Na podlagi 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB/2, 76/08, 79/09 in 51/10) in 31. člena Statuta Občine Piran – UPB (Uradne objave Primorskih novic, št. 46/07) R A Z G L A Š A M P O S L O V N I K Občinskega sveta Občine Piran, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Piran na seji dne 19. 4. 2011. Župan Občine Piran Peter Bossman l.r. Na podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09 in 51/10) in 17. člena Statuta Občine Piran – UPB (Uradne objave Primorskih novic št. 46/07) je Občinski svet Občine Piran na 5. redni seji dne 19. 4. 2011 sprejel P O S L O V N I K Občinskega sveta Občine Piran I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Občinskega sveta Občine Piran (v nadaljevanju: občinski svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: občinski svetniki). 2. člen Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom podrobneje ureja v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. 3. člen Občinski svet posluje v slovenskem in italijanskem jeziku. Uporaba obeh jezikov je enakopravna. 4. člen Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebne pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. 5. člen Občinski svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa. 6. člen Občinski svet uporablja pečat, ki je določen s statutom občine. II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA 7. člen Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji. Občinski svet je konstituiran, ko je potrjenih več kot polovica mandatov občinskih svetnikov. 8. člen Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta skliče dotedanji župan praviloma v 20 dneh po izvolitvi občinskih svetnikov, vendar ne kasneje, kot poteče mandat prejšnjemu občinskemu svetu. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije. 9. člen Prvo sejo občinskega sveta vodi najstarejši navzoči član občinskega sveta do ugotovitve izvolitve novega župana, ki s prevzemom mandata nadaljuje vodenje seje. 10. člen Obvezni dnevni red konstitutivne seje je: 1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta. 2. Poročila občinskih volilnih komisij:
- a)Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev za župana Občine Piran.
- b)Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev za člane Občinskega sveta Občine Piran.
- c)Poročilo Posebne občinske volilne komisije o izidu volitev članov Občinskega sveta Občine Piran – predstavnikov italijanske narodne skupnosti. 3. Imenovanje Komisije za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana. 4. Poročilo Komisije za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana in potrditev mandatov članov Občinskega sveta Občine Piran. 5. Poročilo Komisije za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana in ugotovitev izvolitve župana Občine Piran. 6. Podaja in podpis slovesne izjave župana Občine Piran. 7. Imenovanje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. 11. člen Na prvi seji občinski svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje petčlansko Komisijo za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana. Člane mandatne komisije lahko predlaga vsak član občinskega sveta. O predlogih posameznih kandidatov se glasuje po vrstnem redu, kot so bili vloženi. Predsedujoči ugotovi, katerih pet članov oziroma članic občinskega sveta je dobilo največje število glasov in predlaga v sprejem sklep o imenovanju Komisije za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana. V primeru, da ima več kandidatov enako število glasov, se v komisijo imenuje kandidate po vrstnem redu, kot so bili vloženi predlogi, dokler niso imenovani vsi člani komisije. Komisijo za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov občinskega sveta. Če je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, Komisijo za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe ter predlaga občinskemu svetu odločitve o posameznih pritožbah. 12. člen Mandate občinskih svetnikov potrdi občinski svet na predlog Komisije za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. Občinski svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu odloča posebej. Občinski svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je občinski svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. Občinski svet na podlagi poročila občinske volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila Komisije za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. 13. člen Ko se občinski svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni občinski svetniki, mandat dotedanjim občinskim svetnikom pa preneha. S prenehanjem mandata dosedanjih članov občinskega sveta preneha tudi mandat dosedanjega nadzornega odbora občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta. Ko je svet konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Če komisija ni imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na naslednji seji. 14. člen Ko občinski svet ugotovi izvolitev župana, nastopi mandat novi župan, mandat dotedanjemu županu pa preneha. Novoizvoljeni župan na prvi seji občinskega sveta poda in podpiše slovesno izjavo, ki se glasi: »Izjavljam, da bom ravnal po Ustavi Republike Slovenije, zakonih, Statutu Občine Piran, Poslovniku Občinskega sveta Občine Piran in splošnih aktih občine ter da bom vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost.« III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINSKIH SVETNIKOV 1. Splošne določbe 15. člen Pravice in dolžnosti občinskih svetnikov so določene z zakonom, statutom občine in s tem poslovnikom. Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in njihovih delovnih teles, katerih člani so. Član občinskega sveta ima pravico: 1. predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana ter obravnavo vprašanje iz njegove pristojnosti; 2. glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; 3. sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občinskega sveta; 4. predlagati kandidate za člane občinskih organov in delovnih teles občinskega sveta; 5. predlagati predstavnike občine in občinskega sveta v organe javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. Občinski svetnik ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. Občinski svetnik ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. 16. člen Občinski svetnik ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. Občinski svetnik nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi občinskega svetnika, odškodninsko in kazensko odgovoren. 17. člen Skupine občinskih svetnikov, ki jih oblikujejo občinski svetniki, izvoljeni iz istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu občinskemu svetniku. 2. Vprašanja in pobude občinskih svetnikov 18. člen Občinski svetnik ima pravico postavljati oziroma dajati županu, nadzornemu odboru, predsednikom odborov in komisij občinskega sveta, direktorju občinske uprave in predstojnikom občinskih uradov vprašanja, pobude in predloge (v nadaljnjem besedilu: vprašanja), ki se nanašajo na njihovo delo ali zadeve iz njihove pristojnosti. Občinski svetnik ima pravico postavljati vprašanja tudi v zvezi z zadevami, ki so v pristojnosti republiških organov oziroma upravne enote, pa njegovo vprašanje zadeva interese prebivalcev Občine Piran. Ta vprašanja se pošljejo pristojnim republiškim organom oziroma upravni enoti. 19. člen Občinski svetnik postavlja vprašanja, daje pobude in predloge v pisni obliki. Vprašanja, pobude in predlogi morajo biti kratki in postavljeni tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to opozori in občinskega svetnika pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. 20. člen Pisno vprašanje se posreduje najpozneje na seji občinskega sveta pri točki dnevnega reda vprašanja, pobude in predlogi. Pristojni organ ali oseba je dolžna dati pisni odgovor praviloma do naslednje seje občinskega sveta. 21. člen Če občinski svetnik ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo oziroma postavi dopolnilno vprašanje. 22. člen Pisna vprašanja se lahko posredujejo tudi v času med dvema sejama občinskega sveta. O vprašanjih ter odgovorih nanje se vodi evidenca. 3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s seje občinskega sveta in delovnih teles 23. člen Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. Če občinski svetnik ne more priti na sejo občinskega sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. Članu sveta, ki se neupravičeno ne udeleži redne seje sveta, ne pripada del plače za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja. Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu njegovo razrešitev. IV. SKUPINE OBČINSKIH SVETNIKOV 24. člen Občinski svetniki imajo pravico, da se povezujejo v skupine občinskih svetnikov. Občinski svetnik je lahko član le ene skupine občinskih svetnikov. Občinski svetniki, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, imajo pravico ustanoviti le eno skupino občinskih svetnikov. Skupino občinskih svetnikov sestavljajo občinski svetniki, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list posamezne politične stranke oziroma neodvisne liste ali dveh ali več kandidatnih list. Skupine občinskih svetnikov list posamezne politične stranke oziroma neodvisne liste lahko ustanovijo klub občinskih svetnikov. Svetniki oziroma skupina občinskih svetnikov, ki predstavlja italijansko narodno skupnost, ima položaj kluba občinskih svetnikov. V skladu z zakonom so upravičene do financiranja vse skupine občinskih svetnic in svetnikov oziroma klubi, ki so zastopani v občinskem svetu. Skupine svetnikov oziroma politične stranke morajo imeti transakcijski račun, preko katerega se nakazujejo sredstva iz proračuna za njihovo financiranje. V. DELOVNO PODROČJE OBČINSKEGA SVETA 25. člen Občinski svet je najvišji organ odločanja o zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Občinski svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti. Pristojnosti občinskega sveta na podlagi ustave in zakona določa statut občine. VI. SEJE OBČINSKEGA SVETA 1. Sklicevanje sej 26. člen Občinski svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. Seje občinskega sveta sklicuje župan. Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami statuta občine in tega poslovnika in po potrebi, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina vseh občinskih svetnikov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v sedmih dneh po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo občinski svetniki, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami. 27. člen Sklic za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje občinskim svetnikom najkasneje deset dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj s sklicem se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev na dnevni red. Župan zahteva od predlagatelja dopolnitev gradiva oziroma predloga akta, če ta ni vložen v skladu s tem poslovnikom. Sklic za sejo občinskega sveta se pošlje: občinskim svetnikom, članom nadzornega odbora, direktorju občinske uprave, predstojnikom uradov, političnim strankam, samoupravni skupnosti italijanske narodnosti, krajevnim skupnostim in sredstvom javnega obveščanja. 28. člen Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah. Izredno sejo občinskega sveta lahko skliče župan na svojo pobudo ali na zahtevo najmanj ene četrtine občinskih svetnikov. Izredno sejo občinskega sveta se skliče tudi na zahtevo treh svetnikov predstavnikov italijanske narodne skupnosti, če gre za vprašanja, ki se nanašajo na varstvo posebnih pravic italijanske narodne skupnosti. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti razlogi za njen sklic posebej obrazloženi. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča. Sklic za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno občinskim svetnikom najkasneje tri dni pred sejo. Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v krajšem roku, kot je določen v prejšnjem odstavku tega člena poslovnika. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži občinskim svetnikom tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in ne skliče nova izredna seja ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. 29. člen V nujnih primerih, ko ni mogoče sklicati seje občinskega sveta, lahko občinski svet na predlog župana odloči o posameznem gradivu, ne da bi se sestal (dopisna seja). Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve, o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občin, ter o zadevah, ki zahtevajo širšo razpravo na seji občinskega sveta. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme, ter z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje). Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom občinskega sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet z enako večino kot na redni seji. O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom občinskega sveta oziroma ugotovitev, koliko članov občinskega sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo občinskega sveta. 30. člen Na seje občinskega sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave. Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna. 31. člen Predlog dnevnega reda pripravi župan. V predlog dnevnega reda seje občinskega sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. Občinski svet ne more odločati, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom najkasneje na sami seji ni bilo predloženo gradivo. 2. Vodenje in udeležba na seji 32. člen Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši navzoči član občinskega sveta. Izredno sejo občinskega sveta, ki jo skličejo člani občinskega sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in s tem poslovnikom, vodi član občinskega sveta, ki ga pooblastijo člani občinskega sveta, ki so sklic seje zahtevali. 33. člen Občinski svetniki imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej občinskega sveta in sodelujejo pri delu in odločanju na njih. O udeležbi občinskih svetnikov na seji občinskega sveta se vodi evidenca na podlagi ugotavljanja navzočnosti na začetku seje, ob glasovanjih, ob preverjanju sklepčnosti med sejo in na začetku nadaljevanja prekinjene seje. 34. člen Župan, direktor občinske uprave in predstojniki organov občinske uprave se redno udeležujejo sej občinskega sveta v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi, določenimi z zakonom, statutom občine in s tem poslovnikom. 35. člen Seje občinskega sveta so javne. Javnost se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta. Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj deset dni pred sejo na spletni strani občine. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstev javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora. Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom oziroma druge javne ali zasebne pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. Kadar občinski svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov občinskega sveta navzoč na seji. 36. člen V primeru, da v skladu s tem poslovnikom na seji občinskega sveta sodeluje oseba, ki ima slabše sposobnosti gibanja, orientacije, govora, vida in sluha oziroma druge zmanjšane sposobnosti komuniciranja z občinskim svetom, se ji mora zagotoviti vse potrebno za njen nastop v prostoru, v katerem občinski svet zaseda, in na govorniškem prostoru ter ustrezne pripomočke za komuniciranje z občinskim svetom. Direktor občinske uprave skrbi za to, da se osebam iz prejšnjega odstavka zagotovi dostop v prostore, v katerih zaseda občinski svet, in na govorniški prostor, ter da se jim zagotovijo ustrezni pripomočki za komuniciranje z občinskim svetom. 3. Potek seje 37. člen Ko predsedujoči začne sejo, obvesti občinski svet, kdo izmed občinskih svetnikov mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. Predsedujoči nato ugotovi, ali je občinski svet sklepčen. Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. 38. člen Občinski svet na začetku seje določi dnevni red. Pri določanju dnevnega reda občinski svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi. Zadeve, za katere predlagatelj je župan, se na njegov predlog brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda. Zadeve, za katere predlagatelj je svetnik, se na predlog svetnika prav tako brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda. Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo občinskim svetnikom izročeno gradivo najkasneje na sami seji, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda občinski svet razpravlja in glasuje. Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. Po sprejemu dnevnega reda občinski svet praviloma najprej odloča o potrditvi zapisnika prejšnje seje. Občinski svetnik lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile dane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. 39. člen Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po vrstnem redu, kot je naveden v sprejetem dnevnem redu. Med sejo lahko občinski svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, o tem občinski svetniki glasujejo. 40. člen Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, poda dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar občinski svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje k obravnavi zadeve. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo. Po tem dobijo besedo občinski svetniki po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega občinskega svetnika lahko traja največ sedem minut. Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na v napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, in sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. 41. člen Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči občinski svet brez razprave. 42. člen Občinskemu svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če občinski svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči občinski svet o tem vprašanju brez razprave. 43. člen Če je na podlagi razprave potrebno pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. Predsedujoči lahko med sejo prekine delo občinskega sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po občinskih svetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. Predsedujoči prekine delo občinskega sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene občinski svet. Če je delo občinskega sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. 44. člen Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor praviloma po dveh urah neprekinjenega dela. Odmor predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine občinskih svetnikov, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitev zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat. 45. člen Če občinski svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave, ali ni pogojev za odločanje, ali občinski svet o zadevi ne želi odločati na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko občinski svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, je seja občinskega sveta končana. 4. Vzdrževanje reda na seji 46. člen Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji občinskega sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. Za kršitve na seji občinskega sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: 1. opomin, 2. odvzem besede, 3. odstranitev s seje ali z dela seje. 47. člen Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo, če govori nedostojno, če koga žali, če telefonira med potekom seje v dvorani ali če na kak drug način krši red na seji. Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta oziroma govorniku, če kljub opominom ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo občinskega sveta. Občinski svetnik oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji občinskega sveta, jo prekine. 5. Odločanje 48. člen Občinski svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov občinskega sveta. Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost občinskih svetnikov v sejni dvorani. Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član občinskega sveta ali predsedujoči kadarkoli. 49. člen Predlagana odločitev je na sklepčni seji občinskega sveta sprejeta, če se je večina članov občinskega sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma če je »ZA« sprejem glasovalo toliko občinskih svetnikov, kot to za posamezno odločitev določa zakon. Statut občine sprejema občinski svet z dvotretjinsko večino vseh občinskih svetnikov. Poslovnik občinskega sveta sprejema občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih občinskih svetnikov. 50. člen Odločitve občinskega sveta, navedene v 66. členu Statuta Občine, ki se nanašajo na varstvo posebnih pravic italijanske narodne skupnosti, so sprejete, če je k njim dano pozitivno soglasje svetnikov predstavnikov italijanske narodne skupnosti. Svetniki predstavniki italijanske narodne skupnosti morajo pred odločitvijo o soglasju k zadevam, ki se nanašajo na posebne pravice predstavnikov italijanske narodne skupnosti, pridobiti soglasje sveta samoupravne skupnosti italijanske narodnosti. Svetniki predstavniki italijanske narodne skupnosti morajo občinskemu svetu predložiti soglasje v pisni obliki, skupaj s predhodno pridobljenim soglasjem sveta samoupravne skupnosti italijanske narodnosti, pred sprejemanjem odločitve na seji občinskega sveta. V primerih, ko svetniki predstavniki italijanske narodne skupnosti ne dajo pozitivnega soglasja k zadevam, ki se nanašajo na varstvo posebnih pravic italijanske narodne skupnosti, se zadeva odloži z dnevnega reda. Da bi se uskladilo različna stališča o zadevi, župan skliče usklajevalni sestanek s svetniki predstavniki italijanske narodne skupnosti, komisijo za vprašanja italijanske narodnosti in predsednikom sveta samoupravne skupnosti italijanske narodnosti, na katerem skušajo uskladiti stališča. Usklajen predlog župan predloži na prvo naslednjo sejo občinskega sveta. V primeru, da na usklajevalnem sestanku ne pride do uskladitve predloga, župan o tem obvesti občinski svet na prvi naslednji seji. Občinski svet na podlagi obvestila ugotovi, da ni prišlo do usklajenega predloga in zadevo umakne z dnevnega reda. Občinski svet lahko o taki zadevi ponovno razpravlja in odloča le na osnovi novega predloga odločitve. 51. člen Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. S tajnim glasovanjem lahko občinski svet odloča le takrat, ko to določa statut ali če tako sklene občinski svet pred odločanjem o zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali vsak član občinskega sveta. 52. člen Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. 53. člen Občinski svetniki glasujejo tako, da se opredelijo »ZA« ali »PROTI« sprejemu predlagane odločitve. 54. člen Javno glasovanje se opravi z vzdigovanjem rok z uporabo barvnih kartončkov, modri kartonček ima dvojezični napis »ZA« – »FAVOREVOLE«, z njim se glasuje »ZA«, rdeči kartonček pa napis »PROTI« – »CONTRARIO«, z njim se glasuje »PROTI«, ali z uporabo glasovalne naprave, če so za to zagotovljeni tehnični pogoji, ali s poimenskim izrekanjem. H glasovanju pozove predsedujoči člane občinskega sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak občinski svetnik glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. Poimensko glasujejo občinski svetniki, če občinski svet tako odloči na predlog predsedujočega ali posameznega občinskega svetnika. Občinske svetnike pozove k poimenskemu glasovanju predsedujoči po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Občinski svetnik glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. Izjavo občinskih svetnikov ali njegovo odsotnost zapiše predsedujoči pri njegovem imenu. 55. člen Če se glasuje z uporabo glasovalne naprave, lahko vsak občinski svetnik zahteva računalniški izpis glasovanja. Če se pri glasovanju z uporabo glasovalne naprave ugotovi tehnična napaka, se glasovanje na podlagi ugotovitve predsedujočega o tehnični napaki ponovi. Izid glasovanja na podlagi računalniškega izpisa preveri predsedujoči. Če je izid glasovanja nejasen, se glasovanje ponovi. 56. člen Tajno se glasuje z glasovnicami. Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izid tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega. Za administrativno tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem skrbi direktor občinske uprave ali delavec občinske uprave, ki ga določi direktor. Za vsako glasovanje se natisne 25 dvojezičnih glasovnic. Glasovnice so enake po velikosti, obliki in barvi in so overjene s pečatom občinskega sveta. Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. Komisija vroči glasovnice občinskim svetnikom in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se v sejni dvorani, v kateri je zagotovljena tajnost glasovanja. Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« – »FAVOREVOLE« in »PROTI« – »CONTRARIO«. »ZA« – »FAVOREVOLE« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI« – »CONTRARIO« pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« – »FAVOREVOLE«, ali besedo »PROTI« – »CONTRARIO«. Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati. Ko občinski svetnik izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. 57. člen Ko je glasovanje končano, se komisija umakne v poseben prostor, da ugotovi izid glasovanja. Preden odprejo glasovalno skrinjico, preštejejo nerazdeljene glasovnice in jih vložijo v poseben omot, ki ga zapečatijo. Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu z navodilom o načinu glasovanja, sta neveljavni. Ugotovitev izida glasovanja obsega: 1. število razdeljenih glasovnic, 2. število oddanih glasovnic, 3. število neveljavnih glasovnic, 4. število veljavnih glasovnic, 5. število glasov »ZA« in število glasov »PROTI« oziroma, kadar se pri imenovanju glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati, 6. ugotovitev, da je predlog izglasovan ali da predlog ni izglasovan s predpisano večino, kadar se pri imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa kateri kandidat je imenovan. O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo člani komisije. Predsedujoči objavi izid glasovanja na seji občinskega sveta. 6. Zapisnik seje občinskega sveta 58. člen O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik. Celoten potek seje občinskega sveta se snema. Na osnovi tako posnetega poteka seje, se napiše zapisnik, ki vsebuje glavne podatke o delu na seji, podatke o udeležbi na seji, imena in priimke razpravljavcev, predloge, o katerih se je razpravljalo in glasovalo, predloge, pripombe in dopolnitve k predlogom odlokov in drugih aktov, izide glasovanja o posameznih predlogih in sklepe, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba priložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi pooblaščeni delavec občinske uprave, ki pomaga županu pri vodenju seje občinskega sveta. Na vsaki redni seji občinskega sveta se praviloma potrdijo zapisniki prejšnje redne seje in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej občinskega sveta. Vsak občinski svetnik ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči, ki je sejo vodil, in direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik. Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega sveta. 59. člen Predsedujoči seznani občinske svetnike z njim pred potrjevanjem zapisnika. Zapisnik seje občinskega sveta se hrani trajno, zvočni zapis posnete seje občinskega sveta pa še deset let po koncu mandata občinskih svetnikov, ki so sestavljali občinski svet, katerega seja je bila posneta. Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje. Vsak občinski svetnik ima pravico poslušati magnetogram seje, drugi udeleženci seje pa samo, če to dovoli predsedujoči seje. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave. Občinski svetnik lahko zahteva, da se del posnetka dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede del seje, za katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev vloži pisno pri županu. Župan odloči o zadevi in naroči prepis, če ugotovi, da so razlogi utemeljeni. 60. člen Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim aktom. Izvirnike odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisnike sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave. O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. 61. člen Občinski svetnik ima pravico vpogleda v vse spise in gradiva, ki se hranijo v arhivih občinskega sveta in njegovih delovnih teles ter arhivih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled v spise in gradivo, ki vsebuje podatke osebne narave in upravne spise, je dopusten le občinskim svetnikom, na katere se ti podatki nanašajo. Vpogled v takšne spise in gradivo je lahko dopuščen tudi drugim osebam, vendar le z dovoljenjem župana in občinskega svetnika, na katerega se ti podatki nanašajo. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne zahteve občinskega svetnika. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občinskega sveta. 7. Strokovna in administrativno tehnična dela za občinski svet 62. člen Strokovno in administrativno tehnična dela za občinski svet in delovna telesa občinskega sveta opravlja občinska uprava. Za pripravo sej in pomoč županu pri vodenju sej občinskega sveta, vodenje zapisnika občinskega sveta ter druga potrebna dela za nemoteno delo občinskega sveta zagotavlja občinska uprava. 