Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Sodražica (OPN S 07), stra

Na podlagi

člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09) in Sklepa ministra o ugotovitvi usklajenosti Občinskega prostorskega načrta Občine Sodražica št. 35016-93/2008/92 z dne
2011 ter na podlagi
člena Statuta Občine Sodražica (Uradni list RS, št. 32/11) je Občinski svet Občine Sodražica na
izredni seji dne
2011 sprejel O D L O K o občinskem prostorskem načrtu Občine Sodražica (OPN S 07) 1.0 UVODNE DOLOČBE
člen (predmet odloka) S tem odlokom Občina Sodražica sprejema temeljni prostorski akt – občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN). Z njim načrtuje posege v prostor na strateški ravni, kjer določa izhodišča, cilje in usmeritve prostorskega razvoja in na izvedbeni ravni, kjer določa rabo prostora ter merila in pogoje za posege v prostor občine. S prostorskim načrtom je v Občini Sodražica podana temeljna pravna podlaga za izvajanje prostorske politike. Ta naj zagotavlja skladen regionalni razvoj, omogoča razvoj tržnega gospodarstva, izboljšanje bivalnih razmer in drugih poselitvenih potreb, varovanje okolja, varstvo narave, ohranjanje kulturne dediščine in razvoj gospodarske javne ter družbene infrastrukture za uresničevanje skupnih socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih in športnorekreacijskih potreb občanov.
člen (veljavnost odloka OPN) Ta odlok velja za območje celotne občine. Izvedbeni del odloka je pravna podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor, razen na območjih, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti, regionalnimi prostorskimi načrti ali državnimi prostorskimi načrti ter na območjih, kjer se ohranjajo že sprejeti prostorsko izvedbeni načrti. Poleg tega je odlok podlaga za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov ter drugih predpisov in odločitev občine, ki se nanašajo na rabo in urejanje prostora.
člen (vsebina odloka OPN) OPN je prikazan v besedilu in grafičnih prikazih. Sestavljen je iz strateškega dela, izvedbenega dela in prilog. Strateški del določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, zasnovo prostorskega razvoja, zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. Izvedbeni del akta določa namensko rabo prostora, enote urejanja prostora in prostorsko izvedbene pogoje ločeno za posege na stavbnih in ostalih zemljiščih (kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih) ter usmeritve za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Ob določilih tega akta je pri gradnji in vseh drugih posegih v prostor potrebno poleg predpisov o graditvi objektov upoštevati tudi zakonodajo in druge predpise, ki določajo javnopravne režime v prostoru. Strateški del OPN je sestavljen iz besedila, ki je v poglavju 2.0 tega odloka in grafičnih prikazih na naslednjih kartah (v merilu 1:50000): – Prikazi zasnove prostorskega razvoja občine (_21_str_del_211_zas_pros_raz- 1 list), – Prikazi zasnove gospodarske javne infrastrukture (_21_str_del_212_zas_gji- 1 list), – Prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikaz okvirnih območij razpršene poselitve (_21_str_del_213_zas_pos_rg_rp- 1 list) – Prikazi usmeritev za razvoj poselitve in celovito prenovo (_21_str_del_2141_zas_pos_usm- 1 list), – Prikazi usmeritev za razvoj v krajini (_21_str_del_2142_zas_ost_kraj- 1 list), – Prikazi usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč (_21_str_del_2143_zas_ost_nrp- 1 list). Izvedbeni del OPN je sestavljen iz besedila, ki je v poglavju 3.0 tega odloka in grafičnih prikazih na naslednjih kartah: (v merilu 1:50000) – pregledna karta Občine Sodražice z razdelitvijo na liste (_221_preg_kar_listi- 1 list), – pregledna karta Občine Sodražice s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (_222_preg_kar_onrp_gji- 1 list), (v merilu 1:5000) – prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (_223_eup_pnrp_pip- 16 listov), – prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (_224_eup_gji – 16 listov). OPN ima tudi naslednje priloge: – izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije za območje Občine Sodražica (_31_izvl), – prikaz stanja prostora Občine Sodražica (_32_st_pros), – strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve (_33_str_pod), – urbanistični načrt Sodražice (_331_un_konc_del in _332_un_podr_del), – usmeritve za izdelavo OPPN (na izvedbeni in strateški ravni) (_333_usmer_PZ_OPPN), – smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora (_34_sm_mn), – obrazložitev OPN (_35_obr), – povzetek za javnost (_36_pov_jav), – okoljsko poročilo (_37_por_okolj). OPN je izdelan in se uporablja v tiskani in digitalni obliki.
