Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Idrija, stran 5129.

(1)Sestavni deli OPN so: – tekstualni del – kartografski del

(2)Besedilo OPN obsega poglavja: I. Uvodne določbe. II. Strateški del, ki vsebuje: izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, zasnovo prostorskega razvoja občine in usmeritve za prostorski razvoj občine, zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za namensko rabo ter koncept razvoja naselij Idrija, Spodnja Idrija, Godovič in Črni Vrh. III. Izvedbeni del, ki vsebuje: območja namenske rabe, splošne prostorsko izvedbene pogoje, prostorsko izvedbene pogoje glede na namensko rabo in posebne prostorsko izvedbene pogoje za posamezne enote ter območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju OPPN). IV. Končne določbe.

(3)Kartografski del OPN vsebuje grafične prikaze na državnih geodetskih podlagah, ki so glede na vsebino ločeni na: – grafične prikaze strateškega dela, ki so izdelani shematsko v merilu 1:100.000 in vsebujejo: – zasnova prostorskega razvoja, – zasnova gospodarske javne infrastrukture, – usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ter prikaz okvirnih območij naselij vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi okvirnih območij razpršene poselitve, – usmeritve za razvoj v krajini in določitev namenske rabe, – konceptualne dele urbanističnih načrtov za Idrijo, Spodnjo Idrijo, Godovič in Črni Vrh; – grafične prikaze izvedbenega dela, ki so izdelani na kartah v merilu 1: 5000 in vsebujejo: – pregledno karto z razdelitvijo na liste v merilu 1:50.000, – pregledno karto s prikazom osnovne namenske rabe in ključnega omrežja gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:50.000, – prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne in podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev, – prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture. II. STRATEŠKI DEL

1. člen (strategija prostorskega razvoja) 1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine 1.1 Usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih dokumentov S strateškim delom občinskega prostorskega načrta občina opredeljuje izhodišča prostorskega razvoja ter usmerja razvoj dejavnosti in rabe prostora tako, da so zagotovljeni pogoji za usklajen in vzdržen prostorski razvoj. Strateški del občinskega prostorskega načrta je podlaga za izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov. Vzdržen prostorski razvoj je temeljno načelo prostorske strategije. Pomeni zagotavljanje take rabe prostora in prostorskih ureditev, ki ob varovanju okolja, ohranjanju narave in trajnostni rabi naravnih dobrin, ohranjanju kulturne dediščine in drugih kakovosti naravnega in bivalnega okolja omogoča zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij. Prostorski razvoj občine Idrija bo sledil načelom trajnostnega razvoja, kakor izhaja iz temeljnih dokumentov Evropske unije (ESDP 2000), Sveta Evrope (CEMAT 2000, Ljubljanska deklaracija) in drugih (Habitat, Natura 2000, Ramsarska in Arhurška konvencija). To pa predvsem pomeni zagotavljanje izenačevanja prostorskih možnosti za ekonomski in socialni razvoj znotraj celotne občine, zagotavljanje policentričnega prostorskega razvoja, varovanje naravnih virov in njihovo trajnostno izkoriščanje, ohranjanje kulturne dediščine, ustrezna raba prostora in ohranjanje lokalne identitete. Prostorski razvoj Občine Idrija bo sledil tudi Strategiji prostorskega razvoja Slovenije v delu, ki se nanaša na Idrijo: – oblikovanje policentrične zasnove poselitve (Idrija se razvija kot središče regionalnega pomena, Spodnja Idrija, Godovič in Črni Vrh pa kot pomembna lokalna središča); – navezovanje na notranji obodni cestni obroč, ki zagotavlja povezanost regionalnih in medobčinskih središč (Idrija, Cerkno, Škofja Loka, Kranj, somestje Kamnik – Domžale, somestje Trbovlje – Hrastnik – Zagorje ob Savi, Novo mesto, Kočevje, Ribnica, Cerknica, Postojna, Logatec, Idrija), s katerim se zagotavlja povezanost posameznih regij mimo Ljubljane in s tem izboljšanje možnosti za njihov prostorski razvoj; – navezovanje na omrežje mednarodnih cestnih povezav (od Želina preko Idrije do Logatca); – ustrezna raba prostora glede na omejitvene dejavnike (severni del občine leži v erozijskem območju srednje intenzitete z več obstoječimi erozijskimi žarišči, poplavna območja predstavljajo doline reke Idrijce, Zale in Kanomljice); – varovanje naravnih virov in njihova trajna raba (občina leži v območju pomembnih virov v razpoklinskih in kraških vodonosnikih z večjo izdatnostjo); – ohranjanje lokalne identitete (značilna razpršena poselitev in kulturna krajina); – ohranjanje arhitekturnih in urbanističnih značilnosti občine Idrija, ki spada v območje Trnovske arhitekturne regije; – ohranjanje mesta Idrija z vplivnim območjem, ki je na nacionalni ravni opredeljeno kot posebno krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi; – ohranjanje območij naravnih kakovosti, predvsem jugozahodnega dela občine, ki je opredeljeno kot Regionalni krajinski park Trnovski gozd; – razvijanje območja Idrija in Spodnje Idrije kot jedrnega območja prostočasnih dejavnosti; – vpenjanje v energetsko omrežje (omrežje 110kV daljnovodne povezave (RTP 110/20kV Idrija, DV 110kV Ajdovščina–Idrija, DV 110 kV Idrija Cerkno in DV 2 x 110 kV Idrija–Žiri I. in II.) in načrtovanje prenosnega plinovoda R38 Kalce–Godovič. Strategija upošteva razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora, še posebej s področja oskrbe z vodo, elektriko in plinom, prometa, kmetijstva in gozdarstva, varstva narave, kulturne dediščine, rudarstva ter usmeritve krajevnih skupnosti, Občine in civilnih družb. Občina Idrija spada v Goriško statistično regijo, ki jo pokriva Severnoprimorska mrežna regionalna razvojna agencija. V okviru te je Občina Idrija del Idrijsko-Cerkljanske razvojne agencije. Strategija občine je usklajena z Regionalnim razvojnim programom Severnoprimorske regije (2007-2013). Upoštevane so usmeritve v večji gospodarski razvoj in ohranjanje naravnih danosti, trajnostni razvoj in medregionalno in tudi vseevropsko povezovanje. 1.2 Stanje, značilnosti in težnje prostorskega razvoja Idrije S površino 293,7 km2 je Občina Idrija med večjimi občinami v Sloveniji (na
2. mestu v državi). Občina je imela januarja 2010 11.889 prebivalcev. Po popisu prebivalstva leta 2002 (Statistični urad RS, 2002) pa je štela 11.900 prebivalcev, kar kaže na to, da se število prebivalcev v občini ne spreminja. Ne pričakuje se večjega priseljevanja in dnevnih migracij v občino iz sosednjih občin, prav tako pa ne izseljevanja in večjih dnevnih migracij iz idrijske v druge občine. Občina je dobro gospodarsko razvita in nudi možnost zaposlitve lokalnemu prebivalstvu, delno pa tudi prebivalstvu iz okoliških občin. Največja podjetja so Hidria Rotomatika z več kot 800 zaposlenimi in Kolektor s 1200 zaposlenimi. Opazen je celo trend povpraševanja po delovni sili, kar je ugodno. Velik del občinskega ozemlja sodi v območja različnih varstvenih režimov: območja Nature 2000, Krajinski park Zgornja Idrijca, predlog Regijskega parka Trnovski gozd in območja varstva vodnih virov. Ob veliki hribovitosti (veliki nakloni terena) in bogati poraščenosti z gozdom (nad 75 %) predstavljajo navedene značilnosti omejitve za razvoj, hkrati pa ponujajo tudi prednosti, predvsem za razvoj sonaravnega turizma in rekreacije. Prostor občine je pomemben vodni vir za širše območje primorske regije. Osrednjo vlogo v občini ima mesto Idrija (občinsko, regionalno središče) v povezavi z naseljem Spodnja Idrija. Idrija in Spodnja Idrija se povezujeta v somestje in si hkrati delita funkcije. Zagotavljata zadostno in dostopno oskrbo z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi. Povezujeta se tudi s Spodnjo Kanomljo. Godovič in Črni Vrh se razvijata kot pomembni lokalni središči. Godovič ima zaradi dobre prometne dostopnosti in ugodnih naravnih pogojev prihodnost v večjem razvoju industrije in večji naselitveni potencial. Črni Vrh je pomembno lokalno središče za celotno Črnovrško planoto. Vojsko ima vlogo rekreacijskega središča. Vsa ta naselja imajo pomembno funkcijo lokalnih oskrbnih središč in nudijo osnovne funkcije oskrbne ravni. Lokalna središča večjega pomena (vsaj ena funkcija lokalnega pomena) so: Vojsko, Ledine, Ledinsko Razpotje, Lome, Idrijske Krnice, Zadlog, Zavratec, Vrsnik. Ostala naselja v občini so: Čekovnik, Dole, Gore, Gorenja Kanomlja, Gorenji Vrsnik, Govejk, Idrijska Bela, Idrijski Log, Idrijske Krnice, Idršek, Javornik, Jelični Vrh, Kanji Dol, Korita, Ledinske Krnice, Masore, Mrzli Log, Mrzli Vrh, Pečnik, Potok, Predgriže, Spodnja Kanomlja, Spodnji Vrsnik, Srednja Kanomlja, Strmec, Žirovnica, Rejcov grič. Naselja Idrijske Krnice, Čekovnik, Idrijski Log, Ledinske Krnice, Lome, Predgriže in Zadlog so razložena naselja in nimajo jasno oblikovanega vaškega jedra. Večjih območij nenehnega praznjenja ni opaziti, pojavljajo pa se posamezne zapuščene kmetije ali stanovanjski objekti. Kot avtohtoni poselitveni vzorec se izven strnjenih naselij pojavlja preplet samotnih kmetij v celkih z razpršeno poselitvijo individualne stanovanjske gradnje. Poselitev se prilagaja vrtačastemu in razbitemu svetu, velikim naklonom. Pojavlja se predvsem na izravnavah, ob komunikacijah, ob gozdnem robu, v Zadlogu na obrobju zadloške planote pri prehodu v gozdni prostor. Opisan poselitveni vzorec predstavlja edinstvenost v slovenskem prostoru in ga kot kulturno vrednoto ohranjamo. Posebnost so posamezne domačije s številnimi pomožnimi objekti za kmetijsko dejavnost, ki stojijo na pobočjih, s posestjo v celku. Zaradi spremembe načina življenja in kmetijske tehnologije je prav ta segment poselitve najbolj ogrožen. V prostorskem pogledu ga ogroža opuščanje starih objektov ter novogradnje znotraj celka. Ta oblika poselitve v Občini Idriji predstavlja identiteto, ki jo želimo ohraniti. Zaradi prepleta samotnih kmetij in individualne stanovanjske gradnje bi težko določili območja, kjer se pojavljajo zgolj samotne kmetije in kjer se pojavlja zgolj »razpršena poselitev«. Ta dva vzorca se nenehno prepletata in tvorita značilno krajinsko podobo. Vendar pa razpršena poselitev predstavlja eno temeljnih težav zagotavljanja kakovostne komunalne opremljenosti stavbnih zemljišč, velike stroške vzdrževanja komunalne opreme in njeno pravočasno zagotavljanje. Zato naj se novi posegi v prostor usmerjajo na komunalno že opremljena območja in območja predvidena za komunalno opremljanje. Pomembne so prometne povezave Godoviča z Logatcem, povezava čez Črni Vrh proti Ajdovščini in povezava iz Idrije in Spodnje Idrije proti Škofji Loki. Na področju družbenih dejavnosti je občina relativno dobro razvita. Poleg osnovnih šol v Idriji, Spodnji Idriji in Črnem Vrhu, so podružnične šole še v Godoviču, Ledinah in Zavratcu. Srednje šolstvo in ostala dodatna izobraževanja so dostopna predvsem v Idriji, kjer je gimnazija, srednja poklicna šola, glasbena šola in možnost izobraževanja za odrasle. Vzgojno varstvene enote so v Spodnji Idriji, Idriji, Godoviču in Črnem Vrhu. S koncentracijo predvsem v Idriji so razvite tudi ostale javne funkcije (zdravstvo), skrb za starejše občane je organizirana v Idriji in Črnem Vrhu. Ostale dejavnosti (denarne institucije, poštne usluge, kultura in šport) so razporejene v vseh lokalnih središčih in nudijo zadostno oskrbo lokalnega prebivalstva. Pomanjkanje ustreznih stavbnih zemljišč za gradnjo je opazno predvsem v Idriji in Spodnji Idriji, ki sta utesnjeni v dolini Idrijce. Poselitev se širi na okoliška hribovita območja. Marsikje zaradi nestabilnosti terena in velikih naklonov gradnja ni možna. Obstoječa poselitvena območja so večinoma pozidana, iskati je treba nove površine. Prav zaradi pomanjkanja ustreznih površin za gradnjo v mestih se poselitev širi v bližini okoliških zaselkov in kot avtohtona razpršena poselitev. Prostor Idrije je zanimiv tudi za postavitev počitniških hiš, zato najdemo predvsem v atraktivnih in ambientalno kvalitetnih okoljih obstoječe počitniške objekte in počitniška naselja. Razen počitniških naselij na Vojskarski in Črnovrški planoti se v ostalem prostoru Idrije prepleta gradnja počitniških objektov s tradicionalnim vzorcem razpršene poselitve. Njihov obseg zaenkrat ni moteč, vendar povečano število novogradenj predstavlja nevarnost za zmanjšanje obstoječe kakovosti krajine. Občina je delno že turistično razvita, predvsem po zaslugi bogate tehniška dediščine (klavže, rudnik, tehniški muzej), kulturne dediščine, ohranjanja tradicije (čipke), kulinarike in neokrnjene narave z avtohtono stavbno dediščino. Kmetijskih površin je v občini relativno malo, največ je prepleta kmetijsko-gozdnega prostora. Pretežni del kmetijskih zemljišč leži v višje ležečih območjih (nad 600 m.n.v.) kjer je prisoten večji trend zaraščanja kmetijskih zemljišč. Razpoznanih je le malo območij, kjer bi prevladovala kmetijska raba. Nekaj večjih zaključenih območij je v okolici Godoviča na Godoviški ravnini, v Zadloški kotlini, okolici Črnega Vrha in Predgriž, na Ledinah. Pravzaprav ni nobeno od naštetih območij izrazito kmetijsko, praviloma gre za preplet travnikov, njive se pojavljajo v večjih izravnavah. Občina Idrija spada v celoti v gozdno in gozdnato krajino. V gozdno krajino spada strnjeno območje gozdov Zgornje Idrijce, Čekovnika in del Črnovrške planote. Gozdna krajina zajema vse ostale gozdove v občini, ki se prepletajo s kmetijsko rabo in razpršeno poselitvijo in tvorijo značilno krajinsko podobo. Gozdnatost se je v zadnjih dvesto letih iz 54 % povečala na 76 % ozemlja občine. Prav zaradi obsežnih gozdnih površin je potencial razvoja lesnopredelovalna industrija in tudi razvoj lesne biomase, ki ga občina še ni dobro izkoristila. Gozdno krajino je potrebno še posebej varovati predvsem na območjih, kjer so prisotne zaščitene živalske vrste (ris, medved, volk), kar je hkrati tudi potencial za razvoj. Občina Idrija ima bogato kulturno dediščino, predvsem zaradi dolgoletne tradicije rudarjenja in delovanja rudnika živega srebra v Idriji ter z njim povezanega načina življenja. Mesto Idrija je pomembno spomeniško območje in kandidira za vpis na UNESCO seznam svetovne dediščine. Z opustitvijo rudarjenja je velik del območja rudnika živega srebra potrebno sanirati in tako omogočiti razvoj, predvsem poselitve na saniranem območju (Idrija). Objekti in naprave z obdobja rudarjenja se ohranjajo kot tehniška dediščina in vključujejo v razvoj poselitve. V občini je pristno tudi večje število površinskih kopov kamenih agregatov, mnogi med njimi so nelegalni. Eksploatacija se nadaljuje le v tistih, kjer se na podlagi ustreznih dovoljenj zagotavlja tudi sanacija območij. 1.3 Cilji prostorskega razvoja Občine Idrija Izhodišča in cilji prostorskega razvoja Občine Idrija izhajajo iz: – položaja občine v širšem prostoru, – značilnosti prostora občine, – usmeritev posameznih sektorjev, – ocene stanja in teženj v prostoru, – ugotovljenih problemov v prostoru. Poglavitna izhodišča in cilji prostorskega razvoja Občine Idrija so:
3. Uravnotežen razvoj urbanega sistema S čim bolj uravnoteženim razvojem celotnega sistema poselitve, ki teži k enakovredni prostorski porazdelitvi družbene in socialne infrastrukture, delovnih mest in stanovanj, bo omogočena tudi ustrezna prostorska integracija občine v regiji in državi kot predpogoj za socialno, gospodarsko in kulturno enotnost, gospodarsko učinkovitost ter socialno pravičnost. V smislu uravnoteženega razvoja poselitve je treba poskrbeti za skladen razvoj mest in drugih naselij ter podeželskih območij. Predvsem je treba zagotoviti možnost za uveljavitev primerjalnih prednosti in uveljaviti konkurenčnost ter učinkovitost posameznih območij, še posebej v manj dostopnih legah. S tem bo omogočena tudi ohranitev in varovanje (prostorske) identitete občine v primerjavi z drugimi občinami in regijami v državi.