8. Delovna telesa občinskega sveta 1. Splošne določbe 63. člen Delovna telesa občinskega sveta so odbori in komisije, ki so lahko stalni ali občasni. Stalna delovna telesa se ustanavljajo s statutom. Občasna delovna telesa se ustanavljajo z odlokom ali s sklepom občinskega sveta, s katerim določi njihovo sestavo in delovno področje. Občinski svet ustanovi delovna telesa za proučevanje posameznih področij in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj, za pripravo, proučevanje in obravnavo predlogov odlokov ter drugih aktov občinskega sveta. Z zadevami, ki spadajo na isto področje, se načeloma ukvarja le eno matično delovno telo. Matičnost delovnega telesa je določena glede na področje, za katerega je delovno telo ustanovljeno. Vsaka politična stranka in lista, ki ima izvoljene člane v občinskem svetu, je zastopana s člani v delovnem telesu glede na volilni rezultat, dosežen na volitvah. Pri tem občinski svet upošteva tudi interes za delo v posameznem delovnem telesu, izražen od skupin občinskih svetnikov. Skupine občinskih svetnikov praviloma v osmih dneh po potrditvi mandatov predlagajo listo svojih članov Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 64. člen Delovno telo ima predsednika in namestnika predsednika. Pri določanju vodilnih funkcij v delovnih telesih se upošteva tudi porazdelitev drugih funkcij v občinskem svetu. Občinski svetniki predstavniki italijanske narodne skupnosti imajo pravico, da sami predlagajo svetnike predstavnike italijanske narodne skupnosti v delovna telesa, v katerih želijo sodelovati. 65. člen Člane odborov in komisij, razen Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, imenuje občinski svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar mora biti večina članov delovnega telesa izmed članov občinskega sveta. En član komisíje oziroma odbora mora biti pripadnik italijanske narodnosti. Predstavniki italijanske narodnosti imajo pravico do svojega člana v vsakem odboru oziroma komisiji. Delovno telo občinskega sveta vodi občinski svetnik kot predsednik. Prvo sejo komisije oziroma odbora praviloma skliče župan. Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. 66. člen Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak občinski svetnik lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu, v statutu občine ali odloku določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. 67. člen Svet lahko razreši predsednika, namestnika predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. 2. Stalni odbori in komisije občinskega sveta 68. člen Stalni odbori občinskega sveta so: 1. Odbor za finance in proračun, 2. Odbor za gospodarske javne službe, 3. Odbor za družbene dejavnosti, 4. Odbor za urbanizem, okolje in prostor, 5. Odbor za turizem in druge gospodarske dejavnosti, 6. Odbor za kulturo, 7. Odbor za šport, 8. Odbor za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, 9. Odbor za morje in obalni pas. 69. člen Odbor občinskega sveta ima sedem članov. Večina članov odbora mora biti izmed članov občinskega sveta. Pripadniki italijanske narodnosti imajo pravico do svojega člana v vsakem odboru. Predsednika in namestnika predsednika odbora imenuje izmed svojih članov odbor. Predsednik odbora mora biti član občinskega sveta. 70. člen Odbor za finance in proračun obravnava vprašanja s področja javnih fínanc, zlasti glede proračuna in zaključnega računa, zadolževanja občine, zadolževanja javnih podjetij in zavodov, dajanja poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij ter zavodov in uporabe sredstev iz rezerv občinskega proračuna. 71. člen Odbor za gospodarske javne službe obravnava vprašanja s področja gospodarjenja z občinskim premoženjem na področju javnih služb varstva okolja, gospodarskih javnih služb in javne infrastrukture ter pospeševanja razvoja stanovanjskega gospodarstva. 72. člen Odbor za družbene dejavnosti obravnava vprašanja s področja predšolske vzgoje, izobraževanja, zdravstva, informacijsko-dokumentacijske dejavnosti in socialnega varstva. Občinskemu svetu daje mnenje v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, ki opravljajo družbene javne službe lokalnega pomena. 73. člen Odbor za urbanizem, okolje in prostor obravnava vprašanja s področja varstva okolja (razen javnih služb varstva okolja), urejanja prostora in načrtovanja posegov v prostor lokalnega pomena, pospeševanja okoljevarstvenih dejavnosti, ukrepe varstva in sanacije okolja. 74. člen Odbor za turizem in druge gospodarske dejavnosti obravnava vprašanja s področja turistične dejavnosti, zlasti pa obravnava vse zadeve, ki vplivajo na uspešnost turistične sezone, sodeluje pri akcijah promocije občine in obravnava vprašanja razvoja drugih gospodarskih dejavnosti. 75. člen Odbor za kulturo obravnava vprašanja s področja kulture, razvojne programe s tega področja ter aktivnosti v občini, daje mnenje glede financiranja te dejavnosti iz proračuna, obravnava druga vprašanja s področja te dejavnosti v občini. 76. člen Odbor za šport obravnava vprašanja s področja športa in rekreacije, razvojne programe s tega področja ter aktivnosti v občini na tem področju, daje mnenje glede financiranja te dejavnosti iz proračuna, obravnava druga vprašanja te dejavnosti v občini. 77. člen Odbor za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči obravnava in daje svoje predloge in mnenja k programu opremljanja stavbnih zemljišč in k odloku, s katerim se določajo merila za odmero, znižanje ali oprostitev plačila komunalnega prispevka, način, pogoji ter postopek prodaje ali oddaje nepremičnega premoženja, kakor tudi k odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Odbor obravnava tudi druga pomembnejša vprašanja gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, o katerih odloča občinski svet. 78. člen Odbor za morje in obalni pas obravnava vprašanja s področja morja in njegovega obalnega pasu, pomorske dejavnosti in druga vprašanja s področja te dejavnosti ter aktivnosti v občini na tem področju, daje mnenja in predloge v zvezi s temi vprašanji občinskemu svetu. 79. člen Odbori občinskega sveta so dolžni opraviti obravnavo najkasneje dan pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta, izjemoma pa tudi na sam dan sklicane seje, vendar pred začetkom seje, ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predloži županu, predsedujočemu in predlagatelju zadeve. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predlaganega akta. Občinski svet lahko obravnava gradivo, tudi če gradiva ni obravnavalo pristojno delovno telo zaradi nesklepčnosti oziroma v primeru razširitve dnevnega reda. 80. člen Stalne komisije občinskega sveta, ustanovljene s statutom občine so: 1. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, 2. Komisija za vprašanja italijanske narodnosti, 3. Statutarno-pravna komisija in 4. Komisija za podeljevanje priznanj Občine Piran – Zlati grb Občine Piran. 81. člen Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov na prvi seji. Predsednika in namestnika predsednika komisije imenuje komisija na svoji prvi seji. Komisijo imenuje in razrešuje občinski svet. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja naslednje naloge: 1. obravnava in pripravlja predloge, ki se nanašajo na mandatno imunitetna vprašanja, 2. predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, 3. obravnava in pripravlja predloge za imenovanja in razrešitve, za katere je pristojen občinski svet, 4. daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta, 5. pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, 6. obravnava druga vprašanja, ki jih določi občinski svet. Predlogi komisije se praviloma posredujejo občinskemu svetu skupaj s sklicem za sejo občinskega sveta. 82. člen Komisija za vprašanja italijanske narodnosti je sestavljena iz šestih članov od katerih so trije pripadniki italijanske narodne skupnosti. Vsaj trije člani komisije morajo biti člani občinskega sveta. Komisija ima predsednika in namestnika predsednika, ki ju izmed članov imenuje komisija na prvi seji. Predsednik komisije mora biti član občinskega sveta. Komisijo imenuje in razrešuje občinski svet. Komisija za vprašanja italijanske narodnosti opravlja naslednje naloge: obravnava in proučuje vprašanja, ki zadevajo položaj italijanske narodne skupnosti in uresničevanje pravic določenih z ustavo, zakonom, statutom in drugimi predpisi. Komisija obravnava tudi predloge odlokov in drugih odločitev pristojnih občinskih organov, s katerimi se urejajo pravice italijanske narodne skupnosti, ter o njih daje svoje mnenje predlagatelju in občinskemu svetu. Komisija na pobudo organov samoupravne italijanske narodne skupnosti, organov občine, drugih organov, pripadnikov italijanske narodnosti, obravnava kršitve posebnih pravic italijanske narodnosti ter o svojih stališčih obvešča svet in predlaga rešitve. 83. člen Statutarno-pravna komisija je sestavljena iz petih članov, od katerih so najmanj trije člani občinskega sveta. Člane komisije, predsednika in namestnika predsednika imenuje in razrešuje občinski svet. Predsednik komisije mora biti član občinskega sveta. Statutarno-pravna komisija opravlja naslednje naloge: – obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta, njunih sprememb in dopolnitev in poda svoje mnenje občinskemu sveta, obravnava predloge drugih aktov ter lahko predlaga občinskemu svetu dopolnitve, spremembe in uskladitve z ustavo, zakoni in drugimi predpisi. Komisija lahko oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. Komisija obravnava predloge za obvezno razlago določb statuta, poslovnika, odlokov in drugih aktov občine, ki jih sprejme občinski svet. Predlogi statutarno-pravne komisije se lahko posredujejo občinskemu svetu skupaj s sklicem za sejo občinskega sveta. 84. člen Komisija za podeljevanje priznanja Občine Piran – Zlati grb Občine Piran je sestavljena iz petih članov. Večina članov komisije mora biti izmed članov občinskega sveta, ostale imenuje občinski svet izmed priznanih strokovnjakov. Komisijo imenuje in razrešuje občinski svet. Predsednika in namestnika predsednika komisije imenuje komisija na svoji prvi seji. Predsednik komisije mora biti član občinskega sveta. Komisija za podeljevanje priznanj Občine Piran – Zlati grb Občine Piran opravlja naslednje naloge: – zbira pobude za podelitev priznanja Občine Piran – Zlati grb Občine Piran z objavo v javnih glasilih, – obravnava in pripravlja predloge o podelitvi priznanja Občine Piran – Zlati grb Občine Piran in jih posreduje v odločanje občinskemu svetu. 3. Način dela delovnih teles 85. člen Delovna telesa delajo na sejah. Seje sklicuje predsednik delovnega telesa. Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa ter zastopa mnenja, stališča in predloge delovnega telesa v občinskem svetu. V njegovi odsotnosti ga nadomešča njegov namestnik. V primeru, ko zaradi zadržanosti ni predsednika niti namestnika predsednika,vodi sejo po dogovoru član, določen izmed navzočih članov delovnega telesa. Če dogovor o tem ni možen, pa sejo vodi najstarejši član delovnega telesa. Vabilo in gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj pet dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih utemeljenih primerih. Seje delovnih teles se sklicujejo za obravnavo dodeljenih zadev na podlagi dnevnega reda seje občinskega sveta, po sklepu občinskega sveta ali na zahtevo župana. Predsednik delovnega telesa mora sklicati sejo čimprej, kadar je to potrebno za pripravo mnenj, stališč in predlogov za seje občinskega sveta ali kadar to zahteva občinski svet, župan ali večina članov delovnega telesa. Če predsednik delovnega telesa kljub zahtevi ne skliče seje takoj oziroma najpozneje v treh dneh, župan o tem obvesti občinski svet. Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. 86. člen Delovno telo veljavno sprejme svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo sprejme svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Glasovanje v delovnem telesu je javno. 87. člen O vsaki seji delovnega telesa se sestavi zapisnik. O vsebini, obliki in pravočasnem sestavljanju zapisnika, o potrjevanju in hrambi zapisnika se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o zapisniku občinskega sveta. Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta. Strokovno in administrativno pomoč pri delu delovnega telesa zagotavlja občinska uprava. 88. člen Seje delovnih teles so praviloma javne. VII. AKTI OBČINSKEGA SVETA 1. Splošne določbe 89. člen Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: 1. poslovnik o delu občinskega sveta, 2. proračun občine in zaključni račun, 3. planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, 4. odloke, 5. odredbe, 6. pravilnike, 7. navodila, 8. sklepe. Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom in statutom občine. Vsebina splošnih aktov je določena z zakonom in statutom občine. Splošne akte občinskega sveta razglaša župan. 90. člen Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinskega sveta, za katere je v zakonu, statutu ali odloku določeno, da jih predlaga župan. Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak občinski svetnik lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine zahteva od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. 91. člen Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan. V primeru, da vodi sejo podžupan ali član občinskega sveta (predsedujoči), podpisuje akte, sprejete na tej seji, predsedujoči. Izvirnik akta je besedilo, kot je bilo sprejeto na seji občinskega sveta. Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v arhivu občinske uprave. Če se po objavi sprejetega akta ugotovijo redakcijske napake glede na izvirno besedilo akta, objavi župan občine popravek sprejetega akta. 2. Postopek za sprejem odloka 92. člen Predlog odloka, ki se ga predlaga občinskemu svetu v sprejem, mora vsebovati naslov odloka, besedilo členov in obrazložitev. Obrazložitev obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. Kadar se predlaga sprememba odloka, mora predlagatelj predlogu odloka priložiti tudi besedilo tistih določil odloka, za katere je predložena sprememba. Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta ali občinski svetnik, pošlje predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje občinskega sveta. 93. člen Župan pošlje predlog odloka članom občinskega sveta najmanj deset dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. Predlagatelj odloka določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavi predloga odloka na sejah občinskega sveta. Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. Občinski svet razpravlja o predlogu odloka praviloma na dveh obravnavah.