člen (uporabljeni izrazi, pojmi in okrajšave) V tem odloku uporabljeni izrazi in pojmi so razloženi v
členu Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju: ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B), v
členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 74/04, 126/07 in 108/09), v
do
členu Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07), v
členu Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, v
točki Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in v
členu Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10). V aktu se uporabljajo tudi naslednje okrajšave izrazov ter pojmov: ČN – čistilna naprava DRP – dejanska raba prostora E – etaža EPO – ekološko pomembna območja EUP – enota urejanja prostora FI – faktor izrabe parcele FZ – faktor zazidanosti parcele GE – gradbena enota GJD – grajeno javno dobro GJI – gospodarska javna infrastruktura GJS – gospodarska javna služba HT – habitatni tip KK – kulturna krajina KD – kulturna dediščina P – pritličje PIP – prostorski izvedbeni pogoji PM – parkirno mesto PZ – programska zasnova NDM – najvišja dovoljena masa NRP – namenska raba prostora NV – naravna vrednota OJP – območje javnega prostora ON – območje naselja OPPN – občinski podrobnejši prostorski načrt OPN – občinski prostorski načrt ORG – območje razpršene gradnje PIN – prostorski izvedbeni načrt PNR – podrobna namenska raba RPE – register prostorskih enot RTP – razdelilna transformatorska postaja SKD – standardna klasifikacija dejavnosti sp – smer pozidave SPRS – Strategija prostorskega razvoja Slovenije SS – stanovanjska soseska SVPH – stopnja varstva pred hrupom TP – transformatorska postaja UN – urbanistični načrt UO – urejevalno območje (glej strokovne podlage za poselitev tč. 33_str_pod) V aktu uporabljen izraz »praviloma« pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je potrebno odstop od določil tega odloka razložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
člen (vsebina besedila odloka OPN) V tekstnem delu odloka v nadaljevanju so naslednje vsebine: 1.0 – UVODNE DOLOČBE – predmet odloka OPN – veljavnost odloka OPN – vsebina odloka OPN – uporabljene okrajšave – vsebina besedila odloka OPN 2.0 – STRATEŠKI DEL OPN – besedilo 2.1 – Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine 2.2 – Zasnova prostorskega razvoja občine 2.3 – Zasnova GJI lokalnega pomena in GJD 2.4 – Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana 2.5 – Določitev okvirnih območij razpršene poselitve 2.6 – Usmeritve za prostorski razvoj občine 2.6.1 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo 2.6.2 Usmeritve za razvoj v krajini 2.6.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč 2.6.4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev 2.7 – Urbanistični načrt občinskega središča 3.0.0.0 – IZVEDBENI DEL OPN 3.1.0.0 – Splošne določbe 3.1.1.0 – Pravni obseg akta 3.1.2.0 – Namenska raba 3.1.3.0 – Načini urejanja 3.1.3.1 – Način urejanja na območjih enot urejanja prostora 3.1.3.2 – Način urejanja na območjih z določenimi OPPN 3.1.4.0 – Varovanja 3.1.4.0 – Pravni obseg akta glede vrste posegov v prostor 3.2.0.0 – Merila in pogoji javnega prostora in grajene gospodarske javne infrastrukture 3.3.0.0 – Merila in pogoji urejanja zunaj območij stavbnih zemljišč – EUP z oznako KGV 3.4.0.0 – Merila in pogoji v enotah urejanja (EUP) stavbnih zemljišč 3.4.1.0 – Splošna merila urejanja EUP stavbnih zemljišč 3.4.2.0 – Gradbena enota 3.4.2.1 – GE – splošna merila in pogoji 3.4.2.2 – GE – merila in pogoji urejanja tipov gradbenih enot (tipi GE) (GE s prevladujočo PNR S) – hm – GE modernistične stanovanjske hiše – vao – GE domačije v odprtem vaškem okolju – vas – GE domačije v strnjenem vaškem okolju – ph – GE počitniške hiše (GE s prevladujočo PNR C) – js – GE javne stavbe – tm – GE trško mestne hiše – vs – GE stavbe z varovano dediščino (GE s prevladujočo PNR I) – gp – GE gospodarskega poslopja – odi – GE kmetije z industrijsko proizvodnjo – gs – GE gospodarske stavbe – ip – GE industrijske proizvodnje (GE s prevladujočo PNR Z) – zsr – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – površine za oddih, rekreacijo in šport – zpa – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – parki – zdz – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – druge urejene zelene površine – zdo – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – zelene ureditve ob vodotokih – zpk – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – pokopališča (GE s prevladujočo PNR P) – jp – GE središčnega javnega prostora (GE s prevladujočo PNR O) – in – GE infrastrukturnega objekta (GE s prevladujočo PNR A) – odo – GE osamele domačije – ppn – GE varovanja pogojev izvedbe OPPN – x – GE s posebnim režimom urejanja 3.4.3.0 – Stavba 3.4.3.1 – stavba – splošna merila in pogoji za oblikovanje stavb 3.4.3.2 – splošna merila organizacije in oblikovanja glavnih stavb 3.4.3.3 – tipi glavne stavbe – hiša na podeželju – gospodarska stavba – industrijska hala – klasična javna stavba – modernistična javna stavba – modernistična stanovanjska hiša – paviljonska stavba – počitniška hiša – trško-mestna hiša 3.4.3.4 – Merila organizacije in oblikovanja pomožne stavbe GE 3.5.0.0 – Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP 3.6.0.0 – Usmeritve za izdelavo OPPN 4.0 PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 2.0 STRATEŠKI DEL OPN – besedilo 2.
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
člen (izhodišča) Stanje, značilnosti in težnje dosedanjega razvoja v občini Občina Sodražica se razteza na površini 49,5 km2, število prebivalcev pa je 2156 (podatek za leto 2004). Poseljeno območje obsega 23 naselij s 777 hišnimi številkami. Gostota poselitve je 43,5 prebivalcev na km
Število stanovanj presega število gospodinjstev. Med tipi gradnje prevladuje individualna stanovanjska gradnja. Število prebivalcev v vseh naseljih, razen v naselju Sodražica, stalno upada. Sodražica je občinsko središče in največje naselje po številu prebivalstva, večja naselja so še Žimarice, Zamostec in Zapotok. Občina je sestavljena iz treh različnih prostorskih predelov: iz Sodraške doline, Slemen in prehodnega območja z Bloške planote na območje Velike gore. Regionalna razdelitev krajinskih tipov uvršča sub-regionalno območje Občine Sodražica med kraške krajine notranje Slovenije. Pretežni del poselitvenega območja se nahaja v Sodraški dolini ob reki Bistrici in glavni prometnici. Gospodarski in družbeni razvoj V Sodražici je lociranih nekaj manjših proizvodnih obratov predelovalne industrije ter obrti povezane s predelavo lesa. Sodražica ima pomanjkljivo razvite oskrbne in storitvene dejavnosti. Glavni še neizrabljeni turistični potencial območja so izjemna naravna krajina, neokrnjenost okolja in podeželska naselja. Slabše naravne razmere v pretežnem delu prostora občine ovirajo intenzivnost in razvoj kmetijstva. Gozdovi predstavljajo najobsežnejšo rabo v prostoru. Za izboljšanje pogojev v kmetijstvu so potrebni agrotehnični ukrepi in komasacije zemljišč. Pri zagotavljanju storitev na področju družbenih dejavnosti in gospodarskih javnih služb se občina povezuje na sub-regionalni ravni z občinama Ribnica in Loški Potok. Komunalna opremljenost naselij v občini zaostaja za potrebami predvsem pri urejanju odvajanja in čiščenja odpadnih voda, kjer razen v Sodražici ni zgrajeno kanalizacijsko omrežje. Vodovodni sistem je dotrajan, v slabem stanju pa so tudi državne in lokalne ceste. Potek glavne prometnice regionalnega značaja skozi središče