom gospodarjenja na njih, z upoštevanjem zavarovanih, poplavnih, erozijskih in drugih nestabilnih območij ter z upoštevanjem drugih specifičnosti delovanja vodnega sistema, – zavarovalo in varovalo vode v površinskih vodotokih in podzemne vode v različnih tipih vodonosnikov, ki se že ali se bodo zajemali kot pitna voda ter varovalo zahtevano kakovost voda za uporabo v tehnoloških procesih, – zagotavljalo racionalno rabo vode ter omogočilo ponovno uporabo vode z vpeljevanjem z vodo varčnih tehnologij oziroma izključevalo ali preusmerjalo gospodarske aktivnosti s prekomerno porabo vode ter spodbujalo varčevanje v individualni porabi, – pri urejanju in ohranjanju odtočnega režima upoštevala naravna dinamika in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima, – usmerjalo v boljše tehnologije, tako pri procesu proizvodnje kot tudi pri procesu odpravljanj onesnaženja v skladu z zahtevami Evropske unije, – saniralo degradirana in ogrožena območja, – zagotavljalo možnost uporabe in dostopa do vodnega javnega dobra, – sodelovalo v medobčinskem usklajevanju aktivnosti za urejanje in ohranjanje vodnega sistema, kjer le-ta sega na območja sosednjih občin.

(5)Gradnje malih hidroelektrarn so dovoljene v skladu s podrobnim načrtom za upravljanje z vodami. Turizem in rekreacija

(1)Območje občine je bilo do zdaj premalo turistično usmerjeno, vendar bi se na tem področju lahko situacija izboljšala v smislu razvoja turizma, z upoštevanjem naslednjih ukrepov: – dopolnitev turistične ponudbe na obstoječih stavbnih površinah, – dopolnitev ponudbe za bližnje turistične centre skozi delo malih ponudnikov turističnih storitev, – ostala ponudba na kmetijah (konjereja, predelava mleka, med, biološko pridelana hrana) in možnost rekreacije (poleti pohodništvo, pozimi tek na smučeh), – zaradi prisotnosti voda v prostoru bi lahko nudili tudi športni ribolov v Savi Dolinki in akumulacijskem jezeru Završnica.

(2)Za realizacijo teh ukrepov bo treba upoštevati naslednje usmeritve: – ohranjanje naravnih vrednosti in kulturne dediščine, – oblikovanje, izgradnja in prenova objektov namenjenih turizmu, ki povečuje kakovost prostora in ga ne degradira, – oblikovanje in spodbujanje trajnostnih oblik turizma in rekreacije v občini, z razvojem tistih segmentov turistične ponudbe, ki doprinesejo k ohranjanju poselitve in kulturne krajine, – naravne in kulturne vrednote se vključijo v turistično ponudbo z upoštevanjem njihove občutljivosti, – kvalitetno naravno in kulturno ohranjena območja se varuje in vzdržuje, – degradirana območja se sanira.

(3)Pri vseh dejavnostih urejanja krajine, ki prostor gospodarsko izkoriščajo, mora obstajati skrb za ohranjanje turistične privlačnosti krajine. Mineralne surovine

(1)V občini ni podeljenih rudarskih pravic za gospodarsko izkoriščanje ali raziskovanje mineralnih surovin.

(2)Izhodišče za izkoriščanje mora biti predvsem racionalno, strokovno in okolju prijazno ravnanje z mineralnimi surovinami, ki temelji na ocenjenem stanju, potrebah in trendih na področju izkoriščanja mineralnih surovin ter čim večji samooskrbi pri izkoriščanju mineralnih surovin za gradbeništvo in kamnarstvo. Posamezni obstoječi površinski kopi so lahko še zanimivi za oskrbo lokalnih potreb (vzdrževanje makadamskih cest). Za potrebe vzdrževanja cest se lahko predvidi enega od odkopov, ki naj pridobi pravico za rabo mineralne surovine.

(3)Obstoječe odprte lokacije opuščenih kamnolomov, peskokopov, glinokopov in odlagališč odpadkov se prepusti samosanaciji. 37. člen (območja potencialnih naravnih in drugih nesreč)

(1)Na večjem delu površine goratega dela Občine Žirovnica, vzhodno od potoka Ratibovec, Valvasorjevega doma in Vajneževega sedla, je erozijsko območje – območje protierozijskih ukrepov zahtevnejše zaščite. Zahodno od potoka Ratibovec, Valvasorjevega doma in Vajneževega sedla je erozijsko območje – območje protierozijskih ukrepov običajne zaščite. Pod hribom Strnika (Bojanek) je erozijsko žarišče. Na teh območjih ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, tako da se območja prepušča naravni dinamiki.

(2)Občina je dolžna urejati prostor za varnost pred naravnimi ali po človeku povzročenimi nesrečami. Skladno z načrtom zaščite in reševanja v Občini Žirovnica so na območju občine določeni naslednji objekti oziroma območja, pomembna s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: – lokacije siren, namenjenih obveščanju javnosti v primeru naravnih in drugih nesreč: gasilski dom Zabreznica, gasilski dom Smokuč, – zbirna mesta za reševalne ekipe: Občina Žirovnica, gasilski dom Zabreznica, gasilski dom Smokuč, Osnovna šola Žirovnica, – heliodrom: konjeniška parcela ob Cesarski cesti, med križiščema s cestama z Breznice in iz Doslovč, – pokopališča: Breznica, Rodine, – deponija ruševin: AS Smokuč-Doslovče v Rebru, v opuščeni gramoznici na pašniku, rezervna lokacija pa je lahko na Žirovniški planini, – sanitetno sprejemališče: prostori OŠ Žirovnica, – zbirna mesta za gradbeno mehanizacijo: obrtno poslovna cona v Žirovnici, parkirišča pred Vrbo, – zbirna mesta za materialno pomoč: prostori Karitasa, TVD Partizan, – zbirno mesto tuje pomoči: prostori občinske uprave. 7.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč 38. člen (območja stavbnih zemljišč)

(1)Pri razporejanju dejavnosti in namenske rabe prostora na območju stavbnih zemljišč izhajamo iz temeljne ugotovitve dejanske in planirane pretežne namembnosti območij in površin. Za področja ureditvenih območij večine naselij v občini so dejavnosti razporejene izključno na osnovi potreb in analiz prevladujočih obstoječih dejavnosti.

(2)Razvoj dejavnosti in raba prostora naselij sledi kontinuiteti prostorskega urejanja predvsem tam, kjer kvalitetne prostorske ureditve dajejo identiteto naseljem kot celoti ter posameznim predelom.

(3)Različnim načinom zazidanosti in urbanistični izgrajenosti posameznih območij je potrebno prilagajati nove prostorske ureditve – tako v strukturnem kot oblikovnem smislu.

(4)Po načelih pretežnosti, združljivosti in dopolnjevanja je možen tudi preplet posameznih kompatibilnih dejavnosti oziroma komplementarnih namenskih rab. 39. člen (območja kmetijskih zemljišč)

(1)Zasnova kmetijskih površin opredeljuje površine najboljših kmetijskih zemljišč in površine drugih kmetijskih zemljišč.