4. Povezovanje Občine Idrija z drugimi občinami in regijami Gre za enega najpomembnejših izhodišč, s katerim bo mogoče zagotoviti enakomeren in uravnotežen prostorski razvoj med posameznimi regijami in s tem tudi v občini sami. Z ustreznimi strukturnimi spremembami, ki bodo s prostorskim razvojem morale povezati tudi ustrezne ekonomske in socialne aktivnosti, bo omogočen tudi dvig življenjske ravni, izboljšanje življenjskih razmer in zagotavljanje zdravega življenjskega okolja za vse prebivalce. Zagotoviti bo treba predvsem možnosti za razvoj strukturno šibkejših, demografsko ogroženih in manj razvitih območij v občini. Prav zaradi trenutnega stanja je treba tem območjem posvetiti posebno pozornost in pomoč ter si prizadevati tudi za pridobitev zunanje pomoči (iz ustreznih strukturnih skladov EU ali drugih mednarodnih virov pomoči), zaradi česar je povezovanje v širše regionalne skupnosti za razvoj občine bistvenega pomena. Na ta način bo mogoče v dolgoročnem obdobju ponovno usposobiti notranje ekonomske in druge potenciale posameznih območij in vzpostaviti uravnotežen razvoj celotne občine.
5. Enakovredna dostopnost do dobrin skupnega pomena in znanja ter razvoj ustrezne infrastrukture Z razvojem ustrezne (prometne in telekomunikacijske) infrastrukture, ki bo v bodoče omogočala hitrejšo fizično dostopnosti do dobrin skupnega pomena, in z razvojem novih tehnologij, ki bodo zagotavljale dostopnost (do informacij in storitev) na daljavo, bo mogoče preprečiti nastajanje in širjenje nerazvitih območij, v katerih so / bi bili pogoji življenja slabši in manj kakovostni. V sedanjih pogojih, ko se tudi v Občini Idrija kažejo težnje po centralizaciji vsakovrstnih dejavnosti in aktivnosti, je treba posebno skrb nameniti podeželskim območjem. Poleg razvoja prometne infrastrukture je treba skrbeti predvsem za izobraževanje in informiranje javnosti.
6. Varčna in smotrna raba prostora in skrb za okolje S tem ciljem zagotavljamo kvaliteto življenja ne le sedanjim, temveč tudi bodočim rodovom. S smotrnim načrtovanjem rabe prostora je treba zagotoviti racionalno in varčno rabo zemljišč ter naložb v zemljišča, varovanje gradbene substance v mestih in na podeželju ter naravne in kulturne dediščine, varovanje obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov ter varovanje okolja nasploh. Z uveljavljanjem novih tehnologij, proizvodov pa tudi z ustanavljanjem novih institucij, instrumentov in orodij je treba zagotavljati take posege v prostor, ki so prijazni do človeka in okolja. Preko prenove in razvoja je treba sanirati površine, ki so nasute z rudniško haldo in ob odkopu predstavljajo nevaren odpadek. Z načrtovanjem in spodbujanjem rabe obnovljivih virov energije je potrebno izboljšati kakovost okolja in energetske oskrbe.
7. Ohranjanje in varstvo kulturne dediščine pridobivanja živega srebra Ohranjanje in varstvo kulturne dediščine pridobivanja živega srebra in z njim povezanega načina življenja v širši regiji, ki je osnova kandidature mesta Idrije za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Treba je zagotoviti ohranjanje dosežkov izjemnega pomena, ki jih je rudarjenje tukaj pustilo, hkrati pa opredeliti tudi način za sanacijo tistih vplivov, ki so povzročili degradacije prostora. Ohranjanje kulturne dediščine hkrati pomeni pomembno podporo razvoju turizma v obsegu, ki je za ta prostor primeren.
8. Ohranjanje narave Za doseganje ciljev prostorskega razvoja občine je nujno potrebno zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti. 2 Zasnova prostorskega razvoja občine in usmeritve za prostorski razvoj občine 2.1 Usmeritve za razvoj poselitve Razvoj poselitve v občini izhaja iz omrežja naselij in funkcije naselij v tem omrežju. V skladu s strategijo se poselitev prednostno usmerja v naselje, če imamo razpoložljive površine ali prepoznana območja, potrebna prenove. Omrežje naselij s funkcijami posameznih naselij in območja razpršene poselitve so prikazana na shematski karti »Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana«. (karta 03) 2.1.1 Opredelitev vloge naselij v omrežju naselij (Karte 01, 03 in 04): Občinsko središče regionalnega pomena: – Idrija kot upravno, občinsko in najpomembnejše zaposlitveno središče v občini bo še naprej predstavljala najmočnejši urbani center tudi v širšem, regionalnem pomenu; – naselji Idrija in Spodnja Idrija je treba povezati v enotno somestje – v funkcijsko povezano urbano aglomeracijo z delitvijo dejavnosti, ki bo imelo vlogo regionalnega središča, kot ga opredeljuje Strategija prostorskega razvoja Slovenije; – tako Idrija kot Spodnja Idrija naj ohranita svojo lokalno identiteto in občutek pripadnosti prebivalcev svojemu kraju; – krepi naj se povezave Spodnje Idrije s Spodnjo Kanomljo. Pomembnejša lokalna središča: – skupaj z Godovičem in Črnim Vrhom predstavlja somestje Idrija – Spodnja Idrija ogrodje poselitvenega sistema v občini; – dosežena stopnja centralnosti se bo prilagajala novim razvojnim trendom, dvigu kakovosti in ravni storitev oskrbnih funkcij; to velja še posebej za Godovič in Črni Vrh (v somestju s Predgrižami), ki predstavljata nova razvojna pola občine; – skladno z demografskim razvojem občine in regije je treba krepiti vlogo in pomen vseh štirih naselij (Idrija, Spodnja Idrija, Godovič in Črni Vrh); naselja se bodo širila glede na sklop dejavnosti, ki jih imajo in so predvideni v njihovem nadaljnjem razvoju; Lokalna središča: – naselja lokalnega pomena v občini (Vojsko, Idrijske Krnice, Zadlog, Vrsnik, Srednja Kanomlja, Spodnja Kanomlja, Zavratec, Dole, Ledine, Predgriže) so pretežno ruralnega značaja in zadovoljujejo osnovne potrebe lokalnega prebivalstva; v teh naseljih se bodo poleg kmetijske razvijale tudi ostale dejavnosti (turistične, oskrbne in gospodarske), – zagotoviti je treba hitrejši razvoj naselij lokalnega pomena v mejah ugotovljenih prostorskih možnosti in potreb zaledja; v teh naseljih je treba z načrtnim usmerjanjem stanovanjske gradnje in novih dejavnosti postopoma zagotoviti višji komunalni standard, primerno oskrbo in možnosti zaposlitve, skladno z velikostjo gravitacijskega zaledja in oddaljenostjo od večjih središč. Ostala naselja: Čekovnik, Gore, Gorenja Kanomlja, Gorenji Vrsnik, Govejk, Idrijska Bela, Idrijski Log, Idršek, Javornik, Jelični Vrh, Kanji dol, Korita, Ledinske Krnice, Masore, Mrzli Log, Mrzli Vrh, Pečnik, Potok, Spodnji Vrsnik, Strmec, Žirovnica, Rejcov grič. Ta naselja ohranjajo pretežno ruralni značaj in nimajo predvidene pomembnejše vloge v omrežju naselij. V njih prevladujejo stanovanjske funkcije, ki se večinoma dopolnjujejo s kmetijskimi in turističnimi dejavnostmi. 2.1.2 Usmeritve razvoja omrežja naselij, poselitve in celovite prenove so (karta 03): – optimalna povezava naselij z različnimi funkcijami v omrežje naselij, ki bo zagotavljalo zadovoljevanje skupnih potreb, racionalno organizacijo dejavnosti v prostoru in najprimernejšo rabo površin; – poseljenost v manj dostopnih območjih je treba zagotoviti z zavestnimi ukrepi, kot so dobra prometna povezanost, osnovni komunalni standard in bližina osnovnega izobraževanja; – razvoj poselitve je treba usmerjati v območja naselij; – zagotoviti je treba uravnotežen razvoj poselitvenih vzorcev v posameznih prostorskih enotah, tako da bodo še naprej izražali značilno prepoznavnost posameznih območij v občini; – ohranjati je treba značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo; – učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo je treba zagotavljati z večjo koncentracijo stanovanj in delovnih mest v naseljih, ki so v celoti ali delno komunalno opremljena; – Idrijo in rudniški kompleks je treba še naprej razvijati kot percepcijsko in kulturno središče občine in širšega zaledja v regiji; – ostala urbanizirana naselja v občini (Spodnja Idrija, Godovič, Črni Vrh) je treba razvijati kot razvojne pole, ki ležijo ob najpomembnejših prometnih smereh; – Spodnja Idrija se povezuje s Spodnjo in Srednjo Kanomljo; – s prenovo in revitalizacijo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč (opuščenih ali neprimernih lokacij) bo zagotovljena večja izkoriščenost in kvalitetnejša raba prostora; – notranji razvoj naselij bo potekal z ohranjanjem kakovostnih rab in prostorskih struktur ob upoštevanju obstoječih urbanih oblik, arhitekturne, socialne in kulturne različnosti, varnosti bivanja in dela, varstva in razvoja kulturne dediščine ter racionalne rabe naravnih in drugih virov; – notranji razvoj naselij in racionalna raba zemljišč se zagotavljata tudi s spremembami rabe prostora in obstoječih objektov, omogočanjem prepleta rab prostora in z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin; – notranji razvoj naselij se zagotavlja z načrtovanjem uravnoteženega razmerja med grajenimi in zelenimi površinami; – v strnjenih naseljih je potrebno preprečevati razmah poselitve navzven in možen pojav razpršene gradnje; – prenova posameznih vaških (mestnih) območij se izvaja na podlagi občinskega podrobnega prostorskega načrta; v primerih občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je podlaga za celovito prenovo območja naselbinske dediščine, je obvezni sestavni del OPPN konservatorski načrt za prenovo; – za vsa območja nove poselitve, večja od 0,5 ha, ali območja, posebej določena v občinskem prostorskem načrtu, je potrebno izdelati občinski podrobni prostorski načrt (OPPN); – osnovni pogoj za uresničevanje načrtovanega razvoja v naseljih je pravočasno pridobivanje in urejanje zemljišč za gradnjo. 2.1.3 Usmeritve za razvoj območij razpršene poselitve (karti 01 in 03): – pri posegih v območju razpršene poselitve se je treba praviloma izogibati kakovostnim kmetijskim površinam in gradnjo usmerjati na slabša kmetijska zemljišča ali slabši gozd oziroma gozd v zaraščanju; – glede na obsežna gozdna območja je na območju razpršene poselitve dopustno posegati tudi v gozdni prostor, vendar le ob soglasju Zavoda za gozdove Slovenije; – individualna stanovanjska gradnja se usmerja ob obstoječo poselitev (zgoščevanje razpršene poselitve); – za potrebe razvoja kmetijstva in gradnje dodatnih stanovanjskih objektov (praviloma za potomce lastnikov obstoječih kmetij) je možno umeščati nove objekte v oddaljenosti do 150 m od obstoječe poselitve; – gradnja objektov za bivanje v nenačetem ambientalno kvalitetnem prostoru, v gozdnem prostoru ali v oddaljenosti več kot 200 m od obstoječe poselitve ni dovoljena; – gradnjo počitniških objektov je treba usmerjati v območja obstoječih počitniških naselij; gradnja novih počitniških objektov izven območij naselij ni dopustna; – na območju razpršene poselitve se dovoljujejo tudi objekti oskrbnih in storitvenih dejavnosti tako, da se smiselno vključujejo v obstoječi poselitveni vzorec; – dovoljena je gradnja enostavnih objektov, pod pogoji, ki jih narekujejo ustrezni zakoni in podzakonski akti; – v območjih kulturne dediščine so delne širitve stavbnih zemljišč možne, vendar je ob tem treba ohranjati tipologijo in optimalno širitev stavbnih zemljišč znotraj celka; to pomeni, da izhajamo iz obstoječih pozidanih površin, kamor spadajo stanovanjski objekt in vsi gospodarski objekti, in omogočimo povečavo števila objektov in zazidanih površin največ za 1x. Predvidena širitev pozidave mora biti namenjena samo kmetijski funkciji. V luči varstva KD druge rabe niso primerne. 2.2 Usmeritve za razvoj dejavnosti na območjih, predvidenih za kmetijstvo (karta 04): Površine za razvoj kmetijstva se bodo ohranjale v sedanjem obsegu. Potrebe po novih kmetijskih površinah ni. Posege v prostor je treba v največji možni meri usmerjati izven območij najboljših kmetijskih zemljišč. 2.3 Usmeritve za razvoj dejavnosti na območjih, predvidenih za gozdarstvo (karta 04): Za občino je značilen velik del gozdnih zemljišč. Gospodarsko izkoriščanje gozda se ne izvaja v varovalnih gozdovih in gozdnih rezervatih. V gozdovih s posebnim namenom pa je izkoriščanje omejeno. Površine za gozdarstvo ostajajo v istem obsegu, za potrebe razvoja drugih dejavnosti so možne manjše krčitve. 2.4 Usmeritve za razvoj dejavnosti v območjih, pretežno namenjenih razvoju turizma (karta 04): Nosilno naselje turistično-rekreativnega razvoja v občini bo še naprej Idrija z vso potrebno turistično infrastrukturo in zanimivo tehniško dediščino. Obilo možnosti za razvoj rekreacije v občini nudijo številne naravne danosti. Širša zavarovana območja (krajinski park, regijski park) predstavljajo priložnost za razvoj prilagojenih, ne množičnih in neagresivnih oblik turizma in rekreacije, s poudarkom na raziskovanju, izobraževanju, opazovanju narave itd. Kot manjši turistični centri z nekaj turistične in predvsem rekreativne infrastrukture se bodo razvijala naselja Črni Vrh, Lome in Vojsko. Pomembno je razvijati in spodbujati ponudbo kmečkega turizma tudi na območjih, ki v tovrstno dejavnost še niso vključena. 