naselja Sodražica hromi njegove javne in centralne funkcije ter ovira normalen razvoj dejavnosti in bivanja v naselju. Prometno tehnično neustrezen je odsek ceste Sodražica–Sv. Gregor v Sodražici. Za oba navedena odseka je potrebno prestaviti cesto izven območja poselitve. Potrebe in težnje v razvoju Občina Sodražica želi izboljšati stanovanjske in bivalne razmere v naseljih, izboljšati družbeni standard, posodobiti in dograditi gospodarsko javno infrastrukturo lokalnega značaja. Interes na področju stanovanjske gradnje se usmerja predvsem na območja, namenjena za kompleksno stanovanjsko gradnjo v Zamostcu in Sodražici. Posebej so v občini izkazane potrebe na področju razvoja cest za izgradnjo regionalne obvoznice naselja Sodražica ter lokalne obvozne ceste dela naselja Sodražica v smeri proti naselju Sveti Gregor. Lokalne ceste so potrebne obnove, rekonstrukcije in razširitve. V občinskem središču v Sodražici je potrebno okrepiti stopnjo centralnosti in opremljenost z javnimi funkcijam. Možnosti prostorskega razvoja občine Poselitvene možnosti so pretežno v Sodražici in Zamostcu. Gospodarski razvoj v občini bo v prihodnosti usmerjan na območje obstoječih industrijskih proizvodnih zmogljivosti v Sodražici z razširitvijo gospodarske cone podjetja Fibran na zahodni strani Sodražice. V drugih naseljih so možnosti gospodarskega razvoja v obrti in podjetništvu manjšega obsega omejene z zmogljivostjo prostora. V skladu s SPRS se na podeželju, ki obsega večino območja občine, spodbuja razvoj tistih dejavnosti, ki v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom omogočajo ohranjanje poseljenosti in vitalnosti podeželja ter s tem prispevajo k prepoznavnosti in doživljajski privlačnosti naravne in kulturne krajine, zlasti razvoj turizma na podeželju. Vplivi in povezave s sosednjimi območji Občina se v skupne projekte na področju regionalne gospodarske javne infrastrukture povezuje predvsem s sosednjimi občinami. S tokovi dnevne migracije prebivalstva se krepi povezanost zlasti z Ribnico, Cerknico, Loškim Potokom ter drugimi lokalnimi središči v kočevsko-ribniški sub-regiji. Območje Občine Sodražica je vključeno v naravno in turistično območje predlaganega regionalnega parka Kočevsko - Kolpa s posebnim razvojnim programom. Osrednja povezava občine z drugimi območji poteka preko regionalne ceste od Žlebiča preko Sodražice in nato Cerknice v smeri proti Uncu na zahodu, kjer se naveže na avtocesto proti Primorski, ter na vzhodni strani, kjer se preko Žlebiča vključuje na glavno cestno povezavo razvojne osi 3.a Ljubljana–Ribnica–Kočevje–mejni prehod Petrina. Drugo pomembno povezavo zagotavlja regionalna cesta proti Loškemu Potoku do mejnega prehoda Podplanina v smeri proti Hrvaški. Izhodišča varovanja Pri načrtovanju rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev za posege v prostor in graditev objektov se upoštevajo smernice, ki so podane s strani nosilcev urejanja prostora Njihove smernice se upoštevajo z vidika ohranjanja naravnih značilnosti prostora in življenjskega okolja rastlin in živali – zlasti na varovanih območjih (Natura 2000 in ekološko pomembna območja), za varovanje naravnih virov (vode, kmetijska zemljišča, gozdovi, mineralne surovine, energetski potenciali), varstvo okolja in zdravja ljudi (varovanje pred hrupom, varstvo zraka, varstvo tal in voda pred onesnaženjem) ter obrambo in zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami. Smernice nosilcev urejanja prostora se upoštevajo tudi na področju varovanja kulturne dediščine in razvoja omrežij objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture na državni, regionalni in lokalni ravni.
člen (cilji in prioritete prostorskega razvoja občine) Občina Sodražica želi z OPN doseči naslednje cilje prostorskega razvoja: – omogočiti aktiviranje razvojnih potencialov občine in njenih posameznih delov, – zagotoviti aktivno ohranjanje in razvoj prepoznanih kakovosti v prostoru, – sanirati probleme v urbanem in odprtem ter ruralnem prostoru, ki so na različnih pojavnih ravneh, – določiti rabo prostora in razvoj dejavnosti v prostoru ob upoštevanju načel vzdržnega prostorskega razvoja, – ustvariti kakovostne pogoje za bivanje z urejeno komunalno opremljenostjo naselij, – izboljšati kakovost okolja in energetske oskrbe z načrtovanjem izrabe obnovljivih virov energije in s spodbujanjem učinkovite rabe energije ter s spodbujanjem razvoja (centralizirane) daljinske oskrbe s toplotno energijo za ogrevanje in hlajenje v Sodražici, – zagotoviti kakovostno oskrbo prebivalstva in dostopnost do storitev na področju družbenih dejavnosti, – omogočiti dobro medsebojno povezanost naselij s komunikacijskim in prometnim omrežjem ter povezave s sosednjimi območji občin in regij, – ohraniti in varovati naravne vire, naravno okolje, kulturno in naselbinsko dediščino, – vzpostaviti pogoje za razvoj humanejših oblik gibanja ljudi (kolesarski in peš promet) in omogočiti neoviran dostop do javnih objektov ter površin funkcionalno oviranim osebam, – zagotoviti varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, – določiti prostorsko izvedbena merila in pogoje za urejanje prostora in posege v prostor, – zagotoviti usmeritve za pripravo in sprejem podrobnejših prostorskih načrtov. Na podlagi regionalnega razvojnega programa JV Slovenije Občina Sodražica opredeljuje naslednje prioritetne cilje prostorskega razvoja: – izboljšanje stanja okolja in kakovosti življenja s povečanjem števila naselij z urejeno oskrbo z vodo in z ustreznimi sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter z izpopolnitvijo sistemov za ravnanje z odpadki in z izpopolnitvijo energetske infrastrukture; – vzpostavitev omrežja naselij v regiji z lokalnim središčem visoke stopnje centralnosti; – zagotavljanje komunalno opremljenih stavbnih zemljišč za stanovanja in za gospodarske dejavnosti in turizem; – ohranitev kulturne krajine in naravne vrednosti kot potenciala za razvoj turizma, povezanega s sonaravnim kmetijstvom; – zagotavljanje ustrezne prometne povezanosti v širši prostor s posodobitvijo regionalnih povezav ter izpopolnjevanjem informacijske infrastrukture; – ohranjanje zdravega okolja z vzpostavitvijo ravnotežja med naravnim okoljem, gospodarskim razvojem in trajnostno rabo prostora. 2.2 Zasnova prostorskega razvoja občine
člen (izhodišča za zasnovo prostorskega razvoja občine) Zasnova prostorskega razvoja občine temelji na zmogljivostih naravnega in urbanega prostora in spoznanjih o primernosti, ugotovljenih s strokovnimi podlagami OPN, zlasti z analizo stanja in teženj v prostoru, analizo razvojnih možnosti posameznih dejavnosti ter študijo ranljivosti prostora. Pri tem so upoštevani razvojni cilji in potrebe dejavnosti, strateški razvojni dokumenti občine, urbanistični načrt Sodražice ter lokalni energetski koncept. Zasnovana območja in omrežja naselij v prostoru občine upoštevajo izhodišča nadrejenih aktov in dokumentov državne in regionalne ravni ter smernice nosilcev urejanja prostora. Poselitev se v pretežni meri ohranja v okviru obstoječih naselij, razvojne možnosti se dopuščajo v naseljih v dolini ob Bistrici, razvoj poselitve se v pretežni meri usmerja v občinsko središče – lokalno središče Sodražico. Površine za gospodarski razvoj in centralne dejavnosti se zagotavlja v Sodražici. V preostalem prostoru zunaj enot poselitve se ohranjajo strnjeni kompleksi kmetijskih zemljišč in sklenjeni gozdovi ter vzdržuje obstoječe razmerje med urbanim in naravnim prostorom in posameznimi tipi kulturne krajine.