(2)Izogibati se je treba preoblikovanju drobno strukturirane kmetijske krajine v obsežne monokulturne kmetijske površine brez členitvenih prvin, ki so ustvarjale značilno krajinsko sliko teh območij v preteklih stoletjih, npr. obvodna zarast, drevesne in grmovne živice, posamična drevesa, izmenjava kultur na površinah z drobno parcelno strukturo in podobno.

(3)Nadomeščanje kmetijskih zemljišč za posege, ki so večji od 5000 m² in za katere je potrebno zaradi zagotavljanja in ohranjanja resursa zagotoviti ustrezna nadomestna kmetijska zemljišča, se določijo skladno z ugotovitvami iz okoljskega poročila.

1. člen (območja gozdnih zemljišč) Na podlagi opredeljenih funkcij gozdov so določene osnovne kategorije gozdov. Te so: – večnamenski gozdovi, – gozdovi s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni, – gozdovi s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni, – varovalni gozdovi.
2. člen (območja vodnih zemljišč)

(1)Območja vodnih zemljišč tekočih voda obsegajo osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom do izrazite geomorfološke spremembe. Vodna zemljišča stoječih voda obsegajo dno stoječih voda, vključno z bregom do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodna zemljišča se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno poplavlja, močvirja in zemljišča, ki jih je poplavila voda zaradi posega v prostor.

(2)Vodna zemljišča so tudi območja pregrad, jezov in ostalih vodnih objektov.

(3)Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah

1. reda 15 m oziroma zunaj naselja najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča, na vodah
2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.
3. člen (območja drugih zemljišč) Namenska raba zemljišč območij mineralnih surovin se določi na osnovi možnosti izkoriščanja mineralnih surovin na teh zemljiščih ter racionalnosti izrabe, ki temelji na ocenjenem stanju, potrebah in trendih na področju izkoriščanja mineralnih surovin. Opredeliti je treba tudi obvezno sanacijo po končanem izkoriščanju ter bodočo namensko rabo. III. IZVEDBENI DEL
4. Splošne določbe
5. člen (namen) Izvedbeni del OPN po posameznih enotah urejanja prostora določa: območja namenske rabe prostora, prostorske izvedbene pogoje in območja, za katere se pripravi OPPN.
6. člen (vsebina)

(1)Izvedbeni del OPN vsebuje tekstualni in grafični del.

(2)Tekstualni del obsega naslednja poglavja: – Splošne določbe – Območja namenske rabe prostora – Prostorski izvedbeni pogoji po posameznih enotah urejanja prostora – Območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt – Posebni prostorski izvedbeni pogoji.

(3)Grafični del obsega karte in prikaze: – Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste – Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture – Prikazi območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – Prikazi območij enot urejanja prostora in prikazi javne gospodarske infrastrukture.

(4)Grafični prikazi so izdelani na DKN v merilu 1:5000, pregledne karte pa na državni topografski karti v merilu 1:

2. Območja namenske rabe prostora
3. člen (enote urejanja prostora) Celotno območje Občine Žirovnica je razdeljeno na enote urejanja prostora, ki so določene na temelju skupnih značilnosti prostora. OPN določa prostorske izvedbene pogoje za naslednje enote urejanja prostora: +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | Enota | | | Predvideni | | urejanja | Naziv območja | Podrobnejša | in obstoječi| | prostora | | namenska raba | OPPN | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ |BR 1 |Breg |SS, SK, ZS, IK, | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ |BR 2 |Breg – kmetija |SK | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | | |SS, SK, CU, ZS, | | |BZ 1 |Breznica |ZK, | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | | | |predviden | |BZ 2 |Breznica center |CU |OPPN | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ |DO 1 |Doslovče |SS, SK | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | |Moste – romsko | | | |MO 1 |naselje |SS | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | |Moste – pod Ajdno –| |predviden | |MO 2 |sever |SS |OPPN | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ |MO 3 |Moste – pod Ajdno |SS, K1 | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ |MO 4 |Moste – pregrada |VI | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ |MO 5 |Moste |SK, SS, K2, G | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ |MO 6 |Moste |SS, CU | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ |MO 7 |Moste |SS | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ |MO 8 |Moste – nad progo |SS, A, K1 | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | |Moste – Završnica –| |predviden | |MO 9 |penzion |BT |OPPN | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ |MO 10 |Moste – stikališče |E | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ |RO 1 |Rodine |SS, SK, ZS, ZK | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | |Rodine – rimska | | | |RO 3 |vila |G, K1 | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ |SE 1 |Selo |SS, SK, K1 | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | |Selo – dom | |predviden | |SE 2 |starejših občanov |SB |OPPN | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | | | |predviden | |SE 3 |Selo – jug |SS |OPPN | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ |SM 2 |Smokuč |SS, SK | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ |SM 3 |Smokuč – novi del |SS | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | | | |predviden | |VR 1 |Vrba |SK, CU, K1 |OPPN | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ |VR 3 |Vrba |SS, K1 | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ |ZA 1 |Zabreznica |SS, SK, CU, | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | | | |predviden | |ZA 2 |Zabreznica – jug |SS |OPPN | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ |ŽI 1 |Žirovnica |SS, SK, IK, K1 | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | |Žirovnica – novi | |predviden | |ŽI 2 |center |SS, K1 |OPPN | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | |Obrtno poslovna | |predviden | |ŽI 3 |cona Žirovnica |IG |OPPN | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | |Žirovnica – čez | | | |ŽI 4 |progo |CU, SS, PO | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ |GO |Golf |ZS, BT | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | | |K1, K2, G, A, | | |ŽA |Žirovniška raven |IK, ZS, PC, PŽ, | | | | |O, VC, OO | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | | | |predviden | |ŽA 1/E |Obvoznica Vrba |PC |OPPN | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | |Nadomestno | | | |ŽA 2 |kmetijsko zemljišče|K1, G | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | |Nadomestno | | | |ŽA 3 |kmetijsko zemljišče|K1 | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | |Nadomestno | | | |ŽA 4 |kmetijsko zemljišče|K1 | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | |Nadomestno | | | |ŽA 5 |kmetijsko zemljišče|K1 | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | | |G, OO, K1, K2, | | |RE |Reber |VC | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | | |K1, K2, G, VC, | | |ZV |Dolina Završnice |A, SK, SP, OO, E| | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | |Cesta v Završnico s| |predviden | |ZV 1 |parkiriščem |PC, PO |OPPN | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | |Dolina Završnice – |G, K1, ZS, SP, |predviden | |ZV 2 |rekreacijski center|E, OO |OPPN | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | |Nadomestno | | | |ZV 3 |kmetijsko zemljišče|K1 | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | | |K1, K2, G, OO, | | |PL |Planine |E, PŽ, O | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ |PL 1 |Ajdna |G, OO | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | |Nadomestno | | | |PL 2 |kmetijsko zemljišče|K1 | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | |Nadomestno | | | |PL 3 |kmetijsko zemljišče|K1 | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | | |G, Gr, OO, K2, | | |VG |Visokogorje |IK, O | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+ | | |G, Gr, OO, K2, | | |ZE |Zelenica |BT | | +-----------+-------------------+----------------+-------------+
4. člen (namenska raba prostora) OPN za območje Občine Žirovnica določa osnovno namensko in podrobnejšo rabo zemljišč. Podrobnejša namenska raba je določena za celotno območje občine. Podrobnejša namenska raba je določena v poglavju skupnih določb oziroma, za specifične primere, tudi v poglavju posebnih določb tega odloka.
5. člen (vrste območij osnovne in podrobnejše namenske rabe)

(1)V skladu z usmeritvami za razporejanje dejavnosti in namensko rabo prostora iz strateškega dela OPN, so vrste dejavnosti (namembnosti) in vrste posegov določene za posamezno namensko rabo površin ter podrobnejšo namensko rabo površin.