- a)Prva obravnava predloga odloka 94. člen V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. Občinski svetniki dajejo v prvi obravnavi mnenja, predloge in pripombe k predlogu odloka. V prvi obravnavi predloga odloka poda matično delovno telo morebitno mnenje, stališče oziroma predlog k odloku: Po končani razpravi občinski svet glasuje o predlogu odloka in hkrati sprejme sklep, da sprejete pripombe, predloge in mnenja predlagatelj odloka prouči in v skladu z njimi dopolni oziroma spremeni predlog odloka za drugo obravnavo. Odlok je v prvi obravnavi sprejet z večino opredeljenih glasov navzočih članov občinskega sveta. Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu umika odloči občinski svet s sklepom.
- b)Druga obravnava predloga odloka 95. člen V drugi obravnavi mora predlagatelj navesti, kako so upoštevana mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k odloku v prvi obravnavi, katerih pripomb, predlogov in mnenj predlagatelj ni upošteval in zakaj ne. 96. člen V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve občinski svetniki, predlagatelj in matično delovno telo z amandmaji. Župan lahko predlaga amandmaje, tudi kadar ni sam predlagatelj odloka, in amandmaje na amandmaje članov občinskega sveta k vsakemu predlogu odloka. Amandma mora biti predložen občinskim svetnikom in županu v pisni obliki z obrazložitvijo praviloma dva dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma. Amandma se vloži v pisni obliki po pošti, osebno na vložišču ali v elektronki obliki na uradni elektronski naslov občine. Izjemoma se lahko amandma predloži na sami seji občinskega sveta. Tudi tak amandma mora biti predložen v pisni obliki in obrazložen. Če amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje. Predlagatelj odloka lahko daje amandmaje, dokler ni končana obravnava odloka. Župan se opredeli do vseh vloženih amandmajev. Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave oziroma do začetka glasovanja o amandmaju spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. 97. člen Na predlog predlagatelja odloka lahko občinski svet z glasovanjem odloči, da se obravnava odloka odloži na kasnejši čas. 98. člen Občinski svet najprej glasuje o posameznih amandmajih k predlogu odloka, nato pa o odloku v celoti, skupaj s sprejetimi amandmaji. Če je k členu predloga odloka predlaganih več amandmajev, občinski svetniki glasujejo o amandmajih po vrstnem redu vloženih amandmajev. Amandma in odlok sta v celoti sprejeta z večino opredeljenih glasov navzočih članov občinskega sveta. 99. člen Sprejem statuta občine in poslovnika občinskega sveta poteka po postopku, kot velja za sprejem odloka v dveh obravnavah.
- c)Hitri postopek za sprejem odloka 100. člen Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko predlagatelj predloži odlok v sprejem po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine. Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. Po hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. Ko gre za sprejemanje odloka po hitrem postopku, se odlok predloži z oznako »hitri postopek«. V obrazložitvi odloka, ki naj bi se sprejemal po hitrem postopku, morajo biti posebej navedeni razlogi sprejemanja odloka po hitrem postopku. Odlok, za katerega je predlagan hitri postopek, je lahko vsebovan že v dnevnem redu za sklic seje občinskega sveta in hkrati z drugim gradivom za sejo poslan občinskim svetnikom ter drugim prejemnikom gradiva. V tem primeru se o uporabi hitrega postopka odloča občinski svet takrat, ko je takšen odlok po dnevnem redu na vrsti za obravnavo. Odlok, za katerega se predlaga hitri postopek, pa se izjemoma predloži tudi na sami seji. V tem primeru odloča občinski svet o rabi hitrega postopka na začetku seje, ko odloča o dnevnem redu, po poprejšnji odločitvi o razširitvi dnevnega reda s takšnim odlokom. Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se upoštevajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka (obravnava odloka v dveh obravnavah). Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. č) Skrajšani postopek za sprejem odloka 101. člen Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odloka ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku (obravnava odloka po skrajšanem postopku), če gre za: 1. manj pomembne spremembe in dopolnitve odlokov, 2. prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z zakonom, 3. uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega sveta, 4. spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z določbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov, 5. prečiščena besedila aktov. V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov občinskega sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po vložitvi predloga. 102. člen Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v slovenskem in italijanskem jeziku v uradnem glasilu, ki ga določi s oklepom občinski svet, in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. 3. Postopek za sprejem proračuna občine 103. člen Proračun občine se sprejme po enakem postopku, kot velja za sprejem odloka. 104. člen Predlog proračuna za naslednje proračunsko leto predloži občinskemu svetu župan. 105. člen Župan pošlje predlog proračuna občinskemu svetu in predsednikom delovnih teles občinskega sveta v prvo obravnavo. Delovna telesa lahko do seje občinskega sveta dajejo svoja mnenja in stališča o predlogu proračuna v prvi obravnavi. 106. člen Predlog proračuna na seji občinskega sveta predstavi župan. Občinski svet opravi razpravo o predlogu proračuna v prvi obravnavi na seji, na kateri obravnava tudi mnenja in stališča odbora občinskega sveta. Občinski svet sklene razpravo o predlogu proračuna in sklepa o sprejemu predloga proračuna v prvi obravnavi, skupaj s sprejetimi mnenji, predlogi in pripombami. 107. člen Župan se do naslednje seje opredeli do vloženih pripomb in predlogov in pripravi dopolnjen oziroma spremenjen predlog proračuna občine za drugo obravnavo ter skliče sejo občinskega sveta, na kateri bo občinski svet razpravljal in odločal o sprejemu proračuna za naslednje proračunsko leto. 108. člen Na predlog proračuna v drugi obravnavi lahko svetniki vložijo amandmaje. Amandma mora biti vložen na način in pod pogoji iz 96. člena tega poslovnika. Amandmaji se dostavijo županu in svetnikom. Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. Župan se opredeli do vseh vloženih amandmajev 109. člen Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, ali je proračun uravnotežen, in se opredeli do končnega predloga proračuna, preden se pristopi h glasovanju o proračunu kot celoti, vključno s pravico umika predloga proračuna. 110. člen Na predlog župana občinski svet sprejme dokončni predlog proračuna in glasuje o njem kot celoti. 111. člen Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. 112. člen Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in obrazložen, mora upoštevati pravila o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. 113. člen Zaključni račun proračuna za preteklo leto potrdi občinski svet s sklepom na predlog župana. 4. Postopek za sprejem obvezne razlage 114. člen Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označiti določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago ter predlog besedila obvezne razlage. O obvezni razlagi občinski svet razpravlja in glasuje. Besedilo obvezne razlage je sprejeto z večino opredeljenih glasov navzočih občinskih svetnikov. Občinski svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za sprejem odloka. Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v uradnem glasilu. 5. Postopek za sprejem prečiščenega besedila 115. člen Če bi bil posamezni občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta, ki se objavijo skupaj z nespremenjenim delom osnovnega akta, kot prečiščeno besedilo ali pa predlaga nov akt z novim besedilom. Uradno prečiščeno besedilo določi občinski svet po skrajšanem postopku za sprejem odloka. O uradnem prečiščenem besedilu odloča občinski svet brez obravnave. Uradno prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu. Uradno prečiščeno besedilo se lahko sprejema na isti seji, na kateri se predhodno sprejme tudi spremembo splošnega akta in se to spremembo tudi vključi v uradno prečiščeno besedilo. Uradno prečiščeno besedilo je v takem primeru lahko objavljeno šele po uveljavitvi spremembe akta. 6. Sprejemanje drugih aktov občinskega sveta 116. člen O drugih aktih, razen statuta, tega poslovnika, proračuna občine in odloka odloča občinski svet praviloma na isti seji. Na tej seji se opravi hkrati splošna razprava, razprava in glasovanje o delih akta ter razprava in glasovanje o aktu v celoti. Občinski svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte v večfaznem postopku. Spreminjevalne in dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za od1očanje o amandmajih k predlogu odloka. Svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat (isti predlagatelj). V nasprotnem primeru se predlog ne obravnava. VIII. SPREMEMBE OZIROMA DOPOLNITVE STATUTA, ODLOKOV IN DRUGIH AKTOV Statut, odloki in drugi akti se lahko spremenijo oziroma dopolnijo po postopku in na način, kot je s tem poslovnikom predpisan za njihov sprejem (postopek, ki velja za sprejem odlokov). IX. IMENOVANJA 117. člen Imenovanja, ki so po zakonu, statutu ali odloku v pristojnosti občinskega sveta, se opravijo po določilih tega poslovnika. Če občinski svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. 118. člen Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži besedo »ZA« ali »PROTI«. Kandidat je imenovan, če je g1asovala večina članov občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. 119. člen Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, a nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. 120. člen Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. 121. člen Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. 1. Imenovanje delovnih teles občinskega sveta 122. člen Člane delovnih teles, razen Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, imenuje občinski svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo predlaga Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta. Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se postopek imenovanja ponovi na podlagi nove liste kandidatov. 2. Imenovanje člana sveta za začasno opravljanje funkcije župana 123. člen Če župan, ki mu je predčasno prenehal mandat, ne določi, kateri od dveh ali več podžupanov bo začasno opravljal funkcijo župana, ali če je razrešen, imenuje občinski svet izmed svojih članov občinskega svetnika, ki bo to funkcijo opravljal do izvolitve novega župana. O tem, ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanje, odloči občinski svet pred glasovanjem o imenovanju. Kandidat je imenovan, če je zanj glasovala večina navzočih članov občinskega sveta. 3. Postopek za razrešitev 124. člen Občinski svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje. Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev. Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev. Odločitve o razrešitvi se sprejema z enako večino, kot je določeno za njihovo imenovanje. 4. Odstop občinskih svetnikov, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine 125. člen Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti in odstop obrazložiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine mandat preneha predčasno. Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki občinskemu svetu oziroma županu občine, ki o tem obvesti občinski svet. Komisija oziroma drug pristojen predlagatelj je dolžan predlagati občinskemu svetu novega kandidata. X. RAZMERJE MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM 126. člen Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. Župan in občinski svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanja in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za razreševanje nastalih problemov. XI. JAVNOST DELA 127. člen Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskega sveta in delovnih teles, s posredovanjem pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta in delovnih teles ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. 128. člen Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči na sejah občinskega sveta ter obveščati javnost o njegovem delu. Občinski svet lahko sklene, da so predstavniki sredstev javnega obveščanja lahko navzoči na seji ali delu seje, ki poteka brez navzočnosti javnosti, pri čemer smejo predstavniki sredstev javnega obveščanja dajati v javnost le tista obvestila, za katera tako sklene občinski svet. Le-ta lahko sklene tudi, da se smejo takšna obvestila dati v javnost šele po preteku določenega časa. Občinski svet lahko sklene, da bo o posameznem vprašanju razpravljal brez navzočnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja. Predstavnikom sredstev javnega obveščanja so na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov občinskega sveta, obvestila in sporočila o delu občinskega sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. 129. člen Župan obvešča občane in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske uprave. Župan lahko za obveščanje javnosti pooblasti tudi direktorja občinske uprave, predstojnika organa občinske uprave ali drugega delavca uprave. Za sodelovanje s predstavniki sredstev javnega obveščanja ter zagotovitev pogojev za njihovo delo v občinskem svetu skrbi občinska uprava. 130. člen Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno sporočilo za javnost. Uradno sporočilo se izda o sejah ali o delu seje, ki so potekale brez navzočnosti javnosti ali brez navzočnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja. Občinski svet lahko sklene, da se da uradno obvestilo tudi v drugih primerih. Besedilo uradnega obvestila določi župan. Občina lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitve občinskega sveta in drugih organov občine. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva občinskega sveta in delovnih teles in drugih organov občine, ki so zaupne narave. Za ravnanje z gradivom zaupne narave se upoštevajo predpisi, ki urejajo to področje. Občinski svetnik javnosti ne sme sporočiti podatkov iz dokumentov in gradiv, ki so zaupne narave. Občina ima lahko svoje informativno glasilo, v katerem se objavljajo povzetki iz gradiv in odločitev občinskega sveta in drugih organov občine. XII. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU 131. člen V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik. Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov aktov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane. XIII. SPREMEMBE OZIROMA DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA 132. člen Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov. Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih občinskih svetnikov. Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo občinskega sveta predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni komisiji, da poda svoje mnenje. Če komisija tega ne more opraviti na isti seji, pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do naslednje seje. Vsak občinski svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna komisija, odloči občinski svet. XIV. KONČNE DOLOČBE 133. člen Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 15/99). 134. člen Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 013-2/2011 Piran, dne 19. aprila 2011 Župan Občine Piran Peter Bossman l.r. Visto l’articolo 33 della Legge sulle autonomie locali (Gazzetta ufficiale della RS, n. 94/07 – testo unico/2, 76/08, 79/09 e 51/10) e visto l'articolo 31 dello Statuto del Comune di Pirano – testo unico (Bollettino Ufficiale delle Primorske novice, n. 46/2007) P R O M U L G O I L R E G O L A M E N T O del Consiglio comunale del Comune di Pirano, approvato dal Consiglio comunale del Comune di Pirano nella seduta del 19 aprile 2011. Il Sindaco del Comune di Pirano Peter Bossman m.p. Visto l’Art. 36 della Legge sulle autonomie locali (G.U. della RS, n. 94/07 – testo unico 2, 76/08, 79/09 e 51/10) e l’articolo 17 dello Statuto del Comune di Pirano – testo unico (Bollettino Ufficiale delle Primorske novice 46/07) il Consiglio comunale del Comune di Pirano nella 5ª seduta ordinaria del 19 aprile 2011 approva il seguente R E G O L A M E N T O del Consiglio comunale del Comune di Pirano I. DISPOSIZIONI GENERALI Art. 1 Questo regolamento disciplina l'organizzazione e il funzionamento del Consiglio comunale del Comune di Pirano (più avanti nel testo: il Consiglio comunale) nonché le modalità di attuazione dei diritti e dei doveri dei membri del Consiglio comunale (più avanti nel testo: i consiglieri comunali). Art. 2 Le disposizioni di questo regolamento si applicano analogicamente per il funzionamento degli organi di lavoro del Consiglio comunale e dei membri degli stessi. Il funzionamento degli organi di lavoro può essere regolato in maniera più particolareggiata in armonia con questo regolamento negli atti costitutivi degli organi di lavoro stessi oppure mediante appositi regolamenti degli organi di lavoro. Art. 3 Il Consiglio comunale opera in lingua slovena e in lingua italiana. L’uso di entrambe le lingue gode di pari diritti. Art. 4 Il lavoro del Consiglio comunale e dei suoi organi di lavoro è pubblico. La pubblicità dell’operato può essere limitata o esclusa se sussistono motivi di tutela di dati personali, di documenti e materiali contenenti dati che, in conformità alla legge, ad altre prescrizioni o agli atti generali del comune ovvero di altra persona giuridica sia di diritto pubblico che privato, sono di natura confidenziale ovvero classificati come segreto statale, militare o d’ufficio. Le modalità d’attuazione della pubblicità d’operato e le modalità di limitazione della stessa nell’ambito del Consiglio comunale e dei suoi organi di lavoro sono sancite da questo regolamento. Art. 5 Il Consiglio comunale è rappresentato dal Sindaco mentre il singolo organo di lavoro è rappresentato dal presidente dello stesso. Art. 6 Il Consiglio comunale usa il timbro sancito dallo statuto del Comune. II. COSTITUZIONE DEL CONSIGLIO COMUNALE Art. 7 Il Consiglio comunale si costituisce nell’ambito della sua prima seduta. Il Consiglio comunale è costituito quando è confermata più della metà dei mandati dei consiglieri comunali. Art. 8 La prima seduta del neo-eletto Consiglio comunale viene convocata dal Sindaco uscente di norma 20 giorni dopo l’elezione dei consiglieri comunali, ma comunque non oltre la scadenza del mandato al Consiglio comunale in carica. Se la seduta non è convocata entro tale termine, deve essere convocata dal presidente della commissione elettorale comunale. Art. 9 La prima seduta del Consiglio comunale è condotta dal membro del Consiglio comunale più anziano presente sino alla constatazione dell’avvenuta elezione del nuovo Sindaco che, assieme al mandato, assume la conduzione della seduta. Art. 10 L’ordine del giorno della seduta costitutiva deve obbligatoriamente contenere i seguenti punti: 1. Determinazione del numero dei membri del Consiglio neo-eletto presenti. 2. Rapporti delle commissioni elettorali comunali:
- a)Relazione della Commissione elettorale comunale sull'esito delle elezioni per il Sindaco del Comune di Pirano.
- b)Relazione della Commissione elettorale comunale sui risultati delle elezioni dei membri del Consiglio comunale del Comune di Pirano.
- c)Relazione Commissione elettorale comunale particolare sui risultati delle elezioni dei membri del Consiglio comunale del Comune di Pirano – rappresentanti della comunità nazionale italiana. 3. Nomina della Commissione per la conferma dei mandati ai membri del Consiglio comunale e per l'accertamento dell'elezione del Sindaco. 4. Relazione della Commissione per la conferma dei mandati ai membri del Consiglio comunale e per l'accertamento dell'elezione del Sindaco, e conferma dei mandati ai membri del Consiglio comunale del Comune di Pirano. 5. Relazione della Commissione per la conferma dei mandati ai membri del Consiglio comunale e per l'accertamento dell'elezione del Sindaco, e accertamento dell'elezione del Sindaco del Comune di Pirano. 6. Formulazione e firma della Dichiarazione solenne del Sindaco del Comune di Pirano. 7. Nomina della Commissione per i mandati, le elezioni e le nomine. In merito all'ordine del giorno della riunione costitutiva il Consiglio comunale non discute e neppure delibera. Art. 11 Durante la prima riunione, il Consiglio comunale in primo luogo nomina dai membri presenti cinque membri facenti parte della Commissione per la conferma dei mandati ai membri del Consiglio comunale e per l'accertamento dell'elezione del Sindaco. I membri di tale commissione possono essere proposti da ciascun consigliere comunale. Le proposte dei singoli candidati devono essere votate nell'ordine in cui sono state presentate. Il Presidente determina i cinque consiglieri che hanno ricevuto il maggior numero di voti e propone l'adozione della deliberazione relativa alla nomina della Commissione per la conferma dei mandati ai membri del Consiglio comunale e per l'accertamento dell'elezione del sindaco. Nel caso in cui più candidati abbiano ricevuto un numero uguale di voti, vengono nominati nella commissione i candidati nell'ordine in cui sono state presentate le proposte, fino a completare la composizione della commissione. La commissione per la conferma dei mandati ai membri del Consiglio comunale e per l'accertamento dell'elezione del sindaco, in base alla relazione della commissione elettorale comunale e agli attestati di elezione, verifica quali candidati sono stati eletti consiglieri comunali, propone al consiglio comunale la deliberazione in merito a eventuali ricorsi dei candidati a consiglieri comunali o dei rappresentanti delle liste di candidati e propone la conferma dei mandati ai consiglieri comunali. Se viene presentato un ricorso di un candidato o di un rappresentante di un candidato a sindaco, la Commissione per la conferma dei mandati ai membri del Consiglio comunale e per l'accertamento dell'elezione del sindaco predispone un rapporto sul contenuto e sull'ammissibilità del ricorso e propone al Consiglio comunale le deliberazioni in merito ai singoli ricorsi. Art. 12 I mandati dei consiglieri comunali vengono confermati dal Consiglio comunale su proposta della Commissione per la conferma dei mandati ai membri del Consiglio comunale e per l'accertamento dell'elezione del Sindaco dopo aver ricevuto la sua relazione concernente la verifica degli attestati di elezione e dell’ammissibilità degli eventuali ricorsi dei candidati o dei rappresentanti dei candidati ovvero delle liste di candidati. Il Consiglio comunale delibera cumulativamente in merito ai mandati non contestati e singolarmente in merito a ciascun mandato contestato. Il consigliere comunale, il cui mandato è contestato, non ha il diritto di voto in merito alla conferma del suo mandato. Si reputa che il Consiglio comunale con la delibera in merito al mandato contestato abbia deliberato contestualmente anche in merito al ricorso del candidato o del rappresentante del candidato ovvero della lista di candidati. Il Consiglio comunale, in base alla relazione della commissione elettorale comunale ed all’attestato di elezione del Sindaco nonché in base alla relazione della Commissione per la conferma dei mandati ai membri del Consiglio comunale e per l'accertamento dell'elezione del Sindaco delibera separatamente anche in