člen (prednostna območja za razvoj dejavnosti) Območja za bivanje V Občini Sodražica se bo poselitev razvijala v obstoječih naseljih. Nova naselja v prihodnosti niso predvidena. Na robovih obstoječih večjih naselij se bodo predvidoma oblikovale nekatere nove soseske, v drugih pa le manjše zapolnitve vrzeli ter zaokrožitve obstoječe poselitve. Pri tem se načrtovanje stanovanj in centralnih dejavnosti obravnava medsebojno usklajeno, saj so območja fizično in funkcionalno medsebojno povezana in podobno vplivajo na prostor. Bivanje je omogočeno na območjih, določenih za stanovanja, in mešanih območjih, ki so namenjena izvajanju centralnih dejavnosti v urbanem okolju, prvenstveno v središčnem prostoru naselja. Večje poselitvene možnosti in prepoznavno ter privlačno okolje za priseljevanje je potrebno zagotoviti v osrednjem poselitvenem prostoru občine, zlasti v naseljih Sodražica, Zamostec in Žimarice ter v manjši meri še v Zapotoku. Območja za gospodarski razvoj Proizvodne dejavnosti se bodo razvijale pretežno na obstoječih območjih, namenjenih proizvodnji, kjer so že razpoložljivi objekti in površine. Prostorsko širitev območja stavbnih zemljišč za potrebe industrije in drobnega gospodarstva se zagotavlja v severozahodnem delu naselja Sodražica v podaljšku sedanjega proizvodnega kompleksa Fibran. Območje proizvodnje v južnem delu Sodražice se ohranja, dolgoročno pa se omogoči prestrukturiranje na območje centralnih dejavnosti. Naselja občine omogočajo razvoj ponudbe turističnih programov, povezane z rekreacijo in oddihom v naravnem okolju, sonaravnim kmetijstvom ter kulturno dediščino. Posebej privlačno je območje, namenjeno zimskemu športnemu centru nad zaselkom Izver v bližini Sodražice ter planinski dom na Travni Gori. Kmetije se pretežno nahajajo v izvornih delih naselij ter na območjih razpršene poselitve. V vseh naseljih se ohranja primarna kmetijska dejavnost, razen v središču Sodražice. Večji razvoj se z vitalnimi kmetijami z večjimi prostorskimi potrebami zagotavlja na robovih naselij in s preselitvijo vitalnih kmetij na nove lokacije. Območje centralnih, to je oskrbnih, storitvenih, družbenih in upravnih dejavnosti, je opredeljeno v središčnem delu Sodražice, ki je razpoznavno tudi s kakovostnim trškim jedrom. Možen je razvoj posameznih programov in programskih sklopov navedenih dejavnosti tudi v drugih večjih naseljih. Zaradi demografske ogroženosti naselij je potrebno v središčnem prostoru naselij ohranjati prebivalstvo, hkrati pa okrepiti vitalnost naselja z omogočanjem dejavnosti, ki okoljsko in razvojno niso moteče.
člen (omrežje naselij z vlogo in funkcijo naselij) Omrežje naselij v občini sestavlja 17 naselij po RPE. Občinsko središče – lokalno središče je Sodražica, ki je s 769 prebivalci največje naselje v občini. Sodražica se gospodarsko, upravno, kulturno in družbeno navezuje na sub-regionalno središče Ribnico. Pomembnejša naselja z elementi lokalnega središča so še Petrinci, Zamostec, Zapotok in Žimarice. Druga naselja so: Betonovo, Globel, Janeži, Jelovec, Kračali, Kržeti, Lipovšica, Podklanec, Sinovica, Travna Gora in Vinice. Naselja z več kot 100 prebivalci so Globel, Podklanec in Vinice. Naselje Travna Gora je brez stalnih prebivalcev (namenjeno posebni obliki bivanja – počitniško naselje). Naselja po RPE, ki nimajo opredeljenega okvirnega območja naselja, so: Brlog, Novi Pot, Kotel, Ravni Dol, Nova Štifta, Male Vinice in Preska. Razvoj poselitve je osredotočen na ustvarjanje pogojev za krepitev centralne funkcije naselja Sodražica kot pomembnega lokalnega središča. Nova poselitvena območja večjega obsega, namenjena stanovanjski gradnji, so opredeljena prav v Sodražici ter deloma v Zamostcu. Razvoj Sodražice se načrtuje na podlagi urbanističnega načrta.
člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij) Osnovna prometna smer povezovanja občine v prometni mreži je državna cesta RI-212 Žlebič–Sodražica–Cerknica–Unec, dopolnjuje pa jo R III-653 Sodražica–Loški Potok–Draga–Podplanina (do meje s Hrvaško). Pomembna smer prometnega povezovanja s sosednjimi območji je tudi lokalna cesta Sodražica–Sv. Gregor, ki povezuje pretežni del naselij Slemen s Sodraško dolino.