(2)Območja namenske rabe prostora in območja podrobnejše namenske rabe imajo v OPN naslednji pomen: (2.1) NAMENSKA RABA NA OBMOČJU STAVBNIH ZEMLJIŠČ – S – območja stanovanj, ki so pretežno namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in so členjena na podrobnejšo namensko rabo, – SS – stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi, – SB – stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin), – SK – površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju, – SP – površine počitniških hiš, ki so namenjene za počitek, – C – območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju, – CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega jedra ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje, – I – območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim, – IG – gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim, – IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali reji živali, – B – posebna območja, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno, – BT – površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev, – Z – območja zelenih površin, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja, – ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem, – ZK – pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle, – P – območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa, – PC – površine cest, – PŽ – površine železnic, – PO – ostale prometne površine, ki so namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa, – E – območja energetske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike, – O – območja okoljske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki, – A – površine razpršene poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij, – razpršena gradnja kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč. (2.2) NAMENSKA RABA NA OBMOČJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ – K – območja kmetijskih zemljišč, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja kmetijstva, – K1 – površine najboljših kmetijskih zemljišč, – K2 – površine drugih kmetijskih zemljišč kot zemljišča ki so namenjena kmetijski pridelavi. (2.3.) NAMENSKA RABA NA OBMOČJU GOZDNIH ZEMLJIŠČ – G – območja gozdov kot zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom o gozdovih določena kot gozd, – Gr – območja ruševja kot zemljišča v visokogorju, nad gozdno mejo, poraščena z ruševjem. (2.4) NAMENSKA RABA NA OBMOČJU VODNIH ZEMLJIŠČ – V – območja vodnih zemljišč, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda, – VC – površine celinskih vod, – VI – območja vodne infrastrukture, ki so namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno. (2.5) NAMENSKA RABA NA OBMOČJU DRUGIH ZEMLJIŠČ – OO – ostala območja, kot so neplodna območja, zlasti gorovja nad gozdno mejo ter pašniki in tista območja, ki jih ni mogoče uvrstiti v zgoraj navedene kategorije. 3. Prostorski izvedbeni pogoji po posameznih enotah urejanja prostora 48. člen

(1)Splošni prostorski izvedbeni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja in površine po namenu, razen če v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih ni določeno drugače. Vse gradnje in ureditve morajo biti v skladu s podrobno namensko rabo območja in prostorskimi izvedbenimi pogoji za umestitev in oblikovanje. Na območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine morajo biti gradnje in ureditve tudi v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine.

(2)Funkcija območij in površin je določena z dopustnimi dejavnostmi, dopustnimi vrstami posegov v prostor, s pogoji za izrabo in za varstvo okolja. 3.

1. Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
2. člen (vrste dopustnih posegov na celotnem območju prostorskega načrta)

(1)Na celotnem območju, ki se ureja s tem OPN so dopustne naslednje vrste posegov: – za obstoječe zakonito zgrajene objekte – vzdrževalna dela in rekonstrukcije, – odstranitve objektov, razen objektov naravne in kulturne dediščine, – spremembe namembnosti obstoječih zakonito zgrajenih objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so določene s podrobno namensko rabo, – gradnje, rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitve gospodarske javne in prometne infrastrukture ter drugih omrežij v javni rabi, – vodnogospodarske ureditve, – gradnje pomožnih infrastrukturnih objektov, – ureditve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, – postavitve spominskih obeležij, – postavitve pomožnih in začasnih objektov za prireditve, – postavitve objektov za oglaševanje, ob predhodni pridobitvi soglasja občine, razen na območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(2)Odstranitve objektov ali delov objekta, ki so varovani po predpisih o kulturni dediščini niso dopustne, razen če je v ta namen predhodno pridobljeno soglasje pristojnega organa skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Izgradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega objekta ali dela objekta kulturne dediščine, mora glede velikosti in drugih urbanističnih elementov upoštevati usmeritve, kot jih določi pristojna javna služba ali so določene v kulturnovarstvenem soglasju.

(3)Objektov za oglaševanje na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ni dovoljeno postavljati. Zaradi zahtev varstva kulturne dediščine, objekti za oglaševanje prav tako ne smejo zastirati značilnih pogledov na prostorsko izpostavljene objekte kulturne dediščine.

(4)Namembnost posameznega objekta lahko odstopa od predpisane namembnosti za posamezno območje, če ima obstoječi objekt tako namembnost določeno z veljavnim gradbenim dovoljenjem.

(5)Nadzidave pomožnih objektov niso dovoljene. Spremembe namembnosti pomožnih objektov v stanovanjske in počitniške stavbe ter v stavbe za opravljanje dejavnosti niso dovoljene.

(6)Priporoča se ohranjanje posamičnih dreves in skupin dreves. 50. člen (vrste dopustnih posegov na območjih stavbnih zemljišč)

(1)Na vseh območjih stavbnih zemljišč, če zanje ni predvidena izdelava OPPN, so poleg posegov, določenih v 49. členu tega odloka, dopustne še: – novogradnje objektov, razen na parkovnih površinah, zelenih površinah in površinah igrišč, – dozidave in nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih objektov, – postavitve ograj, – ureditve javnih površin, – gradnje in ureditve površin za rekreacijo, – ureditve zelenih površin. Na celotnem območju ni dopustna gradnja nakupovalnih središč, ki presega 1000 m² bruto etažnih površin.

(2)Na stanovanjskih površinah (SS) so dopustne še: – gradnje novih stanovanjskih stavb, večnamenskih stavb (stanovanja, storitve, trgovina), spremljajočih stavb splošnega družbenega pomena, gostinskih stavb, upravnih in pisarniških stavb, trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti, garažnih stavb in stavb za proizvodno obrt, ki prekomerno ne obremenjujejo okolja, in stavb za opravljanje verskih obredov, – gradnje novih stanovanjskih in nestanovanjskih kmetijskih stavb za opravljanje kmetijske dejavnosti in gradnje za dopolnilne dejavnosti kmetij, če gre za posege na obstoječih kmetijah oziroma kmetijskih objektih, – gradnje počitniških stanovanj, vendar le kot spremembe namembnosti obstoječih objektov, novogradnje počitniških hišic niso dovoljene, – gradnje in postavitve pomožnih objektov (nezahtevnih in enostavnih), razen pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov in objektov namenjenih skladiščenju.

(3)Na stanovanjskih površinah za posebne namene (SB) so dopustne še: – gradnje novih stanovanjskih stavb za posebne namene in spremljevalnih objektov (domovi za ostarele, socialnovarstveni zavodi in druge nastanitvene stavbe), – gradnje stavb splošnega družbenega pomena.

