Odlok o razglasitvi cerkve sv. Lovrenca (EŠD 1705) za kulturni spomenik lokalnega pomena, stran 4752.

Na podlagi 11., 12.,

1. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), (Uradni list RS, št. 16/08) in
2. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 58/10) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine – območne enote Ljubljana je Občinski svet Občine Cerknica na
3. redni seji dne
5. 2011 sprejel O D L O K o razglasitvi cerkve sv. Lovrenca (EŠD 1705) za kulturni spomenik lokalnega pomena
6. člen (namen razglasitve) Z namenom, da se ohranijo umetnostnozgodovinske, kulturne, arhitekturne in arheološke vrednote ter se zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika razglasi enoto kulturne dediščine: Cerkev sv. Lovrenc (EŠD 1705). Spomenik je zavarovan z namenom, da se: – ohrani njegov sakralni pomen in raba, – ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot, – poveča pričevalnost kulturnega spomenika, – predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih, – vzpodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.
7. člen (lastnosti spomenika) Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena: Cerkev sv. Lovrenca stoji na JZ robu vasi. V tlorisu jo sestavlja kvadratni zvonik z odprto zvonico v pritličnem delu, pravokotna, plitvo obokana ladja in kvadratni prezbiterij s triosminskim zaključkom in poznogotskim rebrastim obokom z rozetnimi sklepniki in figuralnimi konzolami. Cerkev je v prvotni zasnovi značilna podeželska arhitektura iz
8. stoletja. Prvič omenjena ob vizitaciji leta 1581 in bila barokizirana med poznim
9. in sredino
10. stoletja. Od kvalitetne notranje opreme velja omeniti zlasti: Veliki zlati oltar sv. Lovrenca iz konca
11. stoletja s sliko Mučeništva sv. Lovrenca, južni stranski oltar sv. Marjete iz začetka
12. stoletja s sočasno oljno sliko Sv. Marjete, severni stranski oltar sv. Antona Padovanskega s konca
13. stoletja in kasetiran, nekdaj poslikan, lesen kor na kamnitih stebrih in pilastrih, ki je nastal na koncu
14. stoletja..
15. člen (lokacija in obseg spomenika) Spomenik obsega zemljišče s parcelno številko *1 k.o. Dolenja vas. Vplivno območje spomenika obsega zemljišče s parcelno številko *1 k.o. Dolenja vas. Meje spomenika in vplivnega območja so vrisane na digitalni katastrski načrt v merilu 1:2880 in na temeljni topografski načrt v merilu 1:
16. Izvirnika načrtov z zarisom varovanega območja, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju ZVKDS, OE Ljubljana). Cerkev z vplivnim območjem, ki sega na neposredno okolico zidanega objekta, stoji tudi v območju arheološke dediščine EŠD 10923 Dolenja vas – Arheološko območje sv. Lovrenc.
17. člen (varstveni režim) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – ohranjanje in redno vzdrževanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, zgodovinskih in arheoloških vrednot, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, tako na zunanjščini kot v notranjščini z vso originalno slikarsko in stavbno opremo; v primeru okrnitve spomenika ali notranje opreme je potrebno zagotoviti vrnitev v prvotno stanje; – ohranjanje namembnosti spomenika skladno s prvotno namembnostjo; – strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične podobe spomenika; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih izvirnih prvin arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine spomenika ter notranje opreme po načelu ohranjanja v obliki, legi, materialu, strukturi in barvni podobi; – prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine ter notranje opreme z rušenjem in odstranjevanjem, kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin; – prepoved vseh posegov v plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem zavoda; – zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika ter pravic lastnika; – predhodno izdelavo konservatorskega načrta za večje posege v spomenik ali njegovo celovito prenovo. Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa: – podreditev posegov ohranjanju, sanaciji in prenovi varovanih lastnosti prostora; – ohranjanje nepozidanosti odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora; – prepoved postavljanja objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v izjemnih primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS, OE Ljubljana; – prepoved vseh posegov v plasti vplivnega območja, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem zavoda. Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali vplivno območje so potrebni, v skladu z 28.,
18. in
19. členom ZVKD-1 kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje za posege pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
20. člen (ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada) Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada: – priprava ocene protipotresne in poplavne ogroženosti – izdelava arhitekturnih izmer stavb.
21. člen (omejitve pravnega prometa) Občina ima predkupno pravico na spomeniku lokalnega pomena in na nepremičnini v vplivnem območju nepremičnega spomenika lokalnega pomena. Lastnik kulturnega spomenika mora o nameravani prodaji in o pogojih prodaje pisno obvestiti predkupnega upravičenca. Pristojni organ pokrajine ali občine v 30 dneh sporoči lastniku, ali bo občina izkoristila predkupno pravico.
22. člen (zahteve glede raziskovanja, proučevanja in dokumentiranja) Zahteve glede raziskovanja, proučevanja in dokumentiranja: – Lastnik oziroma posestnik spomenika mora pooblaščeni osebi ZVKDS dopustiti dokumentiranje in raziskovanje spomenika. – Lastnik oziroma posestnik ima pravico do odškodnine za škodo, povzročeno z navedenimi aktivnostmi.
23. člen (dostopnost spomenika) Zahteve glede dostopnosti spomenika za javnost, zlasti časovne okvire: Spomenik mora biti v sorazmerju z zmožnostmi lastnika dostopen javnosti na podlagi predhodne najave. Z namenom izboljšanja dostopa javnosti naj spomenik označi, kadar to ni v nasprotju s koristmi varstva in drugimi javnimi koristmi. Označevanje se opravi tudi kot oblika varstva za primer oboroženih spopadov na podlagi mednarodnih pogodb, katerih podpisnica je Republika Slovenija.
24. člen (zaznamba statusa kulturnega spomenika) Na podlagi tretjega odstavka
25. člena ZVKD-1 pristojni organ na parcelah iz prvega odstavka
26. člena tega odloka v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti zaznamuje status kulturnega spomenika, na parcelah iz drugega odstavka
27. člena tega odloka pa status vplivnega območja.
28. člen (kršitve) Za kršitev določb tega odloka veljajo kazenske določbe od
29. do
30. člena ZVKD-
31. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat pristojen za kulturo.
32. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-116/2010-1 Cerknica, dne
33. aprila 2011 Župan Občine Cerknica Marko Rupar l.r. Kazalo Na vrh