člen (druga pomembna območja) Dve tretjini površine občine na južnem delu je vključene v območje predloga regijskega parka Kočevsko–Kolpa. Navedeni prostor sodi v prehodno območje med Bloško planoto in Veliko Goro in je redko poseljen ter pretežno pokrit z gozdom. Območji pomembne naravne dediščine sta območje Kadic na zahodnem robu občine ter dolina vodotoka Bistrica s pritoki, med katerimi sta najpomembnejša Perilščica in Mateča voda. Edino aktivno območje pridobivanja mineralnih surovin – tehničnega kamna (dolomita)v občini je Mala Gora v severozahodnem delu občine. 2.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
člen (zasnova gospodarske javne infrastrukture) Območja gospodarske javne infrastrukture Za razvoj komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture se prednostno namenja obstoječe že uporabljene koridorje. V pretežni meri se tovrstna infrastruktura umešča v obstoječi javni svet, ki ga tvori sedanja mreža lokalnih in državnih cest. Prosti zračni vodi se v naseljih nadomeščajo z zemeljskimi. Omrežja prometne infrastrukture Cestno omrežje je zasnovano na obstoječi prometni mreži in hierarhiji državnih in lokalnih cest. Osnovno prometno os tvorita regionalni cesti R1-212, ki vzdolž Bistrice poteka na relaciji Žlebič–Sodražica–Cerknica, in R3-653, ki preko prehodnega hribovja med Bloško planoto in Veliko Goro povezuje Sodražico z Loškim Potokom in vodi naprej proti meji s Hrvaško. Nanju se navezuje omrežje lokalnih cest, ki povezuje naselja v hribovitem delu občine z osrednjim poselitvenim prostorom v Sodraški dolini. Najpomembnejša lokalna cesta je Sodražica–Sv. Gregor. Dolgoročno se načrtuje gradnja obvoznice regionalne ceste R1-212 mimo Sodražice in obvozne lokalne ceste Sodražica–Sv. Gregor. Za širitev profilov cestnega telesa na tehnično in varnostno sprejemljivo širino ter za gradnjo površin za pešce in kolesarje se zagotavlja nove površine v obcestnem svetu, skladno z zahtevanimi tehničnimi standardi na podlagi Zakona o cestah. V središčnih delih naselij z javnimi funkcijami, zlasti v občinskem središču, se zagotovijo površine za parkiranje. Nadaljnji razvoj cestnega omrežja bo temeljil na potrebnih posodobitvah cest skozi naselja z določitvijo prioritet v skladu s prometnimi obremenitvami. Omrežja elektronskih komunikacij Oskrbo s storitvami elektronskih komunikacij se zagotavlja preko klasičnega telefonskega omrežja in optičnih kablov, ki jih zgradijo ponudniki telekomunikacijskih storitev. Za vzpostavitev dobrih pogojev mobilne telefonije je potrebno preko državnih operaterjev zagotoviti zadovoljivo pokritost vseh naselij s signalom postaj v sistemu omrežja mobilne telefonije. Za zagotovitev dostopa do širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij bo v prihodnosti ob glavnih državnih prometnicah zgrajena navezava Sodražice na omrežje optičnega kabla. Omrežja in objekti oskrbe z energijo Skozi severovzhodno območje občine poteka prostozračni 1x110 kV daljnovod Grosuplje–Ribnica–Kočevje. Predvidena je rekonstrukcija z nadgraditvijo obstoječega enosistemskega daljnovoda v dvosistemski (2x110 kV). Na območju občine je predvidena gradnja objekta za razdeljevanje in prenos električne energije – daljnovod DV 2x110 Stari trg–Ribnica. Prenova dotrajanega 20 kv DV in nizkonapetostnega omrežja bo v pretežni meri potekala po obstoječih trasah in na lokacijah obstoječih objektov sistema. Preko območja občine je v njenem južnem delu dolgoročno načrtovana gradnja magistralnega plinovodnega omrežja M
Ogrevanje in proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije V Občini Sodražica je dopustno pridobivanje toplote, proizvodnja električne energije in raba vseh vrst obnovljivih virov energije. Pri nadaljnjem razvoju energetske oskrbe se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije z upoštevanjem učinkovitosti sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti. Pri pridobivanju, pretvarjanju, prenosu, distribuciji in porabi energije je potrebno upoštevati načela vzdržnega prostorskega razvoja, zato naj se pri načrtovanju novih energetskih sistemov v čim večji meri izogiba novim posegom v prostor. Za proizvodnjo električne energije se načrtuje objekte za njeno pridobivanje iz obnovljivih virov. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa je to energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija. Pri načrtovanju gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih objektov se za način ogrevanja načrtuje le uporabo obnovljivih virov energije ali soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Po sprejetju lokalnega energetskega koncepta v Občini Sodražica pa je uporaba obnovljivih virov energije ali soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom prednostna. Na območjih z redko poselitvijo se v prihodnje načrtuje predvsem individualna energetska oskrba in pri tem pospešuje uporabo obnovljivih virov energije. V Občini Sodražica je zaradi gozdnatosti območja še zlasti primerna uporaba lesne biomase. V naselju Sodražica se dolgoročno predvidi daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. Učinkovita raba energije Učinkovita in varčna raba energije bo trajna razvojna usmeritev pri načrtovanju novogradenj, prenov in sanacij objektov v občini z namenom zmanjšanja rabe energije ob hkratnem zagotavljanju enake ali višje kakovosti bivanja in gospodarjenja. V občini se načrtuje prenovo naselij, gradnjo stanovanjskih objektov, poslovnih, proizvodnih in javnih stavb tako, da bo zagotovljena smotrna uporaba materialov in učinkovitejša ter varčnejša raba energije. Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se: – izboljšuje toplotna izolacija objektov, – spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, – pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme, – zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika ali z biomaso. Učinkovitejšo rabo se zagotavlja tudi z zmanjševanjem porabe električne energije za javno razsvetljavo z vgrajevanjem energetsko varčnih sijalk, stikal za reguliranje polnočnega delovanja razsvetljave in omejevanjem na minimalno število svetlobnih teles, postavljenih zunaj strnjene poselitve. Pri načrtovanju in gradnji razsvetljave cest in javnih površin je potrebno upoštevati določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07 in 62/10), ki se nanašajo na porabo električne energije. Omrežja in objekti komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja Za nemoteno oskrbo s pitno vodo je potrebna postopna obnova vodovodnega omrežja v občini s prioritetami glede na dotrajanost cevovodov, dimenzioniranost in tehnološko zastarelost materialov. Zanesljivost in ekonomičnost oskrbe z vodo se bo zagotavljala s povezovanjem manjših vodovodnih sistemov z večjimi. Novogradnje vodovoda se načrtuje na območjih, kjer je predviden razvoj poselitve in v sklopu reševanja problematike vaških vodovodov s številnimi lokalnimi zajetji v občini, ki jih ni mogoče sanirati drugače, kot z novogradnjo omrežja. Pri obnovi dotrajanih omrežij se obnavlja in dopolnjuje tudi hidrantna mreža. Sodražica se oskrbuje s pitno vodo iz zajetja Podstene preko regionalnega vodovodnega sistema. Zamostec je vezan na lastno zajetje in vodohran, povezan pa je tudi v sistem Sodražice. Na vodovodni sistem Gora z dvema zajetjema so vezana naselja Kržeti, Kračali,Petrinci, Janeži in Betonovo. Vodovodni sistem Žimarice se oskrbuje iz lastnega zajetja. Celotno omrežje je dolgo 21 km. Za stabilnost oskrbe zadostujejo vodohrani Sodražica 1 in 2 s kapaciteto, Zamostec, Kržeti 1 in 2, Kračali in Betonovo ter Žimarice. Vodovodno omrežje je potrebno temeljite rekonstrukcije, ki bo prostorsko opredeljena s projektom »Obnove in širitve regionalnega vodovoda Sodražica–Ribnica–Kočevje ter celostnega urejanja oskrbe s pitno vodo kočevsko-ribniškega območja«. Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod Zasnova kanalizacije se obdeluje v dveh različicah. V prvi se predvideva izgradnjo skupne čistilne naprave za naselja Sodražica, Žimarice in Zamostec s Podgoro, v drugi varianti pa se odpadne vode naselja Žimarice čistijo na lokalni čistilni napravi. Druge rešitve so za obe varianti enake. Poleg novogradenj bo potrebna tudi sanacija obstoječega sistema v Sodražici, da bodo zaledne vode speljane mimo kanalskega sistema neposredno v odvodnike. Naselja, kjer ni kanalizacijskega omrežja in so objekti priključeni na individualne greznice, so: Betonovo, Brlog, Globel, Janeži, Jelovec, Kotel, Kračali, Kržeti, Lipovšica, Male Vinice, Nova Štifta, Novi Pot, Petrinci, Podklanec, Preska, Ravni Dol, Sinovica, Travna Gora, Vinice, Zamostec, Zapotok, Žimarice. Vse hiše v naštetih naseljih imajo greznice. Ravnanje z odpadki Sistem ravnanja z odpadki v Občini Sodražica razvija javno komunalno podjetje Ribnica tako, da je zagotovljeno zbiranje in odvoz odpadkov v vseh naseljih v občini. Razvoj sistema temelji na zmanjševanju količin in ločenem zbiranju odpadkov na mestih izvora, uvajanju ekoloških otokov ter delovanju zbirnega reciklažnega centra v Goriči vasi na sedežu JKP Komunala Ribnica d.o.o. in prekladalne rampe v zbirnem centru Mala Gora. Odlaganje odpadkov se začasno izvaja na podlagi pogodb z upravljavcem na javnih odlagališčih, ki obratujejo v skladu z okoljevarstvenimi predpisi na območju osrednjeslovenske regije oziroma jugovzhodne Slovenije. Trajno odlaganje odpadkov se po predhodni predelavi zagotavlja v okviru Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana in sicer po izgradnji objektov za predelavo odpadkov. Odlaganje odpadkov naj bo urejeno tako, da ne privablja medveda. Pokopališča Potrebe po pokopavanju zadovoljujejo obstoječa pokopališča Sodražica, Sv. Marko in Gora – Petrinci. Dolgoročne potrebe za pokopavanje se zagotavlja na območju zunaj naselja Sodražica na vzhodni strani nad zaselkom Strmca. 2.4 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
člen (okvirna območja naselij) Območja naselij (ON) V Občini Sodražica se določijo območja naslednjih naselij: – Jelovec, – Sodražica (3 ON – Sodražica, Laz, Ograde), – Zamostec (2 ON – Zamostec in Vranove njivice), – Zapotok (2 ON – Veliki Zapotok in Mali Zapotok), – Vinice (3 ON – Vinice, Rebra, Vinice Jug) in – Žimarice (4 ON – Kravja Gasa, Žimarice, Kajžarji, Čampe). ON na okvirnem območju razpršene poselitve imajo še naselja: – Betonovo, – Globel (2 ON – Globel Sever in Globel Jug), – Janeži, – Kračali, – Kržeti, – Lipovšica, – Petrinci, – Podklanec, – Sinovica in – Travna Gora.
člen (naselja, vključno z območji razpršene gradnje) Območja naselij, ki vključujejo območja razpršene gradnje, se nahajajo v Sodražici in Zapotoku. V občini ni območij razpršene gradnje, ki bi bila posebno zaključeno območje poselitve in ni območij sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje. Območja razpršene gradnje je potrebno sanirati tako, da objekti ne bodo škodovali identiteti naravnega prostora, okolju in kulturni krajini. Za vsa območja razpršene gradnje se določijo pogoji sanacije glede oblikovanja in komunalne ureditve. 2.5 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
člen (okvirna območja razpršene poselitve) V okvirno območje razpršene poselitve na podlagi analize stanja poselitve v prostoru občine sodijo območja po RPE naselja: Betonovo, Brlog – del, Globel, Janeži, Kotel, Kračali, Kržeti, Lipovšica, Petrinci, Preska, Male Vinice, Nova Štifta, Novi Pot, Podklanec, Ravni Dol in Sinovica. Na območju razpršene poselitve je takšen tip poselitve avtohton. Mešanje in preplet posameznih tipov poselitve z razloženimi, razpršenimi, razdrobljenimi in razpostavljenimi deli naselij, zaselki in samotnimi kmetijami, je značilnost na celotnem okvirnem območju razpršene poselitve v občini. Območje z izredno nizko gostoto poselitve zajema južni predel občine, prehodno območje med Bloško planoto in Veliko goro. V tem delu občine je gostota poselitve 5,5 prebivalcev na km