(4)Na površinah podeželskega naselja (SK) so dopustne še: – gradnje novih stanovanjskih in nestanovanjskih kmetijskih stavb za opravljanje kmetijske dejavnosti in gradnje za dopolnilne dejavnosti kmetij, večnamenskih stavb (stanovanja, storitve, trgovina), spremljajočih stavb splošnega družbenega pomena, gostinskih stavb, upravnih in pisarniških stavb, trgovskih, drugih stavb za storitvene dejavnosti, proizvodno obrtne dejavnosti, ki prekomerno ne obremenjujejo okolja in stavb za opravljanje verskih obredov, – gradnje počitniških stanovanj, vendar le kot spremembe namembnosti obstoječih objektov, novogradnje počitniških hišic niso dovoljene, – gradnje in postavitve pomožnih objektov (nezahtevnih in enostavnih), – gradnje in postavitve pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov. V območjih, kjer prevladuje kmetijstvo, niso dovoljene gradnje stanovanjskih stavb, ki niso vezane na funkcijo kmetije in ovirajo nadaljnji razvoj kmetije.

(5)Na površinah počitniških hiš (SP) so dopustne še: – gradnje novih počitniških hiš, – dozidave zakonito zgrajenih počitniških hiš do enkratnega največjega povečanja zazidane površine objekta do 20%, – postavitev pomožnih objektov (nezahtevnih in enostavnih) za lastne potrebe (posamičen prostostoječ objekt do površine 15 m²). Povečevanje nastanitvenih kapacitet ali povečanje števila počitniških stanovanj v posameznem objektu ni dopustno.

(6)Na osrednjih območjih centralnih dejavnosti (CU) so dopustne še: – gradnje stanovanjskih, trgovskih, gostinskih, proizvodnih, obrtnih, storitvenih in poslovnih stavb ter stavb namenjenih izobraževanju, otroškemu varstvu in znanstveno-raziskovalnemu delu ter spremljajočih objektov in naprav, stavb za zdravstveno, bolnišnično in zavodsko oskrbo ter spremljajočih objektov, stavb namenjenih javni upravi, stavb za kulturo in razvedrilo, muzejev, knjižnic ter spremljajočih objektov, večnamenskih objektov za kulturo in šport, stavb za čaščenje in opravljanje verskih obredov ter spremljajočih objektov, gasilskih objektov, kmetij in parkirišč, – gradnje počitniških stanovanj, vendar le kot spremembe namembnosti obstoječih objektov, novogradnje počitniških hišic niso dovoljene, – gradnje in postavitve športnih igrišč, – gradnje in postavitve pomožnih objektov (nezahtevnih in enostavnih) za lastne potrebe, pomožnih kmetijskih objektov, začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), vadbenih objektov, ograj ter spominskih obeležij.

(7)Na območjih gospodarskih con (IG) so dopustne še: – gradnje stavb namenjenih proizvodnji, obrti, skladiščenju, trgovini, servisom, gradbeni proizvodnji, parkiriščem in spremljajočih objektov, ki služijo tem dejavnostim (upravni prostori, okrepčevalnice, prometni terminali, bencinski servisi), – gradnja in postavitev začasnih objektov.

(8)Na površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) so dopustne še: – gradnje objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji (hlevi, gospodarska poslopja, skednji, silosi, sušilnice, strojne lope, shrambe, kašče, kozolci, rastlinjaki in steklenjaki, ograje, obore in drugi pomožni objekti, namenjeni kmetijski dejavnosti), – gradnje in postavitve pomožnih objektov (nezahtevnih in enostavnih) za lastne potrebe, – gradnje in postavitve pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov.

(9)Na površinah za turizem (BT) so dopustne še: – gradnje stavb namenjenih turizmu z možnostjo nastanitve ter rekreacije s spremljajočimi dejavnostmi gostinstva, trgovine in storitev, – gradnje počitniških stanovanj, vendar le kot spremembe namembnosti obstoječih objektov, novogradnje počitniških hišic niso dovoljene, – postavitev začasnih in vadbenih objektov.

(10)Na površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS) so dopustne še: – gradnje športnih igrišč in drugih objektov za šport in rekreacijo na prostem ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti (gostinstvo, pisarne, garderobe, sanitarije, vzdrževanje športnih in rekreacijskih površin, hlevi in podobno), – ureditev rekreacijskih in športnih površin, – postavitve začasnih objektov (razen objektov za skladiščenje) in vadbenih objektov.

(11)Na površinah pokopališč (ZK) so dopustne še: – gradnje in širitve pokopališč in gradnje pokopaliških stavb s spremljajočimi objekti, – gradnje in postavitve ograj ter spominskih obeležij.

(12)Na površinah cest (PC) in železnic (PŽ) so dopustne še: – gradnje in ureditve v skladu z namensko rabo območja.

(13)Na ostalih prometnih površinah (PO) so dopustne še: – gradnje in ureditve površin mirujočega prometa, objektov in površin za vzdrževanje prometne infrastrukture, terminalov (postaj), bencinskih servisov in spremljajočih objektov prometne infrastrukture, – gradnje in postavitve začasnih objektov.

(14)Na območjih energetske infrastrukture (E) so dopustne še: – gradnje in ureditve objektov in naprav energetske infrastrukture, – gradnje in postavitve začasnih objektov.

(15)Na območjih okoljske infrastrukture (O) so dopustne še: – gradnje in ureditve objektov in naprav s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki, – gradnje in postavitve začasnih objektov.

(16)Na območjih razpršene poselitve (A) so dopustne še: – gradnje stanovanjskih stavb, stavb za potrebe kmetijstva, trgovine, proizvodnje, storitvenih dejavnosti, športa in rekreacije, – gradnje počitniških stanovanj kot spremembe namembnosti obstoječih objektov in novogradnje, – gradnje in postavitve pomožnih objektov (nezahtevnih in enostavnih).

(17)Na območjih razpršene gradnje so dopustne dozidave in nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih objektov, novogradnje niso dovoljene.

(18)Vadbeni objekti po tem odloku so objekti, grajeni v skladu s

1. točko
2. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08).

(19)Ne glede na ostale odločbe tega člena velja, da so na območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, gradnje in posegi dopustni le, če se z gradnjo ali posegom ne spreminja lastnosti in vrednot, zaradi katerih je območje ali objekt pridobilo status objekta ali območja varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. 51. člen (vrste dopustnih posegov na kmetijska, gozdna in vodna zemljišča)

(1)Poleg posegov, določenih v 50. členu tega odloka, so na površinah zunaj območja stavbnih zemljišč, dovoljeni še naslednji posegi: – vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in hudournikov in druge vodnogospodarske ureditve, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, – postavitve začasnih objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi, – urejanje in gradnja poljskih poti, pešpoti in kolesarskih poti, – ureditve površin za rekreacijo, pri čemer se ohranja kmetijska oziroma gozdna funkcija zemljišča, – postavitve vadbenih objektov, namenjenih športu in rekreaciji na prostem, – postavitve čebelnjakov v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08) in ob predhodni pridobitvi pozitivnega mnenja Čebelarske svetovalne službe, – ureditve površin za lov in ribolov, pri čemer se ohranja kmetijska oziroma gozdna funkcija zemljišča, – postavitve naprav za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti.