2.5 Usmeritve za rudarjenje in prostorski razvoj območij oskrbe s kamenimi agregati (karta 04): Oskrbo občine z mineralnimi surovinami (za gradbeništvo) zagotavljajo obstoječi peskokopi oziroma kamnolomi v območjih mineralnih surovin. V primeru povečanja potreb po mineralnih surovinah je ob predhodnih strokovnih podlagah, ki se jih izvede v skladu s področno zakonodajo, mogoče določiti območja namenjena izkoriščanju mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt. 3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena 3.1 Temeljne smeri prometnega povezovanja Infrastrukturna omrežja se bodo razvijala skladno s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij ter z upoštevanjem varstvenih omejitev. Novogradnja ali posodabljanje obstoječih infrastrukturnih omrežij se izvajata tako, da varovane vrednote kulturne dediščine niso prizadete in da so upoštevani pogoji soglasodajalcev. Najpomembnejše cestno omrežje v občini predstavljajo državne ceste: – glavna cesta G2-102 Logatec–Idrija–Tolmin, ki povezuje občino na zahodu s Posočjem, na vzhodu pa z osrednjeslovensko regijo in avtocestnim sistemom; – regionalna cesta R1-207 Godovič–Ajdovščina, ki povezuje občino s sosednjo Vipavsko dolino, hkrati je to alternativna, najkrajša pot iz Ljubljane v Novo Gorico; – regionalna cesta R3-610 Dolenja Trebuša–Spodnja Idrija in Pečnik–Žiri, ki na glavno cesto navezuje na eni strani dolino Kanomlje, na drugi strani pa omogoča povezavo do Žirov in proti Gorenjski. V okviru dograditve regionalnih cest je potrebna izvedba zahodne obvoznice Godoviča, to je prestavitev dela ceste R1-207, v Spodnji Idriji pa se predvideva obvoz starega jedra s predorom. Za izboljšanje razmer na območju naselja Črni Vrh se preveri utemeljenost in možnost umestitve obvoznice, tako da pretok tranzitnega prometa skozi jedro naselja ne bo zmanjševal kakovosti bivanja. Na cesti R3-610 je potreben nov most čez Idrijco z ustrezno navezavo in predvidena modernizacija. Na klancu odseka ceste G2-102/1034 je predvidena izgradnja tretjega voznega pasu. Dopolnitev povezav s sosednjimi regijami je poleg tehničnih izboljšav obstoječega cestnega omrežja v perspektivi možna tudi z gradnjo novih cest s predori v smeri Vipavske in Gorenjske, v koridorjih Idrijska Bela–Ajdovščina ter Spodnja Idrija–Sovodenj. 3.2 Lokalne ceste Lokalno cestno omrežje omogoča navezavo posameznih naselij na glavni poselitveni in prometni osi Godovič–Idrija in Godovič–Črni Vrh. Na lokalnih cestah se izvedejo posamezne tehnične izboljšave, kot so razširitve vozišča, izravnava krivin, podporni in premostitveni objekti, dograditve hodnikov v naseljih, avtobusna postajališča izven vozišča. Novogradnja lokalne ceste je potrebna z navezavo vzhodnega dela Črnega Vrha na regionalno cesto. 3.3 Javni promet Železniških povezav v občini ni. Javni promet predstavlja daljinski in lokalni avtobusni promet. V Idriji se rekonstruira avtobusna postaja. Dogradijo oziroma izboljšajo se tehnični elementi avtobusnih postajališč na državnih in lokalnih cestah. 3.4 Mirujoči promet Stanovanjski, poslovni in javni objekti morajo imeti zagotovljeno potrebno število parkirnih mest za stanovalce, obiskovalce in zaposlene na svojem funkcionalnem zemljišču. Zaradi prostorske utesnjenosti se zgradi parkirne hiše v Idriji v območju avtobusne postaje in ob Lapajnetovi ulici ter v Spodnji Idriji. 3.5 Kolesarski in peš promet Državno kolesarsko omrežje predstavlja glavna kolesarska pot G3 Kalce–Idrija–Most na Soči, ki jo je v prihodnosti potrebno zgraditi na samostojnem vozišču. Na odseku Marof–Spodnja Idrija se natančen potek trase določi znotraj koridorja predvidene kolesarske poti, tako da bo čim manjši vpliv na varovana območja narave. Pri umeščanju trase v prostor se pozornost nameni obrežni vegetaciji ob Zali in Idrijci. Obrežna vegetacija se ohranja. V strugo vodotokov se na noben način ne posega. Na območju naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij se traso kolesarske poti v čim večji meri predvidi ob cestišču že obstoječih cest. Najpomembnejše lokalne kolesarske poti so po dolinah Idrijska Bela in Kanomlja ter v smereh Črnega Vrha in Žirov. Kolesarske steze in poti se povežejo v omrežje, ki povezuje večja središča in turistične ureditve po celotnem območju občine. V naseljih je v okviru prostorskih možnosti potrebno krepiti obstoječe omrežje poti in dograjevati hodnike za pešce ter kolesarske steze na pomembnejših kolesarskih poteh. 3.6 Letalski promet Na Črnovrški planoti pri naselju Zadlog se v perspektivi prouči možnosti za ureditev športnega letališča ali vzletišča. 3.7 Oskrba s pitno vodo Oskrba s pitno vodo pomeni zagotavljanje (črpanje, predpriprava, distribucija) pitne, tehnološke in požarne vode v ustreznih količinah in kakovosti ob hkratnem varovanju in ohranjanju podzemne vode. Glavni cilji, ki jih želimo doseči na področju oskrbe s pitno vodo, so: – zagotavljanje potrebnih in kakovostnih količin zdrave pitne vode, ki se izvaja z ustreznim prostorskim načrtovanjem in zaščito vodovarstvenih območij pred onesnaženji; – zagotavljanje zadostnih količin pitne vode vsem prebivalcem v občini, ki se izvaja z gradnjo, obratovanjem in vzdrževanjem vodovodnega omrežja; – racionalna raba naravnih virov, ki se izvaja z vzdržno porabo vode in sanacijo izgub na omrežjih; – ustrezno sistemsko financiranje gradnje, vzdrževanja in obratovanja sistemov za oskrbo s pitno vodo, ki omogoča kvalitetno izvajanje dejavnosti; – upoštevanje vsaj minimalnih standardov pri komunalni opremljenosti poselitvenih območij, ki se izvaja z usmerjenim opremljanjem zemljišč za gradnjo pred začetkom uporabe novozgrajenih objektov. Izhodišče prihodnjega razvoja temelji na dosedanjem razvoju sistema vodooskrbe z dodatnimi obnovitvami, dograditvami in novogradnjami v sistemu tako, da se praviloma vsa poselitvena območja oskrbi z javnim vodovodom v upravljanju javnega podjetja za oskrbo s pitno vodo. Osnovni pogoj za vodooskrbo so kakovostni in izdatni vodni viri, ki se v pretežnem delu nahajajo na območju občine Idrija, na vzhodnem delu pa segajo tudi na območje Občine Logatec. Vodni viri zadoščajo za ustrezno vodooskrbo, treba pa je zagotoviti njihovo zaščito s sedanjimi občinskimi odloki oziroma dolgoročno z državnimi predpisi ter zagotoviti ustrezno kvaliteto vode na izviru. Javno vodovodno omrežje mora biti ustrezno dimenzionirano prvenstveno za oskrbo s pitno vodo, praviloma pa tudi za varstvo pred požarom. Na območju občine Idrija so naslednji lokalni vodovodni sistemi: – Idrija in Spodnja Idrija (obstoječa sistema Idrije in Spodnje Idrije se poveže, izvede se podaljšanje do Idrijske Bele in Spodnje Kanomlje); – Godovič in Črni Vrh (obstoječi sistem Godovič–Zavratec–Dole–Gore se poveže s sistemom Črni Vrh, izvede se podaljšanje do Jeličnega Vrha); – Ledine–Vrsnik–Korita (obstoječe omrežje); – Vojsko–Čekovnik (obstoječe omrežje se podaljša do Čekovnika); – Srednja Kanomlja (načrtovano javno vodovodno omrežje); – Idrijske Krnice in Masore (načrtovano javno vodovodno omrežje). Glavna skrb v prihodnjih letih bo namenjena dograditvi in povezovanju javnih vodovodnih sistemov ter sanaciji obstoječih javnih vodovodov za preprečevanje izgub v sistemu. Predvidena je nadomestitev vodnega vira Podroteja, tako da se v vodooskrbni sistem vključi vir iz Idrijske Bele. Na vseh območjih, kjer se v skladu s predpisi oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru javne službe (območja posameznih zaselkov in objektov, kjer je na poselitvenem območju manj kot 50 prebivalcev in poraba vode manjša kot 10 m3 na dan), se oskrba s pitno vodo izvaja individualno ali skupinsko iz lastnih zajetij, vodnjakov ali rezervoarjev. Dolgoročno se manjše ali lastne vodovode, ki niso v upravljanju javnega podjetja, priključi na javne lokalne vodovodne sisteme. Vsi objekti, ki se nahajajo na vplivnem območju lokalnih vodovodnih sistemov (200 m od javnega vodovoda), morajo biti priključeni na javni vodovod, razen če priključitev v skladu z mnenjem pristojnega občinskega organa ni možna (fizične prepreke – npr. vodotok, strma brežina itd.). 3.8 Odvajanje in čiščenje odpadne vode Odvajanje in čiščenje odpadne vode predstavlja zbiranje in transport odpadne in padavinske vode ter njeno čiščenje in odvajanje v odvodnike na neškodljiv način ob hkratnem varovanju površinskih in podzemnih vod. Glavni cilji, ki jih želimo doseči na področju odvajanja in čiščenja odpadne vode, so: – zaščita okolja predvsem v smislu zaščite vodnih virov ter zaščite tal in voda zaradi odpadne vode, ki se jo izvaja z gradnjo novih kanalizacijskih sistemov ter sanacijo in posodobitvijo dotrajanih in preobremenjenih kanalizacijskih sistemov, prednostno na občutljivih in vodovarstvenih območjih; – zagotavljanje potrebnih in kakovostnih količin zdrave pitne vode, ki se ga izvaja z ustreznim prostorskim načrtovanjem in zaščito vodovarstvenih območij pred onesnaženji; – upoštevanje vsaj minimalnih standardov pri komunalni opremljenosti poselitvenih območij, ki se ga izvaja z usmerjenim opremljanjem stavbnih zemljišč pred začetkom uporabe novozgrajenih objektov; – racionalna raba naravnih virov v smislu ponikanja neonesnaženih padavinskih voda v urbanih področjih, s čimer se zagotavlja napajanje podzemne vode »in situ«; – ustrezno sistemsko financiranje gradnje, vzdrževanja in obratovanja sistemov za odvajanje in čiščenje odpadne vode, ki omogoča kvalitetno izvajanje dejavnosti; – varovanje pred poplavami zaradi padavin iz urbanih področij in visokih voda vodotokov na območju občine, ki se ga izvaja z ustreznim kanaliziranjem oziroma zadrževanjem padavinske vode. Izhodišče prihodnjega razvoja je ureditev kanalizacijskih sistemov za odvajanje in čiščenje odpadne sanitarne vode v vseh večjih in gosteje naseljenih naseljih. Tako so obstoječi kanalizacijski sistemi s pripadajočimi čistilnimi napravami urejeni v naslednjih naseljih: – Idrija (ČN Idrija, obstoječa zmogljivost 4.000 PE, razširitev najmanj na 10.000 PE oziroma skladno s potrebami zagotoviti možnost sprejema blata iz greznic); – Spodnja Idrija (ČN Spodnja Idrija, zmogljivost 2.000 PE, razširitev sistema po Spodnji Idriji in v Spodnji Kanomlji); – Godovič (ČN Godovič, obstoječa zmogljivost 500 PE, razširitev na 2.000 PE); – Mokraška vas (ČN Mokraška vas, zmogljivost 100 PE); – Marof (načrtovana ČN Marof, zmogljivost 300 PE); – Črni Vrh (načrtovana ČN Črni Vrh, zmogljivost 1.500 PE). Obstoječe sisteme je treba delno dograditi, starejše sanirati ter zagotoviti nemoten in ustrezen odtok vode in njeno čiščenje. Glede na državna izhodišča na področju odvajanja in čiščenja odpadne vode bo treba v Občini Idrija do leta 2015–2017 zgraditi še naslednje kanalizacijske sisteme s pripadajočimi čistilnimi napravami: – Srednja Kanomlja – Ledine – Govejk – Zgornji – Spodnji Vrsnik – Spodnji Zavratec – Zavratec – Gore in Dole – Predgriže. Pri zasnovi kanalizacijskih sistemov se teži predvsem k združevanju posameznih naselij v večje kanalizacijske sisteme. Vsi objekti, ki se nahajajo v vplivnem območju kanalizacijskih sistemov (200 m od javnega kanala), morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, razen če priključitev v skladu z mnenjem pristojnega občinskega organa ni možna (fizične prepreke – npr. vodotok, strma brežina itd.). Za vsa ostala naselja z več kot 50 prebivalci je treba izdelati zasnovo odvajanja in čiščenja odpadne vode za posamezno naselje ter v skladu z ugotovitvami predvideti ali izgradnjo javnega kanalizacijskega sistema ali dopustiti uporabo individualnih sistemov za čiščenje odpadne vode (kot so nepropustne greznice, male ČN itd., pri čemer je treba vse take objekte evidentirati, izvajalec javne službe pa mora zagotavljati monitoring ter sprejem blata in gošč v centralno čistilno napravo Idrija). Za vsa ostala naselja (kjer ni načrtovanih kanalizacijskih sistemov in je manj kot 50 prebivalcev) se dovoli uporaba individualnih sistemov, kot so nepropustne greznice, male ČN itd., pri čemer je treba vse take objekte evidentirati, izvajalec javne službe pa mora zagotavljati monitoring ter sprejem blata in gošč v centralno čistilno napravo Idrija. 