merito agli eventuali ricorsi presentati dagli altri candidati a sindaco, dai rappresentanti dei candidati ovvero delle liste di candidati. Art. 13 All’atto della costituzione del Consiglio comunale entrano in vigore i mandati dei consiglieri comunali neo-eletti e cessano i mandati ai consiglieri comunali sino ad allora in carica. Con la cessazione del mandato ai consiglieri comunali sino ad allora in carica cessa pure il mandato al comitato di controllo del Comune in carica e di tutti gli organi di lavoro sia temporanei che permanenti del Consiglio comunale. Quando il Consiglio comunale è costituito nomina nel suo seno la Commissione per le questioni dei mandati, le elezioni e le nomine, quale organo di lavoro permanente. Se tale commissione non è nominata nel corso della seduta costitutiva deve essere nominata, al più tardi, nella prima seduta successiva. Art. 14 Quando il Consiglio comunale accerta l’elezione del Sindaco inizia il mandato del nuovo Sindaco e cessa il mandato del Sindaco uscente. Il Sindaco neo-eletto formula e sottoscrive, nell’ambito della prima seduta del Consiglio comunale, la dichiarazione solenne che recita: “Dichiaro che opererò nello spirito della Costituzione della Repubblica di Slovenia, delle leggi, dello Statuto del Comune di Pirano, del Regolamento del Consiglio comunale del Comune di Pirano e degli altri atti generali del Comune; e che espleterò in maniera diligente e responsabile il mio dovere”. III. DIRITTI E DOVERI DEI CONSIGLIERI COMUNALI 1. Disposizioni generali Art. 15 I diritti e i doveri dei consiglieri comunali sono sanciti dalla legge, dallo statuto comunale e da questo regolamento. I membri del Consiglio comunale hanno il diritto e il dovere di assistere alle sedute e di partecipare ai lavori del Consiglio comunale e degli organi di lavoro dello stesso di cui sono membri. Il consigliere comunale ha il diritto: 1. di proporre in approvazione al Consiglio comunale decreti e altri atti, tranne il bilancio di previsione, il conto consuntivo e gli altri atti, per i quali nella legge o nello statuto è previsto che sono approvati dal Consiglio comunale su proposta del Sindaco; il consigliere ha inoltre il diritto di proporre in trattazione al Consiglio comunale questioni che sono di competenza dello stesso; 2. di votare in merito alle proposte degli atti generali del Comune, di altri atti e di deliberazioni del Consiglio comunale, nonché proporre integrazioni (emendamenti) a dette proposte; 3. di collaborare alla stesura degli ordini del giorno delle sedute del Consiglio comunale; 4. di proporre candidati a membri degli organi comunali e degli organi di lavoro del Consiglio comunale; 5. di proporre i rappresentanti del Comune e del Consiglio comunale negli organi degli enti pubblici, delle aziende pubbliche e dei fondi, di cui fondatore o co-fondatore è il Comune ovvero nell’ambito dei quali il Comune ha, in conformità alla legge, i propri rappresentanti. Il consigliere comunale è in dovere di tutelare i dati di natura confidenziale che sono definiti dati personali o segreti di stato, segreti militari o d’ufficio dalla legge, da altre prescrizioni o dagli atti del Consiglio comunale o delle organizzazioni dei fruitori dei mezzi di bilancio, dei quali viene a conoscenza nell’ambito del suo lavoro. Il consigliere comunale ha diritto alla rifusione delle spese inerenti all’espletamento della sua funzione e, in conformità alla legge e ad un atto particolare del Consiglio comunale, a parte della retribuzione per l’espletamento del ruolo di funzionario comunale in maniera onoraria. Art. 16 Il consigliere comunale non può essere perseguito a seguito di un parere, di una dichiarazione o di un voto espressi in relazione all’espletamento della sua funzione. Il consigliere comunale non gode dell’immunità e per le proprie azioni che non sono in relazione ai diritti ed ai doveri della funzione di consigliere comunale è responsabile sia civilmente che penalmente. Art. 17 I gruppi consiliari che vengono costituiti dai consiglieri comunali eletti nell’ambito della stessa lista o di due o più liste di candidati godono unicamente dei diritti che sono prerogativa del singolo consigliere comunale. 2. Interrogazioni e mozioni dei consiglieri comunali Art. 18 Il consigliere comunale ha il diritto di porre interrogazioni, mozioni e proposte (più avanti nel testo: interrogazioni) al Sindaco, al comitato di controllo, ai presidenti dei comitati e delle commissioni del Consiglio comunale, al direttore dell’amministrazione comunale e ai dirigenti degli uffici comunali in merito al loro operato o a questioni che sono di loro rispettiva competenza. Il consigliere comunale ha il diritto di porre interrogazioni anche in relazione a questioni che sono di competenza degli organi repubblicani ovvero dell’unità amministrativa, se la questione è rilevante per gli interessi dei cittadini del Comune di Pirano. Queste interrogazioni vengono inviate agli organi repubblicani competenti ovvero all’unità amministrativa. Art. 19 Le interrogazioni, le mozioni e le proposte formulate dal consigliere comunale devono essere presentate per iscritto. Le interrogazioni, le mozioni e le proposte devono essere ragionevolmente brevi e formulate in modo che il loro contenuto sia chiaramente intelligibile. In caso contrario il Sindaco o il vicesindaco incaricato di condurre la seduta ovvero il consigliere comunale che ricopre questo incarico sono in dovere di fare osservare questa disposizione e di richiedere al consigliere comunale promotore un’adeguata integrazione. Art. 20 L’interrogazione, presentata per iscritto si comunica al più tardi entro la seduta stessa del Consiglio comunale in occasione della discussione del punto dell’ordine del giorno: ‘Interrogazioni, iniziative e mozioni’. L’organo o la persona competente è in dovere di fornire una risposta scritta, di norma entro la seduta successiva del Consiglio comunale. Art. 21 Se il consigliere comunale non è soddisfatto della risposta fornita alla sua interrogazione può richiedere ulteriori spiegazioni ovvero formulare una richiesta d’integrazione. Art. 22 Le interrogazioni possono essere presentate, per iscritto, anche nel periodo intercorrente tra due sedute del Consiglio comunale. In merito alle interrogazioni ed alle relative risposte si redige un’evidenza. 3. Responsabilità e provvedimenti in caso di assenza ingiustificata dalla seduta del Consiglio comunale e dei suoi organi di lavoro Art. 23 Il consigliere comunale ha il dovere di partecipare alle sedute del Consiglio e degli organi di lavoro, di cui è membro. Se il consigliere comunale è impedito di presenziare alla seduta del Consiglio comunale o di un organo di lavoro di cui è membro, deve comunicare l'impedimento e i motivi al Sindaco ovvero al presidente dell’organo di lavoro al più tardi entro l’inizio della seduta. Se per cause di forza maggiore o per altri motivi il consigliere non è in grado di comunicare la sua assenza al Sindaco ovvero al presidente dell’ organo di lavoro sino all’inizio della seduta, egli è in dovere di effettuare la comunicazione non appena possibile. Al consigliere comunale assente senza giustificazione dalla seduta del Consiglio comunale non spetta la parte di retribuzione per l'espletamento onorario della funzione per il mese, nel quale si è tenuta la seduta. Se il membro di un organo di lavoro non partecipa per tre volte nel corso dell’anno alle sedute dell’organo di lavoro, il presidente dello stesso può proporre al Consiglio comunale la sostituzione di tale membro. IV. I GRUPPI DI CONSIGLIERI COMUNALI Art. 24 I consiglieri comunali hanno il diritto di collegarsi in gruppi di consiglieri comunali. Un consigliere comunale può fare parte solamente di un gruppo consigliare. I consiglieri comunali che sono stati eletti ed appartengono alla stessa lista hanno il diritto di costituire solamente un gruppo consigliare. Il gruppo consigliare è composto dai consiglieri eletti dalle stesse liste dei singoli partiti politici ovvero dalle liste indipendenti, oppure da due o più liste di candidati. I gruppi dei consiglieri comunali delle liste dei singoli partiti politici o delle liste indipendenti possono costituire il club dei consiglieri comunali. I consiglieri comunali ovvero il gruppo di consiglieri comunali che rappresentano la comunità nazionale italiana assumono la posizione di club di consiglieri comunali. In conformità alla legge hanno diritto ad una quota di finanziamento tutti i gruppi di consiglieri comunali, rispettivamente i club di consiglieri rappresentati nel Consiglio comunale. I gruppi consiliari ovvero i partiti politici devono disporre di un conto corrente bancario, sul quale vengono erogati i mezzi derivanti dal bilancio per il loro finanziamento. V. PREROGATIVE DEL CONSIGLIO COMUNALE Art. 25 Il Consiglio comunale è il massimo organo decisionale in relazione alle questioni legate ai diritti e ai doveri del Comune. Il Consiglio comunale tratta questioni di sua competenza, definite dallo statuto del Comune in base alla costituzione ed alla legge. VI. LE SEDUTE DEL CONSIGLIO COMUNALE 1. Convocazione delle sedute Art. 26 Il Consiglio comunale si riunisce in sedute ordinarie, straordinarie, per corrispondenza e in sedute solenni. Le sedute del Consiglio comunale sono convocate dal Sindaco. Il Sindaco convoca le sedute del Consiglio comunale in conformità alle disposizioni dello statuto del Comune e di questo regolamento. Le sedute vengono convocate secondo le necessità, ma almeno quattro volte l’anno. Il Sindaco è in dovere di convocare la seduta del Consiglio comunale se ciò è richiesto da almeno un quarto di tutti i consiglieri comunali e la seduta deve avere luogo entro quindici giorni dalla data in cui è stata presentata la richiesta di convocazione scritta. Se il Sindaco non convoca la seduta entro sette giorni dalla ricevuta della richiesta scritta, la seduta può essere convocata dai consiglieri comunali che hanno inoltrato la richiesta. Alla richiesta di convocazione della seduta del Consiglio comunale deve essere allegato l'ordine del giorno. Il Sindaco è in dovere di porre all’ordine del giorno i punti proposti, ma può integrare l’ordine del giorno proposto con altri punti nuovi. Art. 27 La convocazione della seduta ordinaria del Consiglio comunale assieme alla proposta di ordine del giorno deve essere inviata ai consiglieri comunali al più tardi dieci giorni prima della data in cui avrà luogo la seduta. Assieme alla convocazione deve essere inviata anche la documentazione per le questioni poste all’ordine del giorno. Nel caso la documentazione o la proposta d’atto non risultino inoltrati in conformità a questo regolamento, il Sindaco ne richiede l’integrazione al proponente. L’avviso di convocazione della seduta del Consiglio comunale è inviato: ai consiglieri comunali, ai membri del comitato di controllo, al direttore dell’amministrazione comunale, ai dirigenti degli uffici comunali, ai partiti politici, alla Comunità autogestita della nazionalità italiana, alle Comunità locali e ai mezzi d’informazione. Art. 28 La seduta straordinaria viene convocata per trattare e decidere in merito a questioni urgenti. La seduta straordinaria del Consiglio comunale può essere convocata dal Sindaco di propria iniziativa o su richiesta di almeno un quarto dei consiglieri comunali. La seduta straordinaria deve essere convocata anche su richiesta dei tre consiglieri rappresentanti della comunità nazionale italiana se si tratta di questioni inerenti la tutela dei diritti particolari della comunità nazionale italiana. Nella richiesta di convocazione della seduta straordinaria le questioni proposte in trattazione devono essere corredate da una motivazione esauriente. Alla proposta ovvero