(2)Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena velja, da so na območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, gradnje in posegi dopustni le, če se z gradnjo ali posegom ne spreminja lastnosti in vrednot, zaradi katerih je območje ali objekt pridobilo status objekta ali območja varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. 52. člen (vrste dopustnih posegov na kmetijskih zemljiščih)

(1)Na površinah kmetijskih zemljišč (K1 in K2) so dovoljeni, poleg posegov iz

1. in
2. člena, še naslednji posegi: – kmetijsko-prostorsko ureditvene operacije in melioracije, – sanacija divjih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov za osnovno namensko rabo, – postavitev obor, – postavitev ograj za potrebe varstva narave (naravne vrednote, npr. jame), gozdarstva, kmetijstva, varstva voda (vodni viri), lova in rekreacije, – gradnje pomožnih kmetijskih objektov (enojni kozolci z odprto lopo dolžine največ čez 3 brane, gnojne jame, krmišča, molzišča, seniki, svisli, napajališča, manjša vodna zajetja za namakanje pod pogojem ohranitve biološkega minimuma ter naprave in oprema za varstvo pred točo) ob predhodni predložitvi mnenja kmetijske svetovalne službe in MID številke.

(2)Gradnja dvojnih kozolcev oziroma toplarjev ni dopustna.

(3)Gradnja pomožnih kmetijskih objektov zunaj stavbnih zemljišč je dopustna le za kmečka gospodarstva z najmanj 2 ha primerljivih površin (1 ha primerljivih površin po podatkih GERK: 1 ha njiv, 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov, 4 ha pašnikov, 0,25 ha plantažnih sadovnjakov 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin, 8 ha gozdov, 5 ha gozdnih plantaž ali 6 ha barjanskih travnikov ali drugih površin).

(4)V območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, so kmetijsko prostorsko ureditvene operacije in melioracije ter drugi posegi in gradnje opredeljeni v tem členu, dopustni le izjemoma, če varovane vrednote pri teh posegih ali gradnjah niso prizadete. Na območjih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, je pred izvajanjem kmetijsko prostorskih ureditvenih operacij in melioracij ter pred načrtovanjem postavitve pomožnega objekta, potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.

(5)Za posege v zavarovana območja, v območja Natura 2000 in v naravne vrednote je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje.

(6)Pašne planine se načrtujejo izven območij z naravovarstvenim statusom oziroma tako, da se ohranja ekstenzivna travišča. 53. člen (vrste dopustnih posegov na gozdnih zemljiščih)

(1)Na območju gozdov (G) so dovoljeni, poleg posegov iz

1. in
2. člena, še naslednji posegi: – posegi v skladu z gozdnogospodarskimi načrti in lovskogojitvenimi načrti, – sanacije degradiranega gozdnega prostora, – sanacije divjih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov za osnovno namensko rabo, – gradnje žag in deponij lesa, – gradnje pomožnih gozdarskih objektov (obori, krmilnice, lovske preže, napajališča, gozdne vlake, gozdne ceste in učne poti ter gozdne žičnice), – sanitarne sečnje. Krčenje gozdov za kmetijske namene do površine 0,5 ha je dovoljeno, če poseg ne razvrednoti ekoloških ali socialnih funkcij gozdov. Pred izvedbo krčenja je potrebno pridobiti soglasje pristojnega zavoda za gozdove.

(2)Na območju ruševja (Gr) so dovoljeni še naslednji posegi: – posegi v skladu z gozdnogospodarskimi načrti in lovskogojitvenimi načrti, – sanacije degradiranega gozdnega prostora, – sanacije divjih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo.

(3)V negozdnem prostoru, ki je funkcionalno povezan z gozdom, so dopustni le posegi, ki ne razvrednotijo ali ne poškodujejo gozda. V prostoru ob gozdu je potrebno ohraniti obstoječe dostope do gozda oziroma urediti nadomestne. Odmik od gozdnega roba mora biti tolikšen, da gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oziroma rabe prostora; če tega odmika ni, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme in sanacija njihovih posledic. Objekti morajo biti odmaknjeni od stalne gozdne površine najmanj 30 m.

(4)Na območjih gozdov, ki so del območja varovanja naravne dediščine, na vodovarstvenih območjih ali območjih varovanja kulturne dediščine, je dejavnosti potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za to dediščino.

(5)Gozdne prometnice se načrtujejo izven območij z naravovarstvenim statusom v skladu z gozdno gospodarskimi načrti. Gospodarjenje na posebnem varstvenem območju Karavanke naj se prilagodi zahtevam kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov.

(6)Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba. Pri posegu v gozdna zemljišča je potrebno ustrezno urediti gozdni rob.

(7)Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati.

(8)Gozdnih površin ni dopustno ograjevati.

(9)Posegi v gozd so dopustni, če ne ogrožajo, razvrednotijo ali onemogočajo ekoloških in/ali socialnih funkcij gozda. Strokovno presojo oziroma mnenje o tem izdela pristojni zavod za gozdove. 54. člen (vrste dopustnih posegov na zemljiščih varovalnih gozdov)

(1)V območjih varovalnih gozdov so posegi v prostor dovoljeni na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja, ki ga izda pristojno ministrstvo, v primerih, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi in ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen kot varovalen.

(2)Izjemoma je dopustno lokalno krčenje za infrastrukturne objekte, če se s poročilom o vplivih na okolje ugotovi, da načrtovane rešitve ne povzročajo čezmernih vplivov na ekološko funkcijo gozda. Dovoljeno je izvajati raziskave in v omejenem obsegu mehkejše oblike rekreacije (sprehod, planinstvo, opazovanje, poučne dejavnosti) po urejenih poteh.

(3)Razglašeni varovalni gozdovi nimajo v celoti gospodarskega značaja, ampak imajo po svoji legi predvsem varovalno funkcijo.

(4)Varovalni gozdovi so razglašeni na podlagi Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/0, 56/07), in sicer na zemljiščih s parcelno številko: 1100-del, 1104-del, 1105, 1106, 1107, 1108, 1109, 1110, 1158-del, 1111, 1112, 1113, 1114, 1115, 1116, 1117, 1118, 1119, 1120, 1121, 1122-del, vse k.o. Zabreznica, in 1174/3 – pretežni del, 1174/2 – pretežni del, 1174/4, 1167/2 – južni del, 1169/2 – del in 612, vse k.o. Žirovnica. 55. člen (vrste dopustnih posegov na vodnih zemljiščih)

(1)Na površinah celinskih vod (VC) in območjih vodne infrastrukture (VI) so dovoljeni, poleg posegov iz 50. člena, še naslednji posegi: – gradnje objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, – gradnje objektov grajenega javnega dobra, – ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, – ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, – gradnje objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, – gradnje objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, – gradnje objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

(2)Varstveno območje vodotoka Save Dolinke obsega vodno in priobalno zemljišče v širini 15 m od zgornjega roba brežine oziroma najmanj 40 m zunaj naselja. Ostali vodotoki, potoki, hudourniki in suhe hudourniške struge imajo širino priobalnega zemljišča 5 m od zgornjega roba brežine. Na vodnem in priobalnem zemljišču, v močvirjih, na območjih ogroženih s hudourniki in erozijo, gradnja objektov in ureditve niso dovoljene, razen peš poti in kolesarskih stez ter objektov iz primerov, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08).

(3)Pri ureditvah in gradnjah na vodnem in priobalnem zemljišču naj se v največji meri ohranja obstoječa vegetacija.

(4)Na vodnem in priobalnem zemljišču niso dovoljene: – dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov, – nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje vodotokov, sprožanje erozijskih procesov ali rušenje ravnotežja na labilnih tleh.

(5)Za vse posege v prostor, ki se nahajajo v vplivnem območju naravnih ali umetnih vodotokov oziroma, ki kakorkoli vplivajo na naravne in umetne vodotoke s stalno ali občasno vodo, na vodna telesa, izvire, na talno vodo, na stabilnost terena in erozijske procese, je treba pridobiti pogoje h gradnji in vodno soglasje.

1. člen (vrste dopustnih posegov na drugih zemljiščih) Na ostalih območjih (OO) kot so neplodna območja, zlasti gorovja nad gozdno mejo ter območja za pašništvo nad gozdno mejo, posegi niso dovoljeni, razen če niso posebej navedeni v posebnih določbah.
2. člen (prepletanje dopustnih dejavnosti) V območjih z oznako S, C in I so dovoljene dopolnilne dejavnosti v okviru namenske rabe in ob upoštevanju naslednjih pogojev:
3. V območjih z oznako SS: – obseg dejavnosti do vključno 8 zaposlenih, – dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje, – delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne povzroča čezmerne obremenitve s hrupom.
4. V območjih SK in IK: – dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje, – kmetijske dejavnosti, vendar mora na območju kulturne dediščine projektant arhitekturo hleva predhodno uskladiti na ZVKD in zanj pripraviti strokovno oceno vplivov na okolje, – delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da s hrupom ne moti stanovanjskega okolja.
5. V območjih CU: – dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje, – delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da s hrupom ne moti stanovanjskega okolja. Obstoječe dejavnosti lahko presegajo navedene omejitve, če je takšno stanje zatečeno. 3.
6. Prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
7. člen (odmiki od parcelnih meja)

(1)Nove stavbe morajo biti odmaknjene od parcelnih meja toliko, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele. Lega stavbe mora slediti legi stavb v območju urejanja, na pobočjih mora biti daljša stranica vzporedna s plastnicami.

(2)Nove stavbe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so možni le ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča in v primerih, ko je individualna stanovanjska stavba (zunanji zid) od posestne meje oddaljena najmanj za polovico svoje višine, merjeno nad terenom do kapi, vendar ne manj kot 2,5 m. Za oba primera velja, da je potrebno zagotoviti požarni odmik.

(3)V primeru stanovanjske gradnje na mestu odstranjenega objekta, pri kateri je odmik od posamezne parcelne meje enak ali večji kot je bil pri objektu, ki se nadomešča, izjava lastnika sosednjega zemljišča ni potrebna.

(4)Od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni higiensko-zdravstveni in požarnovarstveni pogoji. 59. člen (vaška jedra)

(1)V območjih ohranjenih vaških jeder in v podobnih območjih je pri določitvi lege stavbe potrebno slediti talni zasnovi vaškega jedra in obstoječim gradbenim linijam. V primerih, da je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na posestne meje, je potrebno novo stavbo ali stavbo, ki se gradi na mestu odstranjenega objekta, praviloma locirati na mejo, ob pogoju, da kap strešine ne sega na sosednje zemljišče.

(2)Območja, na katerih se izvajajo ukrepi iz tega člena, so območja z oznakami SK in ZK v starih jedrih naslednjih enot urejanja prostora: BR 1, BZ 1, DO1, RO 1, SE 1, SM 2, VR 1, ZA 1 in ŽI

2. člen (ograje) Ograje naj bodo praviloma postavljene na posestne meje ob danem soglasju lastnika sosednjega zemljišča, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta.
3. člen (odmik od ceste)

(1)Nove stavbe in pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene najmanj 5 m oziroma v skladu s cestno-prometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje od teh določil je možno le v soglasju z upravljavci cest in v primeru, ko morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja.

(2)Za postavitve ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest. Najmanjši odmik ograje in žive meje od cestišča je 0,5 m.

1. člen (bližina gozda) Kolikor stavbno zemljišče meji na strnjen gozd, je zaradi neoviranega gospodarjenja z gozdom, obvezen soglasodajalec v postopku pridobivanja upravnega dovoljenja tudi pristojna gozdno-gospodarska organizacija. 3.
2. Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti
3. člen (velikost objektov)

(1)Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste stavb upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, dela naselja, zaselka oziroma posameznih skupin stavb, tako da nove stavbe po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma skupine objektov, razen če funkcija in tehnologija objekta zahtevata drugačne gabarite.

(2)Velikost posameznega obstoječega objekta lahko presega pogoje za posamezno območje, če ima objekt tako velikost določeno z veljavnim gradbenim dovoljenjem. Povečanje gabaritov takega objekta, ki presegajo pogoje za to območje, ni dopustno.

(3)V območjih naselbinske kulturne dediščine večstanovanjska gradnja ni dopustna.

(4)Zazidana površina stanovanjskih stavb v območju, ki ga ureja ta odlok, ne sme presegati 180 m², razen na površinah podeželskih naselij (SK), kjer zazidana površina stanovanjskih objektov ne sme presegati pretežne mere tamkajšnjih stanovanjskih objektov (največ 120 m²). S tem se upošteva kvalitete krajevno značilne arhitekture.

(5)Spremljajoče dejavnosti na stanovanjskih površinah (SS) in površinah podeželskih naselij (SK), kot so trgovine osnovne oskrbe, gostinstvo in storitve, ki ne motijo okolice, ne smejo presegati 300 m² zazidane površine.

(6)Proizvodne dejavnosti na stanovanjskih površinah (SS) in površinah podeželskih naselij (SK) ter osrednjih območjih centralnih dejavnosti CU, ki ne motijo okolice, ne smejo presegati 200 m² zazidane površine.

(7)Za obstoječe objekte na stanovanjskih površinah (SS) in površinah podeželskih naselij (SK) ter osrednjih območjih centralnih dejavnosti (CU), namenjene proizvodnim, terciarnim in kvartarnim dejavnostim velja, da je njihova zazidana površina lahko večja od zgoraj dovoljene, če se v primeru rekonstrukcije ali spremembe namembnosti obstoječega objekta, njegovi zunanji gabariti ne spreminjajo.

(8)Servisni objekti za potrebe vzdrževanja in obratovanja igrišč na površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS), ne smejo presegati 30 m² neto tlorisne površine. 64. člen (tlorisni in višinski gabariti)

(1)Stanovanjske površine (SS) – Tlorisni gabarit vseh stavb mora biti podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,2, tloris je lahko tudi lomljen. Predpisano razmerje ne sme biti porušeno s prizidavami. – Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+M, pri čemer kota pritličja na nižji strani terena ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid pa je lahko visok največ 100 cm ali (K)+P+1+M, pri čemer je kota pritličja pri vhodu največ 50 cm nad terenom in kolenčni zid visok največ 40 cm. Nadzidave stavb se lahko izvajajo le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita.