3.9 Ravnanje z odpadki Temeljni cilj gospodarjenja z odpadki je racionalno ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki, pri čemer je glavno vodilo racionalna raba prostora za zbiranje, obdelavo in predelavo odpadkov ter odlaganje ostankov odpadkov ob zmanjševanju vplivov na okolje. Pri tem se prednostno zagotovi: – stoodstotno pokritost območja z ločenim zbiranjem (frakcij) komunalnih odpadkov na izvoru; – vzpostavitev racionalne mreže namenskih objektov in naprav, tj. zbirnih centrov ter objektov in naprav za nadaljnjo obdelavo (predelavo) odpadkov, vključno s predelavo biološko razgradljivih odpadkov, in sicer za celotno prispevno območje; – povečanje izrabe odpadkov kot sekundarnih surovin in v energetske namene; – sanacija neurejenih odlagališč in starih okoljskih bremen; – regionalizacija in povezovanje tehnoloških sistemov (racionalizacija oskrbe, ekonomija obsega, naravne danosti, geografske razmere) predvsem na ravni predelave in odlaganja odpadkov; – stimulativna in usmerjena cenovna oziroma tarifna politika glede na količino in kakovost odpadkov po načelu »povzročitelj plača«. Zbiranje odpadkov je urejeno prek sistema odvoza komunalnih odpadkov ter mreže zbiralnic ločenih frakcij v naseljih in zbirnega centra Ljubevč – grapa Grohovt v neposredni bližini nekdanjega odlagališča. Predelava in odlaganje preostanka odpadkov se ureja na medobčinski oziroma regionalni ravni, saj je za območje občine Idrija predvideno, da bo odlaganje odpadkov potekalo v Občini Nova Gorica na območju Stare Gore. Odlagališče Raskovec se zapre in rekultivira. Območja nekdanjih kamnolomov, industrijskih con itd. ali območja drugih manj ustreznih posegov v prostor se lahko nameni za predelavo in odlagališče inertnih materialov. Specifičen problem predstavljajo tudi žgalniški odpadki, ki so nastajali v času obratovanja rudnika. Njihovo odlaganje še ni trajno rešeno, zato je treba v okviru sanacije rudnika poiskati dokončno prostorsko rešitev odlaganja. 3.10 Oskrba z zemeljskim plinom Cilji na področju oskrbe z zemeljskim plinom so: – zanesljiva in dolgoročna energetska oskrba občine (zadostne kapacitete v energetskih napravah in plinovodnem omrežju, ukrepi za dolgoročno dobavo plina, ustrezno vzdrževanje energetskih naprav in plinovodnega omrežja); – zmanjšanje obremenjevanja okolja (npr. s priključevanjem na sistem oskrbe s plinom, posodabljanjem kurilnih naprav in nadomeščanje ekološko manj ustreznih goriv s plinom); – racionalna raba prostora pri izvajanju energetskih naprav za oskrbo s plinom, prenosnega in distribucijskega omrežja; – doseganje ekonomske učinkovitosti in zagotavljanje konkurenčnih cen; – izpolnjevanje vseh mednarodnih obveznosti na področju varstva okolja; – zmanjšanje emisij CO

(2)(soproizvodnja toplotne in električne energije, prehod na čistejša goriva); – optimizacija organiziranosti izvajanja dejavnosti in uvajanje novih storitev. Zasnova razvoja oskrbe z zemeljskim plinom temelji na odločitvi o oskrbi največjih in najgosteje poseljenih območij občine z zemeljskim plinom. V Idriji je že razvito plinovodno omrežje, ki za energent začasno uporablja utekočinjeni naftni plin. Načrtovana je gradnja prenosnega plinovoda za zemeljski plin Kalce–Godovič in merilno regulacijske postaje v Godoviču, ki bosta vključena v slovensko prenosno omrežje prek prenosnega plinovoda M3 Vodice–Šempeter. Od MRP Godovič je načrtovana gradnja distribucijskega plinovoda za zemeljski plin do Idrije in po dolini Idrijce do Spodnje Idrije ter gradnja distribucijskega omrežja po naseljih Idrija (dograditev in razširitev), Spodnja Idrija in Godovič (novogradnja). Priključitev objektov, ki se nahajajo v vplivnem območju plinovodnega omrežja, na plinovodno omrežje je priporočljiva, razen če za ogrevanje uporabljajo obnovljive vire energije (lesna biomasa, sonce, geotermalna energija, veter itd). Do izgradnje plinovodnega omrežja v Idriji, Spodnji Idriji in Godoviču se spodbuja uporaba utekočinjenega naftnega plina, v primeru večjih komunalnih ureditev posameznih območij pa je treba ob izgradnji ostale infrastrukture zgraditi tudi plinovodno omrežje. Pri posegih v prostor je treba upoštevati, da je v skladu s predpisi določeno območje vzdolž plinovodov, v katerem veljajo določene omejitve pri izvajanju posegov v prostor glede na dimenzijo in tlačno stopnjo plinovoda, kar je treba upoštevati pri posegih v bližini plinovodnega omrežja. 3.11 Oskrba z električno energijo Cilji na področju oskrbe z električno energijo so: – zagotavljanje kakovostne in zanesljive oskrbe na celotnem območju občine (zadostne kapacitete, ustrezne povezave, ustrezno vzdrževanje virov in omrežja); – racionalna raba prostora pri izvajanju proizvodnje, prenosa in distribucije; – doseganje ekonomske učinkovitosti in zagotavljanje konkurenčnih cen; – proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov; – zagotavljanje kakovostne in zanesljive oskrbe uporabnikov tako v normalnih kot tudi izrednih razmerah. Elektroenergetsko omrežje se deli na prenosno in distribucijsko omrežje, pri čemer prenosno omrežje v splošnem povezuje proizvodne vire energije in distribucijska podjetja, distribucijsko omrežje pa oskrbuje neposredne porabnike. Izhodišče za oskrbo z električno energijo temelji na 110 kV prenosnem omrežju, ki poteka do razdelilne transformatorske postaje Idrija v Spodnji Idriji (RTP 110/20 kV Idrija) po naslednjih nadzemnih daljnovodih: – DV 110 kV Ajdovščina–Idrija (šifra: D-1113) in – DV 110 kV Idrija–Cerkno (šifra: D – 1029) ter – DV 2x110 kV Idrija–Žiri I. in II.,ki je v upravljanju distribucije Elektro Ljubljana. Distribucijsko omrežje je v upravljanju Elektro Ljubljana (Godovič) in Elektro Primorska (ostali del občine). Stanje oskrbe je zadovoljivo, načrtovane so dograditve oziroma povezave omrežja Godovič–Brda in Ledine–Gore, smiselna pa je še izvedba povezav Kanomlja–Idrija in Črni Vrh–Godovič za rezervno napajanje. Pri posegih v prostor je treba upoštevati, da je v skladu s predpisi določeno območje vzdolž daljnovodov, v katerem veljajo določene omejitve pri izvajanju posegov v prostor glede na napetostni nivo daljnovoda, kar je treba upoštevati pri posegih v bližini daljnovodnega omrežja. Na območju občine je podeljenih 14 koncesij za izkoriščanje energetskega potenciala vodotokov za proizvodnjo električne energije do 10 MW. Izhodišče bodočega razvoja področja je, da se na zavarovanih območjih gradnja novih HE ne dovoli, možne so le dograditve ali rekonstrukcije obstoječih. Na ostalih vodotokih je gradnja malih HE dovoljena po vnaprejšnji prostorski analizi in soglasju pristojnih služb ter pristojnega občinskega urada. 3. 12 Obnovljivi viri energije Pri načrtovanju gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih objektov se do sprejetja lokalnega energetskega načrta za način ogrevanja načrtuje le uporabo obnovljivih virov energije ali soproizvodnjo toplotne in električne energije z visokim izkoristkom. Po sprejetju lokalnega energetskega koncepta je na območju občine Idrija uporaba obnovljivih virov ali soproizvodnja toplotne in električne energije z visokim izkoristkom prednostna. Prenovo naselij ali delov naselij se načrtuje tako, da je zagotovljena smotrna raba energije in materialov. Pri nadaljnjem razvoju proizvodnje električne energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije, kot so voda, veter, sončna energija, geotermalna energija in drugi z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti. Učinkovita in varčna raba energije bo trajna razvojna usmeritev pri gospodarjenju in načrtovanju novogradenj, prenovi in sanaciji, kar pomeni zmanjšanje rabe energije ob zagotavljanju enake ali večje kakovosti življenja in konkurenčnosti gospodarstva. Učinkovitejša raba energije je zamenjava fosilnih goriv z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeliski plin) ali z biomaso (kurjenje biomase velja za CO

(2)nevtralno). Na redkeje poseljenih območjih, kjer se nahaja predvsem individualna stanovanjska gradnja, se v prihodnje načrtuje predvsem individualna energetska oskrba in pri tem pospešuje uporabo obnovljivih virov energije. Potencial pa v bodoče predstavljajo obnovljivi viri energije, predvsem sončna ter energija iz lesne biomase, za katero je zaledje biomase zaradi obsežnih gozdov razmeroma bogato. Podpira se izgradnjo fotovoltaičnih elektrarn predvsem za potrebe industrijskih objektov ter solarnih sistemov za ogrevanje sanitarne vode. Solarna energija predstavlja potencial tudi za potrebe javne razsvetljave. Z namenom smotrne rabe prostora je treba nove energetske sisteme za proizvodnjo električne energije v čim večji meri načrtovati na lokacijah obstoječih sistemov in na degradiranih območjih proizvodnih dejavnosti. Energetski sistem je sklop posameznih energetskih infrastrukturnih sistemov, ki omogočajo oskrbo države z elektriko, zemeljskim plinom, nafto in naftnimi derivati, toploto, obnovljivimi in drugimi viri energije. Pri pridobivanju, pretvorbi, prenosu, distribuciji in uporabi energije, ki povzročajo praviloma nezaželene in dolgoročne vplive na okolje in prostor, se upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja in spoznanje o omejenosti virov ter možnosti izrabe vseh realnih potencialov na področju rabe energije. Pri načrtovanju energetskih in telekomunikacijskih omrežij naj se preveri vse tehnične možnosti za uporabo že obstoječih koridorjev. 3.13 Elektronske komunikacije Cilji na področju telekomunikacij so: – z dolgoročnim, stabilnim in pospešenim razvojem telekomunikacij zagotoviti zanesljive telekomunikacijske storitve, katerih ponudba bo usklajena s pričakovanji uporabnikov in potrebami informacijske družbe; – zagotoviti dostopnost univerzalnih telekomunikacijskih storitev vsem na celotnem območju občine po dostopnih cenah; – zagotoviti in pospeševati učinkovitost in tekmovanje med ponudniki telekomunikacijskih storitev; – umeščati objekte komunikacijske infrastrukture na čim bolj nevpadljiv način ob upoštevanju okoljskih in prostorskih razsežnosti posega. Telekomunikacijsko omrežje sestavljajo telekomunikacijsko omrežje ponudnikov telekomunikacijskih storitev, omrežje baznih postaj mobilne telefonije, omrežje oddajnikov itd. Občina načrtuje razvoj širokopasovnega optičnega podzemnega omrežja v vsa večja naselja v občini, da bodo zagotovljeni najboljši pogoji za nadaljnji razvoj komunikacijskih storitev. Gradnja nadzemnih brezžičnih povezav (bazne postaje mobilne telefonije, brezžični prenos podatkov) je dovoljena pod pogoji, da se umestitev v prostor skrbno načrtuje ter uporabi najsodobnejše principe umestitve v prostor (zakrivanje, zmanjševanje moči oddajnikov, uporaba različnih anten, prilagajanje krajinski sliki itd.). 4 Usmeritve za razvoj v krajini Za območje občine Idrija je značilen stik dveh velikih naravnogeografskih regiji – Alpskega in Dinarskega sveta, kar se odraža v krajinski pestrosti in najrazličnejših naravnih in ustvarjenih prvinah. Bogata kulturna in naravna dediščina pripomoreta k prepoznavnosti tega območja. Velika kakovost krajine izvira tudi iz dejstva, da relativno veliko ljudi še živi razpršeno po prostoru, tudi po hribovitih in planotastih delih občine in tako ohranja tipičen vzorec poselitve ter kakovostno kulturno krajino. Za ohranjanje narave, prepoznavnosti in kakovosti krajine ter kulturne dediščine je potrebno predvsem ohranjati poselitvene vzorce, razvijati dopolnilne dejavnosti v podeželskem prostoru, ne posegati v ohranjena naravna območja velike vrednosti ter upoštevati sprejete režime in usmeritve za varstvo kulturne in naravne dediščine. Na območju pSCI Trnovski gozd je potrebno za zaščito lesenih podstrešnih delov uporabiti sesalcem prijazna zaščitna sredstva za les (dovoljeni so pripravki na osnovi piretroidov), ohranjati sedanje stanje v objektih, kjer so kotišča netopirjev, ter za osvetljevanje naselij uporabiti svetila s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila). Posamezni objekti naj imajo svetila, opremljena s senzorji. Na osrednjem območju medveda (Zgornja Idrijca in Trnovski gozd) naj se ne dopušča paše drobnice. Odlaganje odpadkov naj bo urejeno tako, da ne privablja medveda. Pašniki in čebelnjaki naj bodo ograjeni z električnim pastirjem. Stanovanjski objekti morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba vsaj 20 m (priporočamo 50 m in več). Med objektom in gozdnim robom naj bo redno košen travnik (brez grmičevja). 4.

1. Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire 4.1.1 Območja za kmetijstvo Zaradi razgibanega reliefa je v občini malo kmetijskih območij. Najbolj izrazito kmetijsko območje je Zadloško polje, kjer so največje izravnave in je poleg travnikov tudi nekaj njiv. Sledijo okolica Godoviča, Črnega Vrha, Idrijskega Loga in Ledin. Intenzivnejše pridelovanje se bo še naprej usmerjalo v ta območja, vendar potreb po novih kmetijskih površinah ni. Zaradi majhnega števila kvalitetnih površin je potrebno te še toliko bolj varovati. Zato se bo posege v prostor usmerjalo izven območij najboljših kmetijskih zemljišč. Vendar je po drugi strani za ohranjanje teh površin potrebno tudi zagotavljati tamkajšnjim prebivalcem ugodne bivalne pogoje in vire dohodka, zato je izjemoma mogoče posegati tudi na najboljša kmetijska zemljišča, če gre za poseg strateškega pomena za lokalno gospodarstvo. Vendar je gradnja na najboljših kmetijskih zemljiščih dopustna le, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo. Drugi del kmetijskih zemljišč leži v višje ležečih območjih (nad 600 m n.m.), kjer je večja nevarnost zaraščanja kmetijskih zemljišč. Tam je potrebno posvetiti posebno pozornost ohranjanju kmetovanja in izboljšanju pogojev – spodbujati je potrebno razvoj dopolnilnih dejavnosti, novih programov in ohranjanja poselitve. Zaraščanje kmetijskih zemljišč se bo preprečevalo s spodbujanjem kmetovanja zlasti na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine. S spodbujanjem nadaljnje kmetijske rabe bodo ohranjeni potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom. V območju kmetijskih zemljišč je treba spodbujati širjenje in zaokroževanje obstoječih kmetijskih gospodarstev. V primeru prostorske in prometne utesnjenosti je potrebno omogočiti selitev kmetije pod naslednjimi pogoji: – prosilec izpolnjuje posebne pogoje, določene v zakonu o kmetijskih zemljiščih, – lega je čim bližje naselja ali zaselka, ob obstoječi cesti in je mogoče z razumnimi stroški zagotoviti komunalno opremo zemljišča, – ne bo povzročila vidnega razvrednotenja prostora, – ne bo povzročila škodljivih vplivov na okolje, – gradnja ne bo ogrožala naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, – gradnja ne bo ogrozila kakovosti naravnih virov ali oteževala kmetijske dejavnosti. Gradnja novih razvojnih kmetij je možna zunaj poselitvenih območij, če je zagotovljena površina, potrebna za njihov razvoj. Intenzifikacija pridelave naj poteka v smislu razvoja gojenja kultur v rastlinjakih (tudi na večjih kompleksih ob ustreznih ukrepih varstva narave in ustreznem umeščanju v prostor). Na obrobju stavbnih zemljišč je kot začasno rabo potrebno urediti površine za ljubiteljsko obdelovanje (vrtički). 4.1.2 Območja za gozdarstvo Za Občino Idrija je značilen velik delež gozdnih površin, saj spada skoraj v celoti v gozdno ali gozdnato krajino. Velika sklenjena območja naravno ohranjenih gozdov (Trnovski gozd) so ena izmed glavnih prepoznavnih prvin občine. Najstrožje se varuje gozdne rezervate, kjer so prepovedane vse gospodarske, rekreacijske, raziskovalne in druge dejavnosti, ki bi lahko vplivale na spremembo stanja. Strogo bodo varovani tudi varovalni gozdovi, gozdovi z izjemno poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami in gozdovi s posebnim namenom, v katere se ne bo posegalo. Za neizogibne posege je potrebno pridobiti soglasja Zavoda za gozdove Slovenije. V ostalih gozdovih se lahko proizvodnja lesa v manjši meri intezificira, saj Občina Idrija svojega gozdno pridelovalnega potenciala ne izkorišča v celoti. Pri tem pa se morajo ohranjati stabilni naravni odnosi. Stanovanjsko in drugo gradnjo je smiselno usmerjati na območja slabših gozdov in na površine v zaraščanju, saj s tem zaradi velike gozdnatosti občine ne bo večjih posledic za kvaliteto krajine. Prav tako je dopustna krčitev gozdnih površin za namene kmetijske dejavnosti. Na podlagi dovoljenja Zavoda za gozdove Slovenije je možno v skladu s predvideno dinamiko v naslednjih desetih letih izkrčiti do 7 % gozdne površine. 4.1.3 Območja za turizem Občina ima velik, deloma še neizkoriščen potencial za razvoj turizma in športno rekreacijskih dejavnosti. Največja priložnost se odpira s prizadevanji vključitve mesta Idrije z njeno izjemno bogato rudarsko tehniško in kulturno dediščino na Unescov seznam svetovne dediščine. Plan bo konstruktivno prispeval k uresničitvi tega cilja. Razvoj turistične dejavnosti bo pomenil dodatno dobro osnovo za širitev drugih dejavnosti, zlasti storitvenih. Povečanje kritične mase uporabnikov storitev bo pripomoglo k preboju na številnih področjih, od gostinstva pa vse do športa in kulture. V Idriji se tako predvideva ureditev novega hotela na območju jaška Kajzer ter dodatne ureditve zelenih površin. Na voljo so ogledi številnih naravnih in kulturnih znamenitosti, vendar pa je opaziti pomanjkanje ostale ponudbe, ki bi dopolnila in tako oblikovala bolj celovit turistični proizvod, zanimiv za širši segment gostov. Obilo možnosti za rekreacijo nudijo naravne danosti, ki jih na območju občine ne manjka. Pomembni so gozdovi v okolici naselij ter zavarovana območja, ki pa se bodo v prihodnosti, ob razglasitvi Regijskega parka Trnovski gozd, še povečala. Širša zavarovana območja (krajinski park, regijski park) predstavljajo priložnost za razvoj prilagojenih, ne množičnih in neagresivnih oblik turizma in rekreacije, s poudarkom na raziskovanju, izobraževanju, opazovanju narave itd. Občina bo poleg Idrije in krajinskega parka spodbujala razvoj turizma tudi v ostalih predelih občine. Največji potencial imajo predvsem naslednja območja: – Črni Vrh z obstoječim smučiščem, kolesarskimi potmi in naravnimi danostmi, kulturno dediščino ter tradicijo v turizmu; – Vojsko kot športno-rekreacijski center za zimske športe in izhodišče za ostale dejavnosti, ki se lahko izvajajo vse leto (pohodništvo, kolesarjenje ...), ohranjanje in spodbujanje šolskega turizma; – Ledinska planota s svojo kvalitetno in prepoznavno krajino ter bogato kulturno in naravno dediščino; – Krniška planota z romarskim turizmom, v navezavi z Oblakovim Vrhom in Vojskarsko planoto; – Čekovnik; – Lome s smučarskim centrom Javornik ter kolesarskimi in peš potmi. Vzdrževati in urejati je treba prostore in objekte za planinarjenje, ki predstavlja množično obliko rekreacije v občini, in širiti oblike rekreacije, ki se lahko izvajajo v vseh letnih časih, za katere so v Občini Idrija dobri naravni pogoji. Obstaja veliko pomanjkanje urejenih atraktivnih in varnih samostojnih cestnih kolesarskih poti, kar se bo izboljšalo z izgradnjo samostojne kolesarske povezave med Idrijo in Spodnjo Idrijo. Ribolov je eden glavnih potencialov za razvoj turizma. Spodbujati je potrebno urejanje območij za ribolov in prostorov za druženje in zbiranje ribičev. Dopolniti je potrebno ponudbo jahalnega športa, posebej na Ledinski, Črnovrški in Vojskarski planoti, saj so zaradi razgibanosti podeželja in naravnih znamenitosti v neposredni bližini zelo primerne za razvoj tega športa in z njim povezane ponudbe. Poleg razvoja pohodništva, učnih in izobraževalnih poti, zimsko-športnih dejavnosti (tek na smučeh, smučanje, sankanje, krpljanje, itd), kolesarjenja in drugih dejavnosti je potrebno v občini povečati prenočitvene kapacitete. Zato bodo poleg ureditve hotela v Idriji spodbujane prenočitve kot dopolnilna dejavnost na kmetijah, urejanja kampov in podobno. Poglavitni trend je sedaj aktivna udeležba turista, zato bi bilo ponudbo potrebno dopolniti s številnimi atraktivnimi aktivnostmi in jih ponuditi v obliki programov, ki bi bili zanimivi za individualne obiskovalce ali pa za nadaljnjo distribucijo raznih turističnih agencij. V predvideno širitev turistične ponudbe je možno vključevati tudi obore za rejo divjadi. Ker so območja turizma in rekreacije v večini hkrati tudi območja kulturne dediščine, območja ohranjanje narave oziroma območja posebnih prepoznavnosti krajine, se v ta območja s posegi, ki bi jih bistveno spremenili, načeloma ne posega in se jih kot take varuje. 4.1.4 Usmeritve za razvoj Krajinskega parka Zgornja Idrijca V Krajinskem parku Zgornja Idrijca je potrebno urediti prometni režim tako, da bo večji poudarek na kolesarstvu in pohodništvu in manjši na avtomobilskemu prometu. Krajinski park naj povezuje krožna pot, ki poteka po dolinah rek Belce in Idrijce z navezavami v smeri Trnovskega gozda in Vipavske doline, Idrijsko-Cerkljanskega hribovja ter mesta Idrija. Pot je prvenstveno namenjena kolesarjenju in drugim oblikam turizma (izleti, pohodništvo) ter povezuje različne točke oziroma zanimivosti v parku, kot so območja in enote varstva narave ter kulturne dediščine. Osebni avtomobilski promet naj se v čim večji meri ustavlja na vstopni točki pri Podroteji, kjer se uredi info-center s parkirišči in prostorom za avtodome. Obiskovalcem z osebnim vozilom naj se zaračunava vstopnino. Spodbuja naj se obisk parka peš ali s kolesom brez vstopnine. Pri Lajštu in ostalih atraktivnih točkah na območju parka, razen ob Divjem jezeru, se uredijo lesene kolesarnice. Pri vstopni točki pri Podroteji se uredi tudi izposojevalnico koles. Pomembna programska točka v parku je kopališče Lajšt z obogatenim in nadgrajenim kopalnim, rekreativnim in športnim programom. Ob kopališču se načrtuje tudi nov objekt s ponudbo za potrebe kopališča in šotorišče v manjšem obsegu. Ob Divjem jezeru naj se v sklopu prometne ureditve uredi obračališče za turistične avtobuse brez širitve ceste. Avtobus naj potnike odloži na obračališču in jih počaka na parkirišču pri Podroteji ter se kasneje vrne nazaj. V sklopu Geoparka naj se ob geoloških znamenitostih uredi manjše zunanje ureditve s počivališči, razgledišča ter nove poti, ki se navezujejo na obstoječe poti in jih povezujejo z geološkimi znamenitostmi. 4.1.5 Območja mineralnih surovin V občini je pet pridobivalnih prostorov, za katere je država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin: – Godovič – Šebalk – Idrijski log – Koševnik – Vojsko – Mrzla Rupa – Jelični Vrh – Zala – Zadlog – Kresni grič Za vse peskokope oziroma kamnolome, ki so predvideni za nadaljnje izkoriščanje mineralnih surovin po pogojih iz prostorskih izvedbenih aktov, se izvaja sanacija sočasno s pridobivanjem. Pri sanaciji nelegalnih kopov morajo lastniki zemljišč izvesti ustrezno sanacijo degradiranih površin, ki naj zagotovi varnost prostora za ljudi in živali ter ponovno vzpostavi krajinske kvalitete prostora, in urediti vpis v prostorske dokumente. Namenska raba po sanaciji postane prvotna raba, razen v primeru sanacije za namen stavbnih zemljišč, za katero je potrebna sprememba namenske rabe v stavbno zemljišče po zakonskem postopku. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov. Pri opredelitvi lokacij je prednostnega pomena varovanje vodnih virov, naravnih vrednot in kulturne dediščine ter varovalnih gozdov. Sanacija območja rudnika živega srebra naj se še nadalje izvaja. Območje sanacije se naj v prihodnje nameni potrebam razvoja Idrije (stanovanja in ostale mestotvorne funkcije). 4.1.6 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja Območja potencialnih naravnih in drugih nesreč v Občini Idrija predstavljajo zlasti območja, ki so ogrožena zaradi poplav, erozije, zemeljskih ali snežnih plazov. Na teh območjih je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Na poplavnih, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. Za morebitne posege na ta območja je potrebno pridobiti geomehansko oziroma geotektonsko presojo. V Občini Idrija so značilne katastrofalne poplave na Idrijci in pritoku Kanomljica. Problematična je predvsem poplavna varnost poselitvenega območja Idrije, Spodnje Idrije, Srednje in Spodnje Kanomlje. Za poplavna območja se določijo vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča. Na takem območju so v skladu s področno zakonodajo prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Dosedanje retencijske in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in se vzdržujejo v naravnih razmerah. Vse ureditve se načrtuje tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala. Spreminjanje obsega retencijskih površin, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda, ni dovoljeno. Graditev na poplavnih območjih ni dopustna. Graditev objektov prav tako ni dopustna na zemljiščih, ki so bila nasuta nad koto poplavne vode brez upravnih dovoljenj. Na območju vododeficitarnosti in suše se ne umešča novih dejavnosti, ki povečajo porabo vode in s tem prizadenejo oskrbo s pitno vodo ter ogrozijo bogatenje podtalnice ali izvirov in minimalni pretok vodotokov. Obstoječe dejavnosti je potrebno prilagoditi tako, da je poraba vode čim manjša. Za povečanje požarne varnosti v Občini Idrija, posebej v območjih poselitve, se pozornost posveti izvedbi požarnega varovanja. Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni. Skladno z načrtom zaščite in reševanja v Občini Idrija so na območju občine določeni naslednji objekti oziroma območja, pomembna s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: – lokacije siren, namenjenih obveščanju javnosti v primeru naravnih in drugih nesreč so na vseh gasilskih domovih na območju občine; – zbirna mesta za reševalne ekipe: enote za prvo pomoč – Območno združenje Rdečega križa Idrija (Lapajnetova 47), enote za iskanje in reševanje – Gasilski dom Idrija (Vojkova 2a); – heliodrom: Mestni stadion Idrija; – pokopališča: na obstoječih pokopališčih Idrija, Spodnja Idrija, Godovič, Črni Vrh in Planina na Vojskem je možna širitev; – pokopališče v primeru množičnih nesreč se zagotovi: na odlagališču Ljubevč; – pokopališče za živali: na odlagališču Ljubevč; – deponija ruševin: območje skladiščenja in predelave gradbenih odpadkov Ljubevč, površine obstoječe sanitarne deponije med cesto in vodotokom Ljubevščica (na trasi od Idrije do sanitarne deponije Ljubevč); – sanitetna sprejemališča: športni center Modra dvorana v Idriji in telovadnica v Osnovni šoli v Spodnji Idriji; – zbirna mesta za gradbeno mehanizacijo: Idrija – parkirišče za mestnim stadionom in parkirišče pred Kolektorjem, Spodnja Idrija – parkirišče nasproti Rotomatike; – zbirna mesta za materialno pomoč: igrišče Osnovne šole v Idriji; – zbirna mesta za tuje pomoči: pred gasilskim domom v Idriji; – dekontaminacijska postaja: parkirišče za mestnim stadionom Idrija; – lokacije za postavitev zasilnih bivališč: Mejca in travnik v Ljubevču. 4.1.7 Območja za potrebe obrambe V občini se nahaja območje možne izključne rabe za potrebe obrambe Planinca, ki je primarno območje komunikacijske infrastrukture. Območja možne izključne rabe so območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe in se jih v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje oziroma so za obrambne potrebe v souporabi. 4.2 Posebna območja in prvine prepoznavnosti krajine v Občini Idrija Z načrtovanjem prostorskega razvoja je potrebno zagotavljati celostno varstvo kulturne dediščine, zagotoviti ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnavati dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in prostorski potencial. Ohranjanje prepoznavnosti krajin oziroma prostora se zagotavlja na celotnem območju, predvsem na območju prepoznavnosti ter na območju krajinske prepoznavnosti. Za prepoznavnost prostora občine je treba zagotavljati predvsem ohranjanje obdelovalnih površin, zgradbo in simbolne pomene krajin ter značilne arhitekturne člene in njihovo umeščenost v prostor (cerkve na vrhovih gričev, celki s kmetijskimi gospodarstvi), ohranjanje vidno privlačnih delov krajine, vedut oziroma kvalitetnih pogledov na naselja ter s tem prostorsko oziroma vizualno integriteto dediščine. Pri posegih v prostor se upošteva in ohranja pojavne oblike naravnih prvin (voda, relief in vegetacija). Posebna kulturna in simbolna prepoznavnost določenega območja temelji na prisotnosti in gostoti prvin prepoznavnosti in izjemnosti. V Občini Idrija so naslednja posebna območja prepoznavnosti: a. Območja nacionalne prepoznavnosti – Območje Idrije – tehniška dediščina (rudnik, tehniški muzej), avtohtona stavbna dediščina, ohranjanje tradicije (čipke), kulinarika ter druga kulturna dediščina. b. Območja regionalne prepoznavnosti – Zgornja Idrijca (KP) – tehnična kulturna dediščine (klavže, Rake, itd.), naravni spomenik Divje jezero, izredna naravna ohranjenost; – Trnovski gozd (predlagani RP) – velike ohranjene strnjene gozdne površine. c. Območja lokalne prepoznavnosti – Ledinska planota – kraška planota na meji med predalpskim in kraškim svetom, razgiban svet, s slemen panoramski razgledi na vse strani. Na območju je več prvin naravne (jame, ponikve, kraški pojavi) in kulturne dediščine (vas Ledine, arheološka območja, domačije, cerkvi, šola, znamenja) ter značilnih elementov kulturne krajine (visokodebelni sadovnjaki ob naseljih in na pobočjih, njive in vrtički v vrtačah, kozolci, znamenja z drevesi v odprti kmetijski krajini). – Črnovrška planota – visoka kraška planota s suhimi kraškimi polji in uvalami. Na območju je več prvin naravne (jame, ponikve, brezna, vrtače, kraški pojavi) in kulturne dediščine (gručasto naselje Črni Vrh, več domačij, hiš, cerkev, kapele, znamenja, križi) in značilnih elementov kulturne krajine (kmetijska krajina v suhih dolinah obdana z gozdom (pašniki, travniki, vrtače, brezna). – Vojskarska planota – visoka kraška planota z menjavanjem kraškega in nekraškega sveta. Na območju je več prvin naravne in kulturne dediščine (arheološko območje, več domačij, hiš, šola, klavže, cerkev, znamenja, partizanska bolnišnica, tiskarna, partizansko pokopališče) in značilnih elementov kulturne krajine (kmetijska krajina na planotah obdana z gozdom, kmetijska krajina na pobočjih in slemenih obdana z gozdom – celek). Prepoznavnost krajin se zagotavlja z ohranjanjem prepoznavnih krajinskih vzorcev, kar je možno z aktivnim varstvom in ohranjanjem poselitve na tem prostoru. Na območjih naravnih kakovosti krajine v občini (obsežni gozdovi na območju Visokega krasa in Idrijskega hribovja, položnejša prisojna pobočja in terase v hribovju ter uravnani predeli kraških planot, kjer se prepletajo travniške, pašniške in gozdne površine, mokrišča ob vodotokih, tekoče in stoječe vode in kraško podzemlje) je treba zagotavljati ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti ter varstvo naravnih vrednot, kar naj poteka z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. 4.3 Območja ohranjanja narave Pri izdelavi izvedbenih aktov je potrebno upoštevati sprejete režime in usmeritve, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah. Naravovarstvene smernice so sestavni del obveznih prilog tega dokumenta. Kot območja z naravnimi kakovostmi se štejejo: zavarovana območja, območja, predlagana za zavarovanje, naravne vrednote, ekološko pomembna območja, habitatni tipi in posebna varstvena območja (Natura 2000) ter tudi druga, manjša, pretežno naravno ohranjena območja. Na območjih naravnih kakovosti krajine v občini je treba zagotavljati ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, kar naj poteka z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. Ohranjanje narave bo občina zagotavljala s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem bodo območja in enote ohranjanja narave upoštevana kot potencial in kot element varstva. Na območju občine Idrija so naslednja pomembnejša območja ohranjanja narave: – zavarovana območja: – Krajinski park Zgornja Idrijca, znotraj katerega je več posameznih varovanih območij; naravni rezervat Bukov vrh, naravni spomeniki Bedrova grapa, Divje jezero, Jama nad Kobilo, Kramaršca, Suha Idrijca in vrtači pod Petelinovim vrhom; naravni spomenik Kačja smreka, naravni spomeniki v Gorenji Kanomlji: Izvir v bližini Šinkovčeve žage in jama nad izvirom, Ponor s sotesko v Klamah, Slap na Klavžarici, Studenčkova jama, naravni spomenik Govškarca, naravni spomenik Jelenk, naravni spomenik Habečkovo brezno, naravni spomenik Ukovnik. Za zavarovanje je predlagan regijski park Trnovski gozd; – ekološko pomembna območja: Divje jezero, Idrijca s pritoki, Jelenk, Kendove robe, osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri, Studenec pod Vojskarsko planoto, Trebuša, Trnovski gozd in Nanos, Zgornja Idrijca ter jame: Jama na Pucovem kuclu, Jama pod Lešetnicami, Jama v Globinah, Ukovnik (jama); – posebna varstvena območja (Natura 2000): Idrijca s pritoki, Jelenk, Kendove robe, Studenec izvir – izliv v Kanomljico (pod Vojskarsko planoto), Trnovski gozd, Trnovski gozd – Nanos ter jam: Jama na Pucovem Kuclu, Jama pod Lešetnicami, Jama v Globinah, Ukovnik; – naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena: Pojavljajo se številne zvrsti naravnih vrednot: površinske in podzemeljske geomorfološke, geološke, hidrološke, botanične, zoološke, ekosistemske in drevesne naravne vrednote. Površinsko večje naravne vrednote so: Idrijca s pritoki, Javornik, Kanji Dol, Kanomeljsko trojno tektonsko okno, Kanomljica s pritoki, Dolina Klavžarice, Spodnje Lome – Podjesen – kras, Strug, Strug – tektonsko okno. Na območju je tudi večje število zavarovanih jam in brezen; – območja pričakovanih naravnih vrednot – geoloških in geomorfoloških naravnih pojavov: Idrijska prelomna cona, Karbonati in Visoki kras. Posegi v naravo, ki vključujejo tudi gradnje, se morajo planirati, načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo narave. Okrnitev narave je stanje narave, ko so zaradi človekove dejavnosti spremenjeni naravni procesi tako, da je porušeno naravno ravnovesje ali so uničene naravne vrednote. V postopkih načrtovanja rabe ali izkoriščanja naravnih dobrin in urejanja prostora mora pristojni državni ali lokalni organ izbrati tisto odločitev, ki ob približno enakih učinkih izpolnjuje merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo in v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave.
2. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč Stavbna zemljišča se določi z namensko rabo tako, da je možno njihovo stanje določiti v naravi. Določi se jih na digitalnem katastrskem načrtu, zato je tudi natančnost njihove določitve ekvivalentna natančnosti digitalnega zemljiškega katastra. Če stanja v naravi iz grafičnega dela občinskega prostorskega načrta ni možno nedvoumno določiti, je potrebno za taka stavbna zemljišča določiti stanje stavbnega zemljišča v naravi. Kmetijska, gozdna, vodna zemljišča znotraj urbanističnih zasnov niso zazidljiva. Posegi v območja zelenih površin so možni le v skladu z merili in pogoji, ki so predpisani v občinskem prostorskem načrtu. Podrobnejša namenska raba je izdelana v skladu s področnimi predpisi in je praviloma določena na parcelo natančno. Poselitev se usmerja izključno na območja stavbnih zemljišč, določenih v občinskem prostorskem načrtu. Kmetijska zemljišča se varuje zaradi ohranjanja naravnega vira, potenciala za razvoj kmetijstva in ohranjanja kakovosti kulturne krajine. Razvrsti se jih v območja najboljših kmetijskih zemljišč in drugih kmetijskih zemljišč. Najboljša kmetijska zemljišča se varuje pred spreminjanjem namembnosti. Kmetijska zemljišča se v največji možni meri obdeluje in poskuša preprečiti njihovo zaraščanje. Posegi v prostor se usmerjajo izven območij najboljših kmetijskih zemljišč. Kmetijska zemljišča naj se oblikujejo v obdelovalne komplekse, ki omogočajo racionalno kmetijsko rabo. Menjava zemljišč, zaokroževanje, oddajanje v najem naj bodo vzpodbudni mehanizmi za racionalno upravljanje s kmetijskimi zemljišči. Na kmetijskih zemljiščih je dovoljeno postavljati objekte za potrebe razvoja kmetijske dejavnosti, če je to točno določeno v občinskem prostorskem načrtu. Gozdna zemljišča se varuje zaradi ohranjanja naravnega vira, potenciala za razvoj gozdarstva in ohranjanja naravnega bogastva. Posegi v gozdni prostor in še posebej v varstvene kategorije gozdov so dovoljeni izključno s soglasjem pristojne službe. Posebno pozornost je potrebno posvetiti razraščanju gozdnih površin in slabljenju pestrosti kulturne krajine. Kjer je le možno, naj se poselitev usmerja namesto na najboljša kmetijska zemljišča raje na slabši gozd ali na območja zaraščanja. V Občini Idrija so kot vodna zemljišča določeni vodotoki Idrijce, Nikove, Kanomljice in Belce. Poseganje v vodna zemljišča in obvodni prostor ni dovoljeno. Za vsak poseg v vodni in obvodni prostor je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe. Med celinske vode spadata Divje jezero in Šebalk.