alla richiesta deve essere allegata la documentazione concernente le questioni in merito alle quali il Consiglio comunale dovrebbe deliberare. L’avviso di convocazione della seduta straordinaria, assieme alla relativa documentazione, deve essere consegnato ai consiglieri comunali almeno tre giorni prima della seduta. Se le circostanze impongono diversamente, la seduta straordinaria del Consiglio comunale può essere convocata anche con un preavviso più breve di quello stabilito dal comma precedente di questo articolo. In tal caso l’ordine del giorno della seduta può essere proposto anche seduta stante, assieme alla documentazione per la seduta. Il Consiglio comunale, prima di approvare l’ordine del giorno di una seduta convocata nel suddetto modo, accerta la fondatezza dei motivi della convocazione. Se il Consiglio comunale accerta che non sussistono motivi per la convocazione della seduta straordinaria, non effettua la seduta e non è convocata un’altra seduta, ordinaria o straordinaria, in conformità a questo regolamento. Art. 29 Nei casi ritenuti urgenti, in cui non è possibile convocare una riunione del consiglio comunale, lo stesso può decidere, su proposta del sindaco, di una determinata documentazione senza riunirsi (seduta per corrispondenza). Alla seduta per corrispondenza non si può deliberare in merito al bilancio di previsione e al conto consuntivo del comune, agli atti generali con cui in conformità con la legge si prescrivono le imposte comunali, e su questioni da cui derivano obblighi finanziari per il comune nonché le questioni che richiedono un ampio dibattito nella seduta del Consiglio. La seduta per corrispondenza si esegue in base all’invito notificato personalmente o mediante posta elettronica con il materiale allegato e la proposta di delibera da adottare, e con il voto espresso personalmente o mediante posta elettronica. Dato il modo in cui viene eseguita la seduta per corrispondenza, l’avviso di convocazione deve recare anche la durata della seduta per corrispondenza (la data esatta e la durata di tale riunione, ovvero l’ora entro cui è prevista la conclusione della stessa). La seduta per corrispondenza è deliberativa, se l'invito è stato inviato a tutti i membri del consiglio comunale e più della metà dei quali ha confermato la notifica personale. Si ritiene che con la conferma della notifica personale i membri abbiamo espresso anche il loro voto. La proposta di delibera che viene presentata in occasione di una seduta per corrispondenza, è adottata dalla stessa maggioranza come nella seduta ordinaria. Sulla seduta per corrispondenza viene redatto il verbale, che oltre agli elementi, previsti dal presente regolamento, deve contenere le ricevute di ritorno delle notifiche personali degli inviti ai membri del consiglio comunale ossia la constatazione del numero di membri del consiglio comunale che hanno votato. L’approvazione del verbale della seduta per corrispondenza è inserita nella prima seduta ordinaria successiva del Consiglio comunale. Art. 30 Alle sedute del Consiglio comunale vengono invitati i relatori per i singoli argomenti all’ordine del giorno, designati dal Sindaco o dal direttore dell’amministrazione comunale. L’invito viene esteso pure a tutti coloro, la cui presenza si reputa necessaria in funzione agli argomenti posti all’ordine del giorno. Art. 31 La proposta di ordine del giorno viene predisposta dal Sindaco. Nella proposta dell’ordine del giorno per la seduta del Consiglio comunale possono essere inseriti solamente gli argomenti che soddisfano le condizioni necessarie per la trattazione, come stabilite da questo regolamento. Il Consiglio comunale delibera in merito all’approvazione dell’ordine del giorno all’inizio della seduta. Il Consiglio comunale non può deliberare di porre all’ordine del giorno determinate questioni se ai consiglieri non è stata consegnata la documentazione concernente. 2. Conduzione e partecipazione alle sedute Art. 32 La seduta del Consiglio comunale è condotta dal Sindaco, che può autorizzare all'uopo un vicesindaco o un consigliere comunale (più avanti nel testo: il presidente). Se insorgono dei motivi, per i quali il Sindaco o il presidente non sono in grado di condurre una seduta già convocata, questa viene condotta dal vicesindaco, e se anche ciò non fosse possibile, dal consigliere più anziano presente. La seduta straordinaria del Consiglio comunale, convocata dai membri del consiglio comunale, non avendo il Sindaco provveduto alla convocazione in conformità della legge e del presente regolamento, è presieduta dal membro del consiglio comunale, autorizzato dagli stessi consiglieri comunali che hanno richiesto la convocazione di tale riunione. Art. 33 I consiglieri comunali hanno il diritto e il dovere di presenziare alle sedute del Consiglio comunale, di partecipare ai lavori e al processo decisionale nell’ambito delle sedute. In merito alla presenza dei consiglieri comunali alla seduta del Consiglio comunale viene redatta l’evidenza in base all’accertamento delle presenze all’inizio della seduta, all’atto di accertamento del numero legale in occasione della votazione e durante la seduta stessa, nonché all’inizio della continuazione di una seduta precedentemente interrotta. Art. 34 Il Sindaco, il direttore dell’amministrazione comunale e i dirigenti degli organi dell’amministrazione comunale debbono presenziare regolarmente alle sedute del Consiglio comunale, in conformità con i loro rispettivi diritti e doveri disposti dalla legge, dallo statuto comunale e da questo regolamento. Art. 35 Le sedute del Consiglio comunale sono pubbliche. La pubblicità viene assicurata mediante la presenza dei cittadini e dei rappresentanti dei mezzi d’informazione alle sedute del Consiglio comunale. I rappresentanti dei mezzi d’informazione nel Comune e dei cittadini sono informati sulla prevista seduta con la pubblicazione dell’invito, accompagnato dai materiali per la riunione. La pubblicazione deve essere effettuata almeno dieci giorni prima della riunione sul sito web del Comune. Se un cittadino o un rappresentante dei mezzi d’informazione, che segue la seduta, disturba i lavori del Consiglio comunale, viene dapprima ammonito dal presidente e se anche dopo essere stato ammonito continua nella sua azione di disturbo, viene allontanato dall’aula su disposizione del presidente. Il Sindaco può proporre al Consiglio comunale di deliberare per effettuare la seduta a porte chiuse integralmente o per singoli punti all’ordine del giorno se ciò è necessario per la tutela di dati personali, di documenti e materiali contenenti i dati che, in conformità alla legge, ad altre prescrizioni o ad atti generali di persone giuridiche sia di diritto pubblico che privato, sono di natura confidenziale ovvero sono definiti come segreto di stato, militare o d’ufficio. Quando il Consiglio comunale delibera di effettuare la seduta a porte chiuse ovvero di trattare determinati punti all’ordine del giorno a porte chiuse, delibera anche in merito all’ammissibilità della presenza di altre persone alla seduta, oltre al Sindaco, al presidente ed ai consiglieri comunali. Art. 36 Nel caso in cui, in conformità a questo regolamento, partecipi alla seduta del Consiglio comunale una persona, le cui capacità motorie, di orientamento, di udito, di parola, di vista o comunque di comunicazione con il Consiglio comunale risultino compromesse, si deve assicurare tutto il necessario per la sua presenza e partecipazione nell’aula consiliare, compresa la tribuna oratoria, nonché tutti gli altri mezzi per coadiuvare la comunicazione con il Consiglio comunale. Il direttore dell’amministrazione comunale è colui che deve attuare le condizioni per permettere alle persone di cui al comma precedente di accedere all’aula consiliare e di comunicare correttamente con il Consiglio comunale. 3. Svolgimento della seduta Art. 37 Quando il presidente inizia la seduta, informa il Consiglio comunale in merito ai consiglieri che hanno comunicato la loro assenza. Il presidente accerta quindi il numero legale dei presenti. All’inizio della seduta il presidente può fornire delucidazioni in merito al corso dei lavori durante la seduta ed in merito ad altre questioni. Art. 38 Il Consiglio comunale definisce l’ordine del giorno all’inizio della seduta. Nel determinare l’ordine del giorno il Consiglio comunale delibera dapprima in merito alle proposte di rimuovere dall’ordine del giorno determinati punti e successivamente in merito alle proposte di ampliamento dell’ordine del giorno. Le questioni, per le quali il proponente è il Sindaco, si rimuovono dall’ordine del giorno su sua proposta senza discussione e senza votazione. Lo stesso vale per le questioni, per le quali il proponente è un consigliere, se è quest’ultimo a proporre la rimozione dall’ordine del giorno. Le proposte per l’ampliamento dell’ordine del giorno possono essere approvate solamente se i motivi sono insorti dopo la convocazione della seduta e se ai consiglieri comunali è stata consegnata la documentazione, che funge da motivazione per l’inserimento della questione all’ordine del giorno, al più tardi entro la seduta stessa. In merito alle proposte di ampliamento il Consiglio comunale discute e delibera. Dopo aver approvato le singole proposte di rimozione di determinati argomenti dall’ordine del giorno ovvero di ampliamento dello stesso il presidente pone all’approvazione l’ordine del giorno nella sua globalità. Dopo aver approvato l’ordine del giorno il Consiglio comunale delibera, di norma, dapprima in merito all’approvazione del verbale della seduta precedente. I consiglieri comunali possono formulare osservazioni al verbale e richiedere che questo sia modificato o integrato. Il verbale può essere approvato con la constatazione che ad esso non sono state formulate osservazioni oppure può essere approvato adeguatamente modificato ed integrato con le osservazioni accolte. Art. 39 I singoli punti all’ordine del giorno vengono trattati per ordine consecutivo, così come indicato dall’ordine del giorno approvato. Durante la seduta il Consiglio comunale può modificare con votazione l’ordine consecutivo di trattazione dei singoli punti all’ordine del giorno. Art. 40 All’inizio della trattazione di ogni punto all’ordine del giorno il Sindaco o la persona designata da questi o dal proponente come relatore, può fornire una motivazione aggiuntiva. La motivazione aggiuntiva non deve superare i quindici minuti, salvo diverse disposizioni contenute nel presente regolamento. Quando il consiglio comunale decide in tal senso, il richiedente è tenuto a fornire una motivazione aggiuntiva. Se il Sindaco non è il proponente, egli stesso o il vicesindaco da lui autorizzato o ancora il direttore dell’amministrazione comunale possono formulare un parere in merito alla questione trattata. Di seguito è data facoltà di parola al presidente dell’organo di lavoro del Consiglio comunale che ha trattato la questione. Quindi la parola è concessa ai consiglieri comunali nell’ordine in cui sono iscritti alla discussione. La discussione di ciascun consigliere comunale può durare fino a sette minuti. L’oratore può intervenire, di norma, una sola volta, ma ha il diritto di replica dopo l’intervento di ogni altro oratore. La replica deve essere concreta e riferita all’argomento come indicato all’atto d’iscrizione, poiché altrimenti il presidente ha la facoltà di vietarla. Le repliche possono durare al massimo tre minuti. Quando l’ordine degli interventi si è esaurito il presidente accerta che non ci sono più oratori iscritti a parlare e chiude la discussione in merito al singolo punto all’ordine del giorno. Art. 41 L’oratore può parlare solamente in merito all’argomento che è all’ordine del giorno e per il quale è in corso il dibattito, al quale il presidente ha invitato ad intervenire. Se l’oratore non si attiene all’ordine del giorno o supera il tempo previsto per l’intervento il presidente lo richiama all’ordine. Se anche dopo il secondo richiamo l’oratore continua a non attenersi all’ordine del giorno ovvero continua con l’intervento, il presidente può toglierli la parola. L’oratore può ricorrere contro la revoca della facoltà di parola ed in merito al ricorso delibera il Consiglio comunale, senza discussione. Art. 42 Il presidente è in dovere di concedere immediatamente quando viene richiesta la facoltà di parola al consigliere comunale che ha intenzione di discutere in merito all’infrazione del regolamento o al mancato rispetto dell’ordine del giorno. Di seguito il presidente fornisce un chiarimento in merito all’infrazione del regolamento o al mancato rispetto dell’ordine del giorno. Se il consigliere comunale non è soddisfatto del chiarimento, in merito alla questione delibera il Consiglio comunale, senza discussione. Art. 43 Se in base al dibattito è necessario approntare le proposte da sottoporre all’approvazione, o di determinate posizioni, il dibattito concernente il singolo punto in trattazione si interrompe, per continuare dopo la presentazione di dette proposte. Il presidente può interrompere i lavori durante la seduta anche quando ciò è necessario per fare una pausa, per la preparazione delle proposte a conclusione del dibattito, per eventuali consultazioni in seno al Comune, per l’acquisizione di perizie aggiuntive. In caso di interruzione il presidente fissa il termine di continuazione della seduta. Il presidente interrompe i lavori del Consiglio comunale se constata che la seduta non è più deliberativa, se si rendono necessarie consultazioni in seno all’organo di lavoro e negli altri casi in cui il Consiglio comunale delibera in tal senso. Se i lavori del Consiglio comunale vengono interrotti perché la seduta non è più deliberativa e il quorum non viene raggiunto neppure nella continuazione, il presidente pone termine alla seduta. Art. 44 Il presidente fissa una pausa di quindici minuti, di norma, dopo due ore di lavori ininterrotti. La pausa può essere fissata dal presidente anche su proposta motivata di un singolo o di un gruppo di consiglieri, del Sindaco o del proponente, se ciò è necessario per la preparazione di integrazioni (emendamenti), di pareri, di posizioni, di motivazioni aggiuntive o di risposte, o ancora per l’acquisizione dei dati richiesti. La pausa può durare al massimo trenta minuti e può essere fissata per un massimo di due volte nell’ambito di uno stesso punto. Art. 45 Se il Consiglio comunale non ha terminato la discussione in merito alla questione in trattazione oppure se non sussistono le condizioni per deliberare o ancora se il Consiglio comunale non desidera deliberare in merito alla questione nell’ambito della seduta in corso, la discussione ovvero la votazione in merito alla questione viene rinviata a una delle sedute successive. Il Consiglio comunale può deliberare in uguale misura anche se non è riuscito, per ristrettezza di tempo, a trattare tutti i punti all’ordine del giorno. Quando tutti i punti all’ordine del giorno sono esauriti il Consiglio comunale pone termine alla seduta. 4. Mantenimento dell’ordine nell’ambito della seduta Art. 46 Il presidente è incaricato di mantenere l’ordine nell’ambito della seduta. Durante la seduta del Consiglio comunale nessuno ha il diritto di parlare sino a quando il presidente non gli concede la parola. Il presidente tutela l’oratore affinché questi possa parlare indisturbato. Il presidente è l’unico ad avere il diritto di richiamare l’oratore all’ordine o di interrompere il suo intervento. Per le infrazioni commesse nell’ambito della seduta del Consiglio comunale il presidente può attuare i seguenti provvedimenti: 1. richiamo all'ordine, 2. revoca della facoltà di parola, 3. allontanamento dalla seduta o da parte della seduta. Art. 47 Un consigliere comunale può essere richiamato all’ordine se parla anche senza che gli sia stata concessa la parola, se usa un linguaggio sconveniente, se oltraggia qualcuno, se telefona in aula durante i lavori o se in altro modo non rispetta l’ordine durante la seduta. La revoca della facoltà di parola si applica quando un oratore durante il suo intervento non rispetta l’ordine e le disposizioni di questo regolamento ed è stato richiamato all’ordine ed al rispetto delle disposizioni di questo regolamento già per due volte di seguito nel corso della seduta. L’allontanamento dalla seduta o da parte di essa viene disposto nei confronti di un consigliere comunale ovvero di un oratore che, nonostante sia stato richiamato all’ordine e nonostante gli sia stata revocata la facoltà di parola, continua a non rispettare l’ordine durante la seduta in modo da rendere impossibile il regolare svolgimento dei lavori del Consiglio comunale. Il consigliere comunale ovvero l’oratore nei confronti del quale viene attuato il provvedimento che ne prevede l’allontanamento dalla seduta o da parte di essa deve abbandonare immediatamente l’aula nella quale si svolge la seduta. Il presidente può ordinare che venga allontanato sia dall’aula che dall’edificio nel quale si svolge la seduta ogni altro partecipante che durante la seduta non rispetta l’ordine ovvero che con il suo comportamento rende impossibile lo svolgimento indisturbato della seduta. Se l’ordine è gravemente compromesso il presidente può ordinare l’allontanamento di tutto l’auditorio. Se il presidente non è in grado di mantenere l’ordine con i provvedimento ordinari, dispone l’interruzione della seduta. 5. Il processo deliberativo Art. 48 Il Consiglio comunale delibera validamente se alla seduta è presente la maggioranza di tutti i consiglieri comunali. La presenza del numero legale si accerta all’inizio della seduta, all’inizio della continuazione di una seduta sospesa per pausa o interrotta. Per il quorum deliberativo è decisiva l’effettiva presenza dei consiglieri comunali in aula. La verifica del numero legale può essere richiesta da ciascun consigliere comunale o dal presidente in qualsiasi momento della seduta. Art. 49 La deliberazione proposta si reputa approvata in seduta deliberativa se la maggioranza dei consiglieri comunali che hanno espresso il voto si è dichiarata FAVOREVOLE alla sua approvazione ossia se il voto FAVOREVOLE è stato espresso da tanti consiglieri, quanti per una determinata decisione sono richiesti per legge. Il Consiglio comunale approva lo statuto del Comune con la maggioranza dei due terzi di tutti i consiglieri comunali. Il Regolamento del Consiglio comunale è invece approvato con la maggioranza dei due terzi dei consiglieri comunali presenti. Art. 50 Le deliberazioni del Consiglio comunale, indicate all’articolo 66 dello Statuto del Comune, ed inerenti la tutela dei diritti particolari della comunità nazionale italiana, si reputano approvate se ad esse viene formulato il consenso da parte dei consiglieri rappresentanti della comunità nazionale italiana. I consiglieri rappresentanti della comunità nazionale italiana, prima di decidere in merito alla formulazione del consenso per le questioni inerenti i diritti particolari della comunità nazionale italiana, sono in dovere di acquisire il consenso del Consiglio della Comunità autogestita della nazionalità italiana. I consiglieri rappresentanti della comunità nazionale italiana devono presentare per iscritto al Consiglio comunale il consenso, assieme al precedentemente acquisito consenso del Consiglio della Comunità autogestita della nazionalità italiana, prima della deliberazione nell’ambito della seduta del Consiglio comunale. Nel caso i consiglieri rappresentanti della comunità nazionale italiana non formulino il consenso alle questioni legate alla tutela dei diritti particolari della comunità nazionale italiana, la questione viene rimossa dall’ordine del giorno. Per armonizzare le posizioni diverse in merito alla questione il Sindaco convoca una riunione di armonizzazione assieme ai consiglieri rappresentanti della comunità nazionale italiana, alla commissione per le questioni della nazionalità italiana ed al presidente del Consiglio della Comunità autogestita della nazionalità italiana, in seno alla quale si tentano di armonizzare le posizioni. La proposta armonizzata viene presentata dal Sindaco alla prima seduta successiva del Consiglio comunale. Nel caso nell’ambito della riunione di armonizzazione non si riesca a raggiungere un accordo in merito all’armonizzazione della proposta, il Sindaco informa in merito il Consiglio comunale alla prima seduta successiva. Il Consiglio comunale, in base all’informazione ricevuta, constata che non sussiste una proposta armonizzata e rimuove la questione dall’ordine del giorno. Il Consiglio comunale può discutere e deliberare nuovamente in merito a detta questione solamente in base a una nuova proposta di deliberazione. Art. 51 Il Consiglio comunale delibera, di norma, a scrutinio palese. Il Consiglio comunale può deliberare a scrutinio segreto solamente quando ciò è sancito dallo statuto o se il Consiglio stesso delibera in tal senso prima di deliberare in merito ad una singola questione. La proposta di votazione a scrutinio segreto può essere presentata dal Sindaco o da ciascun membro del Consiglio comunale. Art. 52 La votazione è effettuata al termine della discussione concernente la proposta sulla quale si delibera. I consiglieri comunali hanno il diritto di esporre i motivi del loro voto, salvo diverse disposizioni contenute nel presente regolamento. La dichiarazione di voto è ammessa solamente una volta nell’ambito di ogni singola votazione e non deve durare più di due minuti. Dopo ogni votazione il presidente accerta e proclama il risultato del voto. Art. 53 I consiglieri comunali votano definendosi “FAVOREVOLI” o “CONTRARI” all’approvazione della deliberazione proposta. Art. 54 La votazione palese è effettuata per alzata di mano con l’ausilio di cartoncini colorati: il cartoncino azzurro reca la scritta bilingue “ZA – FAVOREVOLE” e con esso si esprime il voto a favore; il cartoncino rosso reca invece la scritta bilingue “PROTI – CONTRARIO” e con esso si esprime il voto contrario. La votazione si può effettuare anche con l’ausilio di un apposito congegno elettronico se sono assicurate le condizioni tecniche, oppure ancora per appello nominale. Il presidente chiede ai consiglieri di esprimere il loro voto dapprima invitando loro ad esprimere i voti FAVOREVOLI alla decisione proposta; e dopo aver accertato i voti favorevoli, invita i consiglieri ad esprimere i voti CONTRARI alla decisione proposta. Ciascun consigliere comunale può esprimere il proprio voto in merito ad una decisione una volta sola, a meno che non si tratti della ripetizione della votazione. La votazione per appello nominale viene effettuata se il Consiglio comunale delibera in tal senso su proposta del presidente o di un singolo consigliere comunale. La votazione per appello nominale si effettua mediante la chiamata successiva, per ordine alfabetico delle lettere iniziali dei cognomi dei consiglieri da parte del presidente. Il consigliere comunale esprime il proprio voto dichiarandosi ad alta voce “FAVOREVOLE” o “CONTRARIO”. La dichiarazione del consigliere comunale o la sua assenza viene annotata dal presidente accanto al nome del consigliere. Art. 55 Se la votazione viene effettuata mediante l’utilizzazione di sistemi elettronici ogni consigliere comunale può richiedere una copia scritta computerizzata dell’esito della votazione. Se durante le operazioni di voto mediante l’utilizzo dei sistemi elettronici in dotazione viene accertato un errore