(2)Stanovanjske površine za posebne objekte (SB) – Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi zemljiške parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb. – Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+1+M, pri čemer kota pritličja na nižji strani terena ne sme biti višja od 50 cm nad terenom.

(3)Površine podeželskega naselja (SK) – Tlorisni gabarit vseh stavb razen kmetijskih mora biti podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4, tloris je lahko tudi lomljen. Predpisano razmerje ne sme biti porušeno s prizidavami. Kletne etaže ne smejo presegati tlorisa objekta. – Gospodarska poslopja in hlevi morajo imeti podolgovat tlorisni gabarit v razmerju 1:1,5, pomožne kmetijske stavbe pa vsaj 1:1,4. – Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+1+M, pri čemer kota pritličja na nižji strani terena ne sme biti višja od 30 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 40 cm ali (K)+P+M, kjer je kolenčni zid novogradnje nad gotovim tlakom lahko visok do 100 cm s kapno lego vred. Nadzidave stavb se lahko izvajajo le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita.

(4)Površine počitniških hiš (SP) – Tlorisni gabarit stavb mora biti podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4. Velikost tlorisa je največ 60 m². Kletne etaže ne smejo presegati tlorisa objekta. – Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+M, pri čemer kota pritličja na nižji strani terena ne sme biti višja od 50 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 40 cm.

(5)Osrednja območja centralnih dejavnosti (CU) – Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi zemljiške parcele, namembnosti območja in funkciji stavb. V vaškem jedru morajo tlorisni gabariti stavb slediti tipičnemu razmerju značilnemu za stavbno dediščino v vaškem jedru, razmerje stavb 1:1,4. – Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+1+M, pri čemer kota pritličja na nižji strani terena ne sme biti višja od 50 cm nad terenom.

(6)Gospodarske cone (IG) – Tlorisna zasnova proizvodnih stavb mora upoštevati funkcijo območja, optimalno izrabo prostora ter tehnološke pogoje in omejitve. – Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+1+M, mora pa upoštevati višinske gabarite obstoječe gradbene strukture.

(7)Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) – Za vse stavbe, razen za rastlinjake in steklenjake, veljajo pogoji kot za površine podeželskega naselja (SK). – Za proizvodne kmetijske objekte mora biti tlorisni gabarit prilagojen velikosti in legi zemljiške parcele, namembnosti območja in funkciji stavb. – Višina proizvodnih kmetijskih objektov je lahko največ 9 m.

(8)Površine za turizem (BT) – Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi zemljiške parcele, namembnosti območja in funkciji stavb. – Višinski gabarit je lahko največ (K)+P+1+M in ne sme biti vedutno izpostavljen.

(9)Površine razpršene poselitve (A) in razpršena gradnja – Tlorisni in višinski gabariti se povzamejo po pogojih za območje podeželskega naselja (SK).

(10)V primeru, da je objekt lociran na pobočju, v vseh območjih velja, da se predpisana etažnost meri z nižje strani terena.

1. člen (zmogljivost objektov) V vseh območjih, v katerih se lahko gradijo stanovanjske stavbe velja, da so lahko v novo zgrajeni stanovanjski stavbi največ 3 stanovanja, v primeru rekonstrukcije, adaptacije ali spremembe namembnosti obstoječega objekta, ki se mu ne spreminjajo zunanji gabariti, pa lahko tudi več.
2. člen (faktor zazidanosti)

(1)Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Določen je za istovrstne površine, in znaša največ: – stanovanjske površine (SS) 0,35 – površine podeželskega naselja (SK) 0,40 – gospodarske cone (IG) 0,50 – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) 0,50 – površine za turizem (BT 0,30 – športni centri (BC) 0,35.

(2)Za območja (CU), v katerih je velik delež nestanovanjskih stavb, ter za območja stavb za posebne namene (SB), se faktor zazidanosti določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno dejavnost, če so zanjo predpisani, za ostale parcele namenjene gradnji pa je faktor zazidanosti 0,45.

(3)V območjih kulturne dediščine faktorji zazidanosti iz prvega odstavka tega člena niso zavezujoči, če smernice ZVKD predpisujejo drugače. 67. člen (delež odprtih bivalnih površin)

(1)Najmanjši delež odprtih bivalnih površin se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin glede na površino parcele namenjene gradnji. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene in tlakovane površine namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine. Delež je določen za istovrstne površine in znaša: – stanovanjske površine (SS) 25% – površine podeželskega naselja (SK) 30% – gospodarske cone (IG) 10% – površine za turizem (BT) 30%.

(2)Pri stavbah splošnega družbenega pomena v območjih CU ter pri stavbah za posebne namene (SB), se delež odprtih bivalnih površin določi s projektom zunanje ureditve pripadajočega zemljišča, v skladu s standardi in normativi, ki urejajo posamezno področje. Za ostale parcele v teh območjih namenjene gradnji, naj bo delež odprtih bivalnih površin 30%. 3.4. Prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja 68. člen (oblikovanje streh)

(1)Strehe na vseh površinah namenske rabe, razen na površinah za kmetijsko proizvodnjo in površinah gospodarskih con, morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom. Nad lomljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu, v razponu od 35° do 42°, razen pri samostojnih nadstreških, ki imajo lahko položnejši naklon oziroma minimalen naklon (ravna streha) ali zaobljen profil (razen v območjih SK). Sleme mora potekati v smeri daljše stranice.

(2)Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitnosive, rjave ali rdeče barve. Dopustne so kritine, ki dajejo videz majhnih strešnikov. Prosojna kritina je dopustna na gospodarskih poslopjih za dosuševanje sena. Svetle pločevinaste kritine, ki ne oksidirajo, kritine z močnim odsevom ter prosojne barvaste kritine niso dopustne. Pri načrtovanju je treba spoštovati tradicionalne materiale in členitev gradbenih mas. Vogalni poudarki v obliki stolpov niso dopustni.

(3)Strehe na cerkvah, kapelicah, znamenjih, graščinah in dvorcih imajo lahko drugačen naklon od predpisanega. Na teh objektih je bakrena pločevina kot kritina dopustna.

(4)Naklon, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja oziroma tradicionalni značilnosti vaškega jedra. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene.

(5)Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki frčad. Strešine trikotnih frčad morajo imeti naklone enake osnovni strehi (toleranca 10%). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi, ki je vidna z javnih površin, ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Oblikovanje frčad, razen v območjih SK, je poleg odprtin »na plašč« in odprtin s »kukrli«, še trikotno, pravokotno in trapezno, pri čemer so dovoljeni pri pravokotnih in trapeznih frčadah nakloni manjši od naklona osnovne strehe. Frčade ne smejo segati čez sleme strehe.

(6)Sončni zbiralniki morajo biti postavljeni vzporedno s strešino in ne smejo segati čez sleme.

(7)Strehe nad prizidki morajo biti enake kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove in terase.

(8)Podstreha je lahko izkoriščena v dveh etažah, odprtine spodnje etaže podstrehe so lahko v obliki frčad ali strešnih oken, odprtine zgornje etaže podstrehe pa so lahko le v obliki strešnih oken.

(9)Ravna streha je dopustna nad delom objekta v primeru ureditve terase in nad vkopanim delom objekta, če je objekt v celoti ali večinoma vkopan, razen v vaških jedrih in v vplivnih območjih kulturne dediščine.

(10)Drugačen naklon strehe od predpisanega naklona je dopusten na nestanovanjskih objektih: – v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe, ki je pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta, – če funkcija objekta zahteva širino objekta, ki presega 15 m.

(11)Na površinah IK, pri novogradnjah večjih hlevov in ostalih objektov za kmetijsko proizvodnjo, je zaradi funkcionalnih zahtev naklon strešin lahko od 15° do 42°.

(12)Na površinah gospodarskih con (IG) je naklon strešin lahko drugačen od naklona in oblik streh v sosednjih ureditvenih enotah. Strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave. 69. člen (arhitektonsko oblikovanje stavb)

(1)Na vseh površinah namenske rabe, razen na površinah za gospodarske cone (IG), veljajo splošni pogoji za arhitektonsko oblikovanje stavb, navedeni v tem členu.

(2)Arhitektonsko oblikovanje stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije morajo izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno. Nove stavbe morajo biti prilagojene stavbam in ureditvam v okolici.

(3)Vetrolovov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture.

(4)Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno.

(5)Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča).

(6)Balkonske ograje naj imajo praviloma vertikalno položene deske.

(7)Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, kovine, fasadne opeke ali umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne.

(8)Za zaščito opažev in ograj je dopustna uporaba zaščitnih sredstev v sivi do grafitnosivi ali temnorjavi barvi.

(9)Na površinah podeželskega naselja (SK) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah značilne arhitekture ter upoštevati še naslednje določbe: – Urbanistično in arhitekturno oblikovanje posegov se mora podrediti oblikovnim kvalitetam krajevno značilne arhitekture. – Dopustna je gradnja stanovanjske hiše ali gospodarskega poslopja na mestu odstranjenega objekta na parcelni meji pod pogojem, da po višini ne presega višine prvotnega objekta ter da ima ustrezno urejene strešne odtoke in snegolove. – Balkoni oziroma ganki na čelnih fasadah stanovanjskih objektov so dopustni na zatrepu. Balkoni oziroma ganki na vzdolžnih fasadah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so dopustni v nadstropju. – Ograje balkonov oziroma gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno. – Barva in materiali fasade se morajo zgledovati po tradicionalnih primerih in ne smejo izstopati iz konteksta celotnega naselja. Prevladujejo naj svetli toni in naravni odtenki. – Oblikovanje oken, drugih odprtin in zaključkov mora upoštevati tradicionalno tipologijo stavb v vaseh pod Stolom. – Te določbe veljajo tudi za gradnjo na površinah razpršene poselitve (A) in razpršene gradnje.

(10)Na površinah gospodarskih con (IG) se arhitektonsko oblikovanje stavb prilagodi namembnosti in funkciji stavbe. 70. člen (vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave)

(1)Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.

(2)Dozidave in nadzidave se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta ter s sosednjimi objekti v naselju ali gruči. Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni.

(3)Pri vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah objektov krajevno značilne arhitekture je treba ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditev odprtin in njihova razmerja ter naklon strešin. Prilagajati se je treba razmerjem fasad in razmerjem stavbne mase.

1. člen (odstranitev objekta) V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječega poruši, je potrebno ohranjeni del obstoječega in nov objekt povezati v enotno oblikovano stavbno maso. Nakloni strešin in kritina morajo biti enaki.
2. člen (pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja)

(1)Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni material ter urediti okolico.

(2)Za preselitev kmetij na rob naselja ali na kmetijske površine je treba zasnovati celotno kmetijo naenkrat (pridobiti gradbeno dovoljenje), z vsemi potrebnimi objekti, pomožnimi objekti, ureditvijo dvorišč, dovozov in dostopov. 73. člen (oblikovne poteze)

(1)Pri lokacijah novih gradenj je potrebno lego objekta na parceli, orientacijo objekta, odmike od sosednjih objektov, gradbene mase, naklon strehe in smer slemena prilagoditi značilnostim enote urejanja prostora.

(2)V območjih značilnih pogledov na krajinske elemente ali elemente grajene strukture posebne vrednosti niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjšali njihovo vrednost v prostoru.

(3)Varovane robove naselij je treba ohraniti, tako da preko njih ni dopustna gradnja objektov.

(4)Varovane gozdne robove, živice, drevesa, skupine dreves in naravne oblike terena je treba ohranjati in varovati, tako da se ne spremeni njihova oblika oziroma pojavnost v prostoru. V varovanih gozdnih robovih in živicah je dopustna sanitarna sečnja in obnavljanje rastlinskih sestojev.

(5)Varovane ježe teras je treba ohraniti; posegi, ki bi spremenili značilno podobo naravne oblikovanosti terena in vegetacije, niso dopustni.

1. člen (tipologija objektov) Po tipologiji zazidave se stanovanjske stavbe delijo na: V območjih SS: – enostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, vile, vrstne hiše, – dvostanovanjske stavbe: samostoječe hiše ali vrstne hiše, v katerih se nahajata dve stanovanji, – tristanovanjske stavbe: druge stanovanjske hiše s tremi stanovanji, – stanovanjsko-poslovne stavbe, ki morajo imeti več kot polovico prostora namenjenega za stanovanje. V območjih SK: – enostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, – dvostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, v katerih se nahajata dve stanovanji, dvostanovanjske stavbe kmetij, – tristanovanjske stavbe: druge stanovanjske hiše s tremi stanovanji, – stanovanjsko-poslovne stavbe, ki morajo imeti več kot polovico prostora namenjenega za stanovanje. V območjih SP: – prostostoječe počitniške hiše. V območjih CU: – enostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, vile, – dvostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, v katerih se nahajata dve stanovanji, dvostanovanjske stavbe kmetij, – tristanovanjske stavbe: druge stanovanjske hiše s tremi stanovanji, – stanovanjsko-poslovne stavbe, ki morajo imeti več kot polovico prostora namenjenega za stanovanje. V območju A: – enostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, – dvostanovanjske stavbe: samostoječe hiše. Ostali tipi zazidave v posameznih območjih so vezani na namensko rabo in funkcijo objekta.
2. člen (pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških struktur)

(1)Pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju posegov v prostor je treba upoštevati morfološke značilnosti posameznih območij. Posegi v prostor morajo vzdrževati vzpostavljeno oblikovno enovitost v posamezni enoti urejanja prostora in se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam.

(2)Gradnje in ureditve se morajo prilagajati morfološkim značilnostim naselja ali dela naselja, predvsem glede: – parcelacije in lege objekta na parceli, – gradbene črte in odmika od sosednjih objektov, – gradbene mase, – višine objektov, – naklona streh in smeri slemena, – orientacije objektov. 76. člen (oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin)

(1)Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo praviloma urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih površin. V ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih površin, naj bo praviloma urejena minimalna širina za pešce (najmanj 60 cm) vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa naj se prilagodi ožini in lokalno zoži.

(2)Površi