3. Koncept razvoja naselij Idrija, Spodnja Idrija, Godovič in Črni Vrh Prostorski razvoj naselij Idrija, Spodnja Idrija, Godovič in Črni Vrh se izvaja na podlagi urbanističnih načrtov. Območje urbanističnih načrtov obsegajo območja urbanih središč, ki jih določajo površine strnjene gradnje, to so območja strjeno grajenih stavb in gradbeno inženirskih objektov različnih namembnosti s pripadajočimi površinami potrebnimi za njihovo uporabo, zelene površine v naselju, vodne površine in njihova obrežja, ki potekajo v naselju, zemljišča predvidena za notranji razvoj, ter kmetijske in gozdne površine znotraj naselja. Za vsa območja urbanističnih načrtov je bil pripravljen časovni okvir izvedbe, ki ga opredeljuje faznost izvedbe. V prvi fazi se bo izvajalo vse kar je predvideno v izvedbenem delu OPN Idrija sprejetim
4. Naslednje faze so opredeljene le v urbanističnih načrtih in v strateškem delu OPN. Do izvajanja naslednjih faz bo prišlo, ko se bodo za to izkazale razvojne potrebe in možnosti realizacije. 6.1 Idrija Idrija je občinsko in regionalno središče z gravitacijskim zaledjem celotne občine, kakor tudi Cerkljanskega in delno Žirovskega hribovja. 6.1.1 Koncept razvoja, prenove in širitve naselja Idrija se mora razvijati kot močno regionalno, upravno in kulturno središče. V starem mestnem jedru Idrije lociramo zlasti tiste dejavnosti, ki skupaj tvorijo kulturen, human mestni ambient in ustvarjajo turistično, kulturno, upravno in deloma specializirano trgovsko središče. Zato naj bodo tu zlasti: uprava, denarne ustanove, kultura (muzeji – grad, Antonijev rov, galerije, staro gledališče, knjižnica), šolstvo (gimnazija, čipkarska in glasbena šola), specializirana trgovina in gostinstvo, turistične agencije, specializirana uslužna obrt itd., kombinirano z javnimi mestnimi prostori in s kakovostno prenovljenimi stanovanji. Staro mestno jedro mora ohranjati visoko ambientalno vrednost. Varuje naj se zgodovinski značaj mesta, podobe stavb in njihovi gabariti, oblike strešne kritine in druge pomembne arhitekturne detajle. Pomembno je ohranjati tlorisno zasnovo stavb in odnose med objekti. Vodilo razvoja naj bo notranji razvoj in prenova obstoječega stavbnega fonda po načelih ohranjanja stavbne dediščine z možnostjo izgradnje nadomestnih objektov in dopolnjevanje obstoječih grajenih struktur tako, da se ohranjajo varovane vrednote kulturne dediščine. Znotraj mesta se naj ustvari sistem povezovanja centralnih in storitvenih dejavnosti, ki naj poteka vse od starega mestnega jedra do novih območij načrtovanih centralnih dejavnosti na desnem bregu Idrijce, novo načrtovanega turističnega kompleksa Nad Mejco in že oblikovanega nakupovalnega središča Pri Likarici (Mercator, Tuš). Ustvarja se naj vidna in funkcionalna povezava, ki jo dopolnjujejo prometne, peš in kolesarske povezave. Na obrobju starega jedra naj bodo tiste funkcije in dejavnosti, ki podpirajo in omogočajo funkcioniranje in utrip starega dela mesta, pa tudi mesta kot celote: prenovljena avtobusna postaja in parkirna hiša, pošta, trgovine, osnovna šola, vrtec, dijaški dom, prezentacija tehnične dediščine (jašek Frančiške). Novo območje centralnih dejavnosti na desnem bregu Idrijce je predvideno za zdravstveni dom in dom starejših občanov, na območju Ute pa tudi varovana stanovanja. V višjih nadstropjih zgradb naj bodo stanovanja. Specializirane trgovine, ki zahtevajo ustrezno zmogljiv prometni dostop (trgovine gradbenega materiala, vozil, pohištva, bele tehnike), so še naprej ob Gregorčičevi in Vojkovi, zlasti ob glavni cesti med Idrijo in Spodnjo Idrijo. Novo nakupovalno središče Pri Likarici naj se v okviru prostorskih možnosti dopolnjuje. V mestu Idrija je nujno zagotoviti nove stanovanjske površine. Do sedaj je bilo možno le zapolnjevanje obstoječe gradbene strukture, kar pa ne odraža potreb po razvoju in potrebah lokalnega prebivalstva. Ob zmernih zgostitvah in zaokrožitvah urbanega tkiva se iščejo nove stanovanjske površine. Te so predvidene predvsem na območju Vrh Zelj, ob Vojskarski ulici, nad Grapo, na Luži, območje Faletovše. Kot potencialna lokacija za večji stanovanjski kompleks se v kasnejši fazi lahko prouči tudi območje na izravnavi nad kmetijo Kobal. Na območjih Vrh Zelj, Vojskarska, Faletovše je predlagana izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta. Stare rudarske kolonije (ob Rudarski ulici) naj se prenovijo v skladu z načeli varstva stavbne dediščine. Industrija naj še naprej ostaja temelj napredka in gospodarske uspešnosti tako mesta kot občine. Glede na vplive na okolje je obstoječa industrija primerna (čista, nehrupna) in perspektivna zaradi visokega deleža znanja, vlaganja v razvoj in visoke tehnologije. Zato ji moramo nuditi tudi v urbanističnem oziru vse pogoje za uspešno delovanje in razvoj (kamionski dovoz, plinifikacija, javni promet, lokacije za razširitve, iskanje primernega sejemskega prostora in razstavno-informacijski center idrijske industrije). Industrijska cona se na severu razširi (na desnem bregu Idrijce) do čistilne naprave. Manjše proizvodno območje je še v Cegovnici (med potokom in Partizansko ulico) in vzdolž potoka vse do deponije. Območje Cegovnica je potrebno ustrezno sanirati, narediti potrebne izravnave, komunalno opremiti in varovati obstoječi vodotok. Območje drobnega gospodarstva je na »Prejnuti«. Večje razvojne površine za industrijo v Idriji težko zagotovimo, zato je nujna povezava s Spodnjo Idrijo in predvsem z Godovičem, kjer je predvidena večja industrijsko obrtna cona. Še naprej se ohranjajo območja gozdov na obrobju Idrije, občutek naravnega okolja pa dodajata še vodotoka Idrijca in Nikova. Ohranjata se večji parkovni ureditvi v mestu (park ob Mestnem trgu in ob novi cerkvi). Pomemben za mestno podobo je Rožni hrib s cerkvico sv. Antona in Kalvarijo, ki mu namenjamo vlogo mestnega parka in mora postati sprehajalna destinacija za meščane. Samotne kmetije, kot so Smukovše, Pri Polancu in tudi Pri Kobalu se ohranjajo in tvorijo mehak prehod v kmetijsko kulturno krajino. Območje pokopališča je del »zelenega sistema« mesta. Ob pokopališču naj se ohranja gozdni rob iz estetskih razlogov in kot rezervne površine za širjenje pokopališča. Območje »sanacije« se ohranja v primerni rabi do popolne sanacije (sanacija rudnika živega srebra). V urbanističnem načrtu je to območje predvideno kot potencialno razvojno območje Idrije. Po izvedeni sanaciji se izdela celovit načrt ureditve glede na potrebe Idrije in občine. 6.1.2 Koncept prometnega omrežja Prometna dostopnost Idrije je omejena glede na naravnogeografske pogoje. Je relativno oddaljena od vseh ostalih občinskih središč (Tolmin, Logatec, Ajdovščina, Žiri ...) in nima železniške povezave. Obstoječa glavna cesta skozi Idrijo iz smeri Spodnje Idrije proti Godoviču je ustrezna. Idrija je opremljena z avtobusno postajo, ki bi jo zaradi velikega regionalnega pomena lahko obnovili in razširili. Ob postaji oziroma na obrobju mestnega jedra predlagamo izgradnjo manjše parkirne hiše (med Vodnikovo in Prešernovo). Promet v starem mestnem jedru naj se omeji. Oblikuje naj se peš cona (delno že uveljavljena) in ob obstoječih zagotovijo še dodatne parkirne površine (Barbare). Peš cona naj se ustrezno uredi (tlaki, ozelenitve, zapore ...). Če je mogoče, naj se trg sv. Ahaca, kjer je trenutno večje parkirišče, nameni kot del mestnega jedra in poišče nadomestne parkirne površine na platoju Barbara. Parkirne površine naj bodo ob avtobusni postaji, v Barbarah, ob domu upokojencev, v novem nakupovalnem centru, ob stadionu, pokopališču itd. Na trgu sv. Ahacija naj se sčasoma ukinejo. V industrijski coni Halda in Cegovnica naj se uredijo ustrezna parkirišča za tovornjake. Kolesarski promet naj dobi večji pomen. S kolesarsko stezo naj se povežeta Idrija in Spodnja Idrija. Kolesarska steza naj bo od Marofa do Idrije ločena od obremenjene prometne ceste Spodnja Idrija–Idrija. Kolesarska povezava naj se nato nadaljuje do Mejce in stadiona po levem, nato pa čez novi most po desnem bregu reke Idrijce, nato se poišče ustrezno povezavo vse do KP Zgornja Idrijca. V strnjenih naseljih je potrebno ob glavnih, povezovalnih in zbirnih cestah izvesti hodnike za pešce in javno razsvetljavo ter kolesarske steze ali vsaj kolesarske površine z vidnimi znamenji. Gradnja kolesarskih poti je možna v sklopu obstoječih oziroma načrtovanih prometnic ali ločeno od njih. Če je mogoče, naj bodo kolesarske poti čim bolj ločene od večjih prometnic. Peš promet naj se smiselno povezuje s kolesarskim prometom, kjer je to mogoče. Predvsem reka Idrijca je atraktivna in ambientalno privlačna za ureditev sprehajalne in rekreacijske poti, ki bi jo tudi bilo smiselno nadaljevati vse do Idrijske Bele. Pomembna peš pot je proti sv. Antonu in naprej do psihiatrične bolnišnice in proti kmetiji Kobal, katero ohranjamo. Zaradi oblikovanje novega centra nad Mejco dobita pomembno funkcijo peš in kolesarska povezava Prešernova in Vodnikova ulica. Mestni center naj bo s posebnim režimom oblikovan kot peš cona. Pri urejanju obstoječih oziroma pri oblikovanju novih prometnih poti naj bo posvečena skrb tudi invalidskim in otroškim vozičkom. 6.1.3 Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja ter ohranjanja arhitekturne identitete kraja Idrija je pomembno območje kulturne dediščine, zato je pri urbanističnem in arhitekturnem oblikovanju v mestu ohranjanje in negovanje identitete rudarskega mesta ključno. Staro mestno jedro se tako oblikuje strogo po načelih varstva kulturne dediščine. Načeloma se ohranja grajena struktura, kjer mestni ambienti niso ustvarjeni, se jih po potrebi dopolnjuje z novimi objekti. Za ožje območje je bil izveden javni natečaj, katerega rezultati se upoštevajo pri izdelavi OPPN, katerega obvezni sestavni del je konservatorski načrt za prenovo. Pri usmerjanju urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja se upošteva staro mestno jedro Idrija – Mestno jedro (EŠD 182) z vplivnim območjem. V območju je potrebno izboljšati funkcionalne, tehnične, prostorsko oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere. V območju je treba pristopiti k celoviti prenovi in za posege v celotno spomeniško območje predvideti strokovne podlage, vključno s konservatorskim načrtom za prenovo. Zaradi potrebnosti celovite prenove območja kulturnega spomenika na vseh območjih, ki ležijo blizu starega jedra in so vidno izpostavljena, je tako arhitekturno oblikovanje podrejeno varstvu kulturne dediščine. Svobodnejše arhitekturno oblikovanje je možno na območjih, ki vidno niso izpostavljena, to pa so predvsem dolina Nikove in pritokov (gorvodno od starega jedra), del območja za bolnišnico in kmetijo Kobal, Mejca, Cegovnica, Ljubevč ter območja v dolini Idrijce proti Spodnji Idriji. Prednostno se ohranjajo in poudarjajo vedute na največje zgodovinske spomenike v mestu, to so grad Gewerkenegg, čipkarska šola, občina, Antonijev rov, pa tudi ostale dominante, predvsem cerkev sv. Antona s križevim potom ter bolnišnica. Območje mestnega središča med starim jedrom in reko Idrijco se, predvsem vzdolž glavne povezave (Lapajnetova ulica), ureja kompleksno, možna je izgradnja pomembnejših objektov, ki so tudi arhitekturno ambicioznejši. V stanovanjskih območjih se varuje predvsem tipološka enotnost, kjer obstaja. 6.1.4 Koncept zelenega sistema naselja Osrednje parkovno-rekreacijsko območje Idrije predstavlja Mejca v povezavi z Rakami (vhodni del v Krajinskem parku Zgornja Idrijca), nogometnim stadionom in pokopališčem. Območje je živahno, polno uporabnikov in dobra kombinacija različnih, a sorodnih rab (aktiven šport, sprostitev, otroška igra, opazovanje narave, obiskovanje pokopališča). Ta prostor je hkrati edini del znotraj Idrije, kjer struga Idrijce ni ukleščena med prometnimi in proizvodnimi površinami. Pomembno je, da ta prostor kot glavna kvaliteta zelenih površin in odprtega prostora ostane odprt, nepozidan in ohrani značaj zelenih površin v največji mogoči meri. Nadaljnji razvoj območja Mejce bo predvsem v povezavi z ureditvijo hotela na nekdanjem rudniškem kompleksu Kajzer. Poleg tega je potrebno območje še naprej dopolnjevati z rekreacijsko in turistično infrastrukturo (proga za tek na smučeh, park za rolkanje in rolanje itd.). Oblikovno naj območje ohranja svoj značaj, ki z vključitvijo posameznih industrijskih elementov v parkovno ureditev priča o industrijski dediščini tega prostora. Pot ob Rakah (vstopni del v KP Zgornja Idrijca) se dopolni s postavitvijo klopi. Otroško igrišče se lahko razširi in bolj centralno uredi ter z zeleno bariero bolj zaščiti pred prometno cesto, ki je sicer na drugi strani reke. Ekološka in vizualna povezava z območjem Barbar se lahko dopolni tudi s fizično povezavo za uporabnike v obliki poti. Tako bi dobili programsko povezan zeleni sistem z direktnim dostopom iz centralnega dela naselja. Druga pomembna zelena površina je grič s cerkvijo sv. Antona, najbolj izpostavljena prostorska dominanta Idrije, ki jo je potrebno varovati pred posegi in zaraščanjem na južnem pobočju. Območje sicer nima tako velike uporabne vrednosti kot območje Mejce, tu se odvijajo predvsem pasivne oblike rekreacije. Pomembno je tudi kot zeleno zaledje psihiatrične bolnišnice. Z boljšo povezavo med centralnim delom ali vsaj jasnimi oznakami bi se njen pomen kot rekreacijske površine in turistične točke okrepil. Vsi zeleni klini se morajo ohranjati, v primeru širjenja naselja pa ustvarjati nove (puščati je potrebno del naravne strnjene vegetacije, zagotavljati dovolj velik del raščenih zelenih površin med objekti). Na vzhodnem, osrednjem in južnem delu Idrije sta delež in kvaliteta zelenih površin zadovoljiva, kar pa bi težko rekli za zahodni del, kjer so največja stanovanjska območja. Tu namreč pogrešamo manjše skupne zelene površine, ki bi služile okoliškim prebivalcem. Priložnost za ureditev novih parkovnih površin bi bila pri širjenju naselja na območju Riž in Grape. Te zelene površine z manjšimi športnimi igrišči in otroškim igriščem bi hkrati služile ohranjanju stika z rekreacijskim zaledjem Idrije – okoliškimi gozdovi. 6.1.5 Koncept opremljanja s komunalno opremo Zaradi centralne in upravne funkcije naselja se celotno območje opremi s komunalno opremo tako, da je zagotovljena oskrba s pitno in požarno vodo, odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode ter oskrbe z zemeljskim plinom, električno energijo in s sodobnimi elektronskimi komunikacijami. Obstoječe vodovodno omrežje se dogradi in obnovi tako, da so vsa območja oskrbljena s pitno vodo, vodovodno omrežje pa mora zagotoviti tudi ustrezne količine vode za varstvo pred požarom. Sistem oskrbe z vodo se napaja iz črpališč v okolici Idrije. Načrtovana je povezava z vodovodnim sistemom Spodnje Idrije. Vsi objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje, izjemoma se lahko dopusti uporabo individualnih sistemov za oskrbo, če je objekt oddaljen več kot 200 m od javnega vodovoda in če priključitev ekonomsko ni smiselna in/ali je tehnično zahtevna. V skladu z državnim operativnim programom za odvajanje in čiščenje odpadne vode spada Idrija med naselja, kjer je treba urediti kanalizacijsko omrežje s pripadajočo čistilno napravo. Na območju Idrije je že zgrajen kanalizacijski sistem, ki ga je treba dograditi (predvsem jugozahodni del Idrije) in delno sanirati (preprečevanje vtoka zalednih voda). Del kanalizacijskega sistema je mešanega sistema, ki se ohranja, nekatere novogradnje, ki se vežejo na mešani sistem, prav tako ostajajo v mešanem sistemu. Preostali del je izveden oziroma se izvede v ločenem sistemu. ČN Idrija se razširi do 10.000 PE. Na območju Mokraške vasi je urejen lokalni kanalizacijski sistem, zgrajeno je kanalizacijsko omrežje s pripadajočo ČN. Na območju Marofa je urejen lokalni kanalizacijski sistem, zgrajeno je kanalizacijsko omrežje, načrtovana je še novogradnja pripadajoče ČN. Območje ČN je praviloma območje izključne rabe za okoljsko infrastrukturo. Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, izjemoma se lahko dopusti uporabo individualnih sistemov za odvajanje in čiščenje odpadne vode, če je objekt oddaljen več kot 200 m od javnega kanala in če priključitev ekonomsko ni smiselna in/ali je tehnično zahtevna. Na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se lahko nove objekte gradi pod pogojem, da se hkrati zgradi tudi potrebno kanalizacijsko omrežje. Na območju nekdanjega odlagališča Ljubevč – grapa Grohovt se uredi zbirni center za odpadke, v neposredni bližini je v gospodarski coni možna ureditev dejavnosti za ravnanje oziroma predelavo gradbenih odpadkov. Na celotnem območju se uredi zbiralnice odpadkov za najpogostejše frakcije odpadkov. Celotno območje Idrije se plinificira (razen tam, kjer to ni ekonomsko upravičeno ali je izvedba tehnično problematična). Predpogoj za izvedbo plinifikacije z zemeljskim plinom je izgradnja prenosnega napajalnega plinovoda Kalce–Godovič, MRP Godovič ter napajalnega distribucijskega plinovoda Godovič–Idrija–Spodnja Idrija. Plinovodno omrežje se dogradi, do izgradnje plinovodnega omrežja se v sistemu uporablja utekočinjeni naftni plin (UNP). Za vse objekte, ki za ogrevanje ne uporabljajo obnovljivih virov energije (lesna biomasa, veter, geotermalna energija, sonce …), je priključitev na plinovodno omrežje priporočljiva. Če je na nekem območju načrtovana gradnja plinovodnega omrežja, se lahko objekti do izgradnje omrežja začasno ogrevajo prek individualnih UNP sistemov. Do sprejetja lokalnega energetskega koncepta se pri načrtovanju gradnje novih in rekonstrukcij obstoječih objektov za način ogrevanja načrtuje le uporabo obnovljivih virov energije ali soproizvodnjo toplotne in električne energije z visokim izkoristkom. Po sprejetju lokalnega energetskega koncepta v Občini Idrija pa je uporaba obnovljivih virov energije ali soproizvodnja toplotne električne energije z visokim izkoristkom prednostna. Elektroenergetsko omrežje je razvejano po celotnem območju Idrije in se navezuje na RTP v Spodnji Idriji. Pri vseh novogradnjah v urbanem delu Idrije je treba zagotoviti gradnjo elektroenergetskih povezav v podzemni izvedbi. Vsi objekti morajo biti priključeni na elektroenergetsko omrežje. Na celotnem območju Idrije se uredi dostop do širokopasovnega omrežja za vse objekte. Uporabi se različne možne tehnološke rešitve, ki pa morajo biti izvedene tako, da ne bodo povzročale negativnih vplivov na prostor (EM sevanje, vizualna izpostavljenost). 6.1.6 Koncept podrobnejše namenske rabe Podrobnejša namenska raba je narejena v skladu s področnimi predpisi. Celotno območje urbanističnega načrta je oblikovano v enote in nekatere enote še v podenote. Podenota predstavlja zaključeno morfološko enoto enovite namenske rabe in z enakim režimom urejanja. Zasnova podrobne namenske rabe izhaja iz koncepta urbanističnega načrta in je podlaga za izdelavo Občinskega prostorskega načrta (OPN). Načrtovane enote/podenote se v OPN podrobneje razdelajo z merili in pogoji. +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | Enota |Podenota |Podrobnejša | Način |Časovni okvir| | | |namenska raba |urejanja | izvedbe | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_1 |ID_1/1_SSe |Stanovanjske | OPN |
5. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_1/2_SSe |Stanovanjske | OPN |
6. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_1/3_IGs |Gospodarske cone,| OPN |
7. faza | | | |dopolnjene s | | | | | |stanovanjsko | | | | | |dejavnostjo | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_1/4_IGs |Gospodarske cone,| OPN |
8. faza | | | |dopolnjene s | | | | | |stanovanjsko | | | | | |dejavnostjo | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_1/5_E |Energetska | OPN |
9. faza | | | |infrastruktura | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_1/6_PC |Površine cest | OPN |
10. faza | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_2 |ID_2/1_SSe |Stanovanjske | OPN |
11. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_2/2_SSe |Stanovanjske | OPN |
12. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_2/3_SSe |Stanovanjske | OPN |
13. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_2/4_SSe |Stanovanjske | OPN |
14. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_2/5_SSe |Stanovanjske | OPN |
15. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_2/6_IG |Gospodarske cone | OPN |
16. faza | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_2/7_ZD |Druge urejene | OPN |
17. faza | | | |zelene površine | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_3 |ID_3/1_IP |Površine za | OPN |
18. faza | | | |industrijo | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_3/2_IG |Gospodarske cone | OPN |
19. faza | | | | | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_3/3_ZD |Druge urejene | OPN |
20. faza | | | |zelene površine | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_4 |ID_4_IP |Površine za | OPN |
21. faza | | | |industrijo | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_5 |ID_5/1_SSe |Stanovanjske | OPPN |
22. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_5/2_SSv |Stanovanjske | OPN |
23. faza | | | |površine za | | | | | |večstanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_5/3_CU |Osrednja območja | OPN |
24. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_6 |ID_6/1_ZD |Druge urejene | OPN |
25. faza | | | |zelene površine | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_6/2_CD |Druga območja | OPN |
26. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_7 |ID_7_CD |Druga območja | OPN |
27. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_8 |ID_8/1_SSe |Stanovanjske | OPPN | naslednje | | | |površine za eno | | faze | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_8/2_SK |Površine | OPN |
28. faza | | | |podeželskega | | | | | |naselja | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_8/3_K2 |Druga kmetijska | OPN |
29. faza | | | |zemljišča | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_9 |ID_9/1_SSe |Stanovanjske | OPN |
30. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_9/2_SSv |Stanovanjske | OPN |
31. faza | | | |površine za | | | | | |večstanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_9/3_SSe |Stanovanjske | OPN |
32. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_10 |ID_10/1_SSe |Stanovanjske | OPN |
33. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_10/2_SSv |Stanovanjske | OPN |
34. faza | | | |površine za | | | | | |večstanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_10/3_CU |Osrednja območja | OPN |
35. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_10/4_CU |Osrednja območja | OPN |
36. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_10/5_CD |Druga območja | OPN |
37. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_11 |ID_11/1_CD |Druga območja | OPN |
38. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_11/2_CD |Druga območja | OPN |
39. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_12 |ID_12/1_CU |Osrednja območja | OPPN |
40. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_12/2_CU |Osrednja območja | OPN |
41. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_12/3_CU |Osrednja območja | OPPN |
42. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_12/4_CU |Osrednja območja | OPN |
43. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_13 |ID_13_CU |Osrednja območja | OPN |
44. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_14 |ID_14/1_SSe |Stanovanjske | OPN |
45. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_14/2_SSe |Stanovanjske | OPN |
46. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_14/3_ZD |Druge urejene | OPN |
47. faza | | | |zelene površine | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_15 |ID_15/1_SSe |Stanovanjske | OPN |
48. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_15/2_CD |Druga območja | OPN |
49. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_15/3_CD |Druga območja | OPN |
50. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_16 |ID_16/1_CD |Druga območja | OPN |
51. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_16/2_CD |Druga območja | OPN |
52. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_17 |ID_17_SSe |Stanovanjske | OPN |
53. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_18 |ID_18/1_SSe |Stanovanjske | OPN |
54. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_18/2_SSe |Stanovanjske | OPN |
55. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_18/3_SSv |Stanovanjske | OPN |
56. faza | | | |površine za | | | | | |večstanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_18/4_SSv |Stanovanjske | OPN |
57. faza | | | |površine za | | | | | |večstanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_18/5_ZD |Druge urejene | OPN |
58. faza | | | |zelene površine | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_19 |ID_19_SSe |Stanovanjske | OPPN |
59. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_20 |ID_20/1_CU |Osrednja območja | OPPN |
60. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_20/2_ZP |Parki | OPPN |
61. faza | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_21 |ID_21/1_CU |Osrednja območja | OPN |
62. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_21/2_CU |Osrednja območja | OPN |
63. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_21/3_CU |Osrednja območja | OPN |
64. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_21/4_SSe |Stanovanjske | OPN |
65. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_21/5_SSe |Stanovanjske | OPN |
66. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_21/6_SSe |Stanovanjske | OPN |
67. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_21/7_SSe |Stanovanjske | OPN |
68. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_21/8_ZD |Druge urejene | OPN |
69. faza | | | |zelene površine | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_22 |ID_22_SSe |Stanovanjske | OPPN |
70. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_23 |ID_23/1_CU |Osrednja območja | OPPN |
71. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_23/2_ZD |Druge urejene | OPPN |
72. faza | | | |zelene površine | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_23/3_SSe |Stanovanjske | OPN |
73. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_24 |ID_24/1_G |Območja gozdov | OPN |
74. faza | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_24/2_CU |Osrednja območja | OPN |
75. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_25 |ID_25/1_CU |Osrednja območja | OPN |
76. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_26 |ID_26/1_SSe |Stanovanjske | OPN |
77. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_26/2_E |Energetska | OPN |
78. faza | | | |infrastruktura | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_27 |ID_27_ZS |Površine za | OPPN |
79. faza | | | |oddih, rekreacijo| | | | | |in šport | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_28 |ID_28/1_BT |Površine za | OPPN |
80. faza | | | |turizem | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_28/2_VIk |Vodna | OPPN |
81. faza | | | |infrastruktura | | | | | |Kamšt | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_28/3_ZD |Druge urejene | OPPN |
82. faza | | | |zelene površine | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_28/4_ZS |Površine za | OPPN |
83. faza | | | |oddih, rekreacijo| | | | | |in šport | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_28/5_ZS |Površine za | OPPN |
84. faza | | | |oddih, rekreacijo| | | | | |in šport | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_29 |ID_29/1_ZD |Druge urejene | OPN |del
85. faza, | | | |zelene površine | |del naslednje| | | | | | faze | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_29/2_SSe |Stanovanjske | OPN |
86. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_29/3_SSe |Stanovanjske | OPN |
87. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_29/4_SSe |Stanovanjske | OPN |
88. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_29/5_SSe |Stanovanjske | OPN |
89. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_29/6_SSe |Stanovanjske | OPN |
90. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_29/7_SSe |Stanovanjske | OPN |
91. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_29/8_SSe |Stanovanjske | OPN |
92. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_29/9_SSe |Stanovanjske | OPN |
93. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_29/10_SSe|Stanovanjske | OPN |
94. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_29/11_SSe|Stanovanjske | OPN |
95. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_29/12_SSe|Stanovanjske | OPN |
96. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_29/13_SK |Površine | OPN |
97. faza | | | |podeželskega | | | | | |naselja | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_29/14_SK |Površine | OPN |
98. faza | | | |podeželskega | | | | | |naselja | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_29/15_SK |Površine | OPN |
99. faza | | | |podeželskega | | | | | |naselja | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_29/16_SK |Površine | OPN |
100. faza | | | |podeželskega | | | | | |naselja | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_29/17_K1 |Najboljša | OPN |
101. faza | | | |kmetijska | | | | | |zemljišča | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_29/17_K1 |Najboljša | OPN |
102. faza | | | |kmetijska | | | | | |zemljišča | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_29/17_K1 |Najboljša | OPN |
103. faza | | | |kmetijska | | | | | |zemljišča | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_29/18_K2 |Druga kmetijska | OPN |
104. faza | | | |zemljišča | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_29/18_K2 |Druga kmetijska | OPN |
105. faza | | | |zemljišča | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_29/18_K2 |Druga kmetijska | OPN |
106. faza | | | |zemljišča | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_29/19_G |Območja gozdov | OPN |
107. faza | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_29/19_G |Območja gozdov | OPN |
108. faza | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_29/20_ZS |Površine za | OPN |
109. faza | | | |oddih, rekreacijo| | | | | |in šport | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_29/21_A |Površine | OPN |
110. faza | | | |razpršene | | | | | |poselitve | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_30 |ID_30_ZD |Druge urejene | OPN | naslednje | | | |zelene površine | | faze | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_31 |ID_31/1_ZD |Druge urejene | OPN | naslednje | | | |zelene površine | | faze | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_31/2_SSe |Stanovanjske | OPN |
111. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_31/3_SSe |Stanovanjske | OPN |
112. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_31/4_SSe |Stanovanjske | OPN |
113. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_31/5_K2 |Druga kmetijska | OPN |
114. faza | | | |zemljišča | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_31/6_G |Območja gozdov | OPN |
115. faza | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_32 |ID_32_O |Okoljska | OPN |
116. faza | | | |infrastruktura | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_33 |ID_33/1_IP |Površine za | ZN |
117. faza | | | |industrijo | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_33/2_CD |Druga območja | OPN |
118. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_33/3_CD |Druga območja | OPN |
119. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_33/4_G |Območja gozdov | OPN |
120. faza | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_33/5_K2 |Druga kmetijska | OPN |
121. faza | | | |zemljišča | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_34 |ID_34_SSe |Stanovanjske | OPN |
122. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_35 |ID_35/1_IP |Površine za | OPN |
123. faza | | | |industrijo | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_35/2_IGs |Gospodarske cone,| OPN |
124. faza | | | |dopolnjene s | | | | | |stanovanjsko | | | | | |dejavnostjo | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_35/3_CU |Osrednja območja | OPN |
125. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_35/4_CU |Osrednja območja | OLN |
126. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_36 |ID_36/1_SSe |Stanovanjske | OPN |
127. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_36/2_SSv |Stanovanjske | OPN |
128. faza | | | |površine za | | | | | |večstanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_36/3_SSv |Stanovanjske | OPN |
129. faza | | | |površine za | | | | | |večstanovanjske | | | | | |objekte | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_37 |ID_37_CU |Osrednja območja | OPPN |
130. faza | | | |centralnih | | | | | |dejavnosti | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_38 |ID_38/1_SSe |Stanovanjske | OPN |
131. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_38 |ID_38/2_SSe |Stanovanjske | OPN |
132. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_39 |ID_39_SSe |Stanovanjske | OPPN |
133. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | +--------+------------+-----------------+---------+-------------+ | ID_40 |ID_40/1_SSe |Stanovanjske | OPN |
134. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+-----------------+---------+-------------+ | |ID_40/2_SSe |Stanovanjske | OPN |
135. faza | | | |površine za eno | | | | | |in | | | | | |dvostanovanjske | | | | | |objekte | | | | +------------+---