Poselitev občine je v celotnem prostoru redka (43,5 preb./km2). Demografsko ogrožena območja v občini (določena z Uredbo o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 19/99), so naslednja naselja po RPE: Betonovo, Brlog – del, Janeži, Jelovec, Kotel, Kračali, Kržeti, Nova Štifta, Novi Pot, Petrinci, Preska, Ravni Dol, Sinovica, Vinice in Žimarice. 2.6 Usmeritve za prostorski razvoj občine
člen (usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo) Splošne usmeritve Z OPN se zagotavlja prostorske pogoje uresničevanja celovitega razvoja, začrtanega v strateških in izvedbenih razvojnih dokumentih občine, oblikovanih na podlagi razvojnih potreb in možnosti v prostoru. Tako se zagotavlja kakovostno bivalno okolje ter usklajenost gospodarskih, družbenih in varstvenih vidikov razvoja ob upoštevanju vzdržnega prostorskega razvoja v varovanih območjih z ohranjanjem narave, varstvom kulturne dediščine ter trajnostno uporabo naravnih virov. Območja naselij, v katerih je prepoznan prostor razpršene gradnje in razpršene poselitve, se posebej opredeli in hkrati zagotavlja njegovo sanacijo tako, da ta ne le odpravlja stanje degradiranosti prostora, temveč vzpostavlja nove kakovostne bivalne razmere ter izboljšuje prepoznavnost in privlačnost naselij. Z obravnavo naselja kot celote v razmerju do širšega naravnega prostora in v povezavi s sosednjimi območji na eni strani, in na drugi z upoštevanjem vseh posameznih konstitutivnih elementov naselja, se zagotavlja celovitost v pristopu k načrtovanju prenove delov ali celote naselij. Poselitveno območje oziroma del naselja se lahko celovito prenavlja na podlagi OPPN. Območje OPPN se določi tako, da je zajeto območje, ki zagotavlja uresničitev ciljev prenove. Nadalje je mogoče zagotavljati usmerjeno prenovo skozi podrobnejša določila prostorsko izvedbenih pogojev. Proces prenove je mogoče spodbuditi tudi s povečanjem privlačnosti prostora za poselitev z novogradnjami stanovanj v okviru novih poselitvenih zmogljivosti, ki omogočijo prenovo ali izgradnjo javne gospodarske infrastrukture in posredno spodbudijo proces prenove starega stavbnega fonda. Razvoj naselij usmerjamo tako, da ohranjamo in razvijamo identiteto poselitve v občini. V skladu s cilji za zaustavitev trenda upadanja števila prebivalcev in praznjenja stavb se razvoj poselitve prednostno usmerja v obstoječo stavbno strukturo naselja z njegovo prenovo in izrabo notranjih prostorskih rezerv. Notranji razvoj in prenova Razvoj naselja je v prvi vrsti usmerjen v izrabo notranjih prostorskih in stavbnih rezerv znotraj naselbinskega telesa in meja naselij. Prioritetna je prenova jedra naselja, v katerega se umeščajo predvsem javne in centralne dejavnosti, in v katerem se poleg prenove stavbnega fonda presnavlja tudi njegova programska namembnost. Sočasno z njimi se morajo ohranjati, razvijati in vzpostavljati nove kakovosti javnega prostora (ulični prostor, peščeve površine, dostopi, javne tlakovane površine z zelenimi ureditvami, urbana oprema). Porušena razmerja med javnim in zasebnim prostorom se na novo vzpostavijo v kvaliteti in pogojih sodobne rabe. Prenova starega stavbnega fonda in gradnja znotraj neizrabljenih notranjih prostorskih rezerv mora upoštevati tudi potrebno obnovo dotrajane ali izgradnjo manjkajoče komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture. Pri tem se morajo tovrstni posegi za gradnjo javne gospodarske infrastrukture predhodno uskladiti, da se lahko skladno z materialnimi možnostmi izvajajo koordinirano, ekonomično in po možnosti tudi sočasno. Prenova stavbnega fonda se izvaja s prilagajanjem stavb po namenu in notranjem ustroju novim potrebam in sodobnim pogojem bivanja ali izvajanja dejavnosti. Merilo stavbne strukture se ohranja, ali se v posameznih delih naselja v največji možni meri prilagaja celoti, s katero ohranja ali vzpostavlja novo kvaliteto identitete naselja, zlasti v razmerju do odprte krajine. Notranji razvoj se prednostno izvaja v naseljih Betonovo, Globel, Janeži, Jelovec, Kračali, Kržeti, Lipovšica, Podklanec, Sodražica, Vinice, Zapotok in Žimarice. Celovita prenova Celovita prenova je potrebna posebej za območje naselij, kjer se poleg razpršene gradnje pojavlja še vrsta drugih spremljajočih razvojnih problemov, kot so zlasti dotrajana ali oblikovno degradirana stavbna struktura naselbinskih jeder, neustrezen, razvrednoten ali celo odsoten javni prostor, dotrajana in pomanjkljiva gospodarska javna infrastruktura, prometni problemi in drugo. Celovita prenova se načrtuje za naselja Podklanec, Sodražica, Zamostec in Žimarice. Širitev naselij Pri usmerjanju razvoja naselij se širitev naselja zagotavlja na manj vredna in za kmetijsko pridelavo manj primerna zemljišča, razen v primeru, ko je takšno načrtovanje posegov utemeljeno v ukrepih za revitalizacijo naselij in zajezitev negativnega trenda demografskih gibanj. Manjše širitve naselij se omogočijo z zaokrožitvami in zapolnitvami vrzeli ter zajed kmetijskih zemljišč v poselitveno strukturo. Večje širitve se načrtujejo le v vitalnejših naseljih, da omogočijo organizirano stanovanjsko gradnjo, ki bo s ponudbo opremljenih zemljišč in stanovanj izboljšala privlačnost Občine Sodražica za priselitev v ta naselja. Večje širitve naselij se načrtuje na podlagi OPPN. Z manjšimi zaokrožitvami meja naselij in zapolnitvami vrzeli v poselitveni strukturi se zagotavlja možnosti za ohranjanje vitalnosti v vseh naseljih v občini. Širitev naselij se načrtuje v Sodražici, Zamostcu in Zapotoku. Zemljišča, ki jih zaradi geomorfoloških pogojev ali drage izgradnje komunalne opreme v daljšem obdobju ni bilo mogoče aktivirati, je potrebno evidentirati in ob spremembi občinskega prostorskega načrta izločiti iz območja stavbnih zemljišč in območja naselja ali opredeliti kot zelene površine naselja.
člen (usmeritve za sanacijo razpršene gradnje) Sanacija razpršene gradnje se načrtuje tako, da se določi območje sanacije in način urejanja degradiranega prostora. Pri tem se z vključevanjem in upoštevanjem širšega vplivnega območja degradiranega prostora smiselno zaokroži območje sanacije. Območje sanacije v Sodražici in v Zapotoku naj upošteva celovitost notranjega razvoja in omejitve zunanje rasti naselja.
člen (usmeritve za ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve) V demografsko izpraznjenem poselitvenem prostoru na območju razpršene poselitve (naselja Betonovo, Brlog – del, Globel, Janeži, Kotel, Kračali, Kržeti, Lipovšica, Petrinci, Preska, Male Vinice, Nova Štifta, Novi Pot, Podklanec, Ravni Dol in Sinovica) se ne le ohranja temveč spodbuja razvoj izvornega poselitvenega vzorca razpršene poselitve. Takšen razvoj je dopusten le tam, kjer to omogoča geomorfologija tal, razmerja v kulturni krajini ter prometna dostopnost. V naseljih, kjer je v poselitvi prisotna oblika osamelih domačij na specifičnih lokacijah, se zaradi izrazite demografske ogroženosti območja takšen vzorec poselitve smiselno razvija tudi v prihodnje.
člen (usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih) V središčnih prostorih naselij in v javnem prostoru ob pomembnejših cestah naj se spodbuja umeščanje in razvoj javnih funkcij, programov storitev in oskrbe prebivalstva. Pomembnejše javne funkcije oziroma storitve naj bodo umeščene vzdolž glavne strukturne osi. Zaradi opuščanja kmetijstva je mogoče nekdanje gospodarske objekte prenoviti za stanovanjsko ali drugo funkcijo. Razvoju vitalnih kmetij s sodobno tehnološko pridelavo se zagotovijo prostorske možnosti s širitvijo naselja ali preselitvijo dejavnosti na ustrezno lokacijo zunaj naselja (na območjih razpršene poselitve). Proizvodne, obrtne in servisne dejavnosti se prvenstveno razvijajo v Sodražici. Gospodarske dejavnosti v drugih naseljih se dopušča le v obsegu in zmogljivostih, kot jih prenese merilo obstoječe stavbne strukture in ob pogojih okoljske sprejemljivosti glede vplivov na bivalno okolje ter zmogljivosti obstoječe prometne, komunalne in energetske infrastrukture. Za razvoj turizma je poleg športno rekreacijske infrastrukture in naravnega okolja zelo pomembno območje Travne Gore s počitniškim naseljem in dom na Travni Gori. Obiskovalce naj se usmerja na poti in mesta, ki so za medveda manj moteča in zlasti primerno oddaljena od pomembnih delov njegovega življenjskega prostora.
člen (usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij) Ključni gradniki stavbne strukture, ki oblikujejo urbanistično podobo naselij, so lega in geometrija stavb ter principi povezovanja javnega prostora (trški prostor lokalnega središča, vaški prostor – linearni, središčni, mreža) s stavbno strukturo in njun medsebojni funkcionalni odnos. Stavbe naj bodo oblikovane in umeščene tako, da vzpostavljajo dialog z javnim prostorom ter kontinuiteto v identiteti naselja. Kriteriji, ki sooblikujejo podobo naselja, so mreža stavbne strukture in središčni prostor, meje ter dominante naselja. Sočasno se upoštevajo kriteriji krajine, kot so meje ambientov in meje geomorfološke strukture ter njena funkcija. Kriteriji za urbanistično oblikovanje naselij se torej izoblikujejo za vsako naselje posebej iz danih razvojnih ustvarjenih in naravnih posebnosti v prostoru. Za zaključena in izoblikovana naselja, ki so ohranila kakovostno razmerje naselbinske strukture in krajine, je pomembno upoštevati kriterije oblikovanja krajine streh (smer, nakloni, struktura in barva kritine, oblikovne posebnosti, višine objektov …). Pri gradnji stavb naj se upošteva lokalna arhitekturna tipika – podolžni stavbni kubusi, primerljiv naklon strehe, oblikovanje fasadnih odprtin ipd. Novi objekti naj ne izstopajo iz krajine streh. Sodobne urbane oblike poselitve se dopuščajo le v Sodražici, vendar tako, da ohranjajo prepoznavnost naselja s svojim kakovostnim naselbinskim jedrom. Naselbinska struktura naselij Janeži in Petrinci, Sodražica in Zamostec, Vinice in Zapotok temelji na kakovostnih izvornih naselbinskih jedrih v geomorfološki dinamični krajini. Zaradi procesa zlivanja naselij z nekvalitetno razpršeno poselitvijo je potrebno vzpostaviti ustrezna središča na eni strani in na drugi ustrezne prostorske cezure. Pri tem je pomembno, da vse izpostavljene še nepozidane lege ostanejo zelene cezure v prostoru kot ločnica prostorskih celot, ki ohranjajo posebno identiteto. Kakovostna naselbinska jedra se ohranjajo tudi v Kračalih, Novem Potu, Podklancu, Preski in Sinovici. Glavne strukturne osi naj se opremljajo z enotno ulično opremo in peščevimi površinami, središčni prostori naj se prometno opredelijo z ustreznim režimom tekočega in mirujočega prometa. Kvalitetni naravni elementi (drevoredi, posamezne zelene ureditve, označevalna samostojna drevesa v javnem vaškem prostoru) naj se ohranjajo. V središčnih delih območij naselbinske dediščine se avtobusnih postaj, parkirišč, ekoloških otokov ipd. ne umešča. V okviru celovite prenove je potrebno vzpostaviti njihovo osnovno funkcijo z ustreznim oblikovanjem prostora. Zelene površine V naseljih z večjim številom prebivalstva in višjo stopnjo centralnosti se zagotavlja načrtovan razvoj urejenih zasebnih in javnih zelenih površin. Parkovne in druge ureditve zelenih površin oziroma zelenih sistemov se načrtujejo in izvajajo na primernih površinah javnega prostora, zlasti v jedrih naselij, na območjih kulturne dediščine ter pokopališč. V okviru zelenih površin se zagotavlja razvoj območij za šport, igro, rekreacijo in oddih na odprtih površinah ter rekreacijo v naravnem prostoru. Površine za šport in rekreacijo se v večjem obsegu zagotavljajo predvsem v Sodražici, ohranjajo in razvijajo pa se tudi območja za zimske športe v Sodražici (smučišče Izver) in Jelovcu.
člen (usmeritve za razvoj v krajini) Prihodnji razvoj krajine je potrebno načrtovati na podlagi naslednjih usmeritev: – prepreči naj se propadanje kulturne krajine, – ohranjajo naj se sklenjene gozdne površine, – doline vodotokov naj se ohranjajo v obstoječem stanju; pozornost naj bo posvečena predvsem ohranjanju kvalitete vode, – ohranja naj se tipična kraška pokrajina. Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti iz smernic za prostorski načrt Občine Sodražica (ZRSVN, OE Ljubljana, februar 2007). Za območja stavbnih zemljišč, katerih neustrezna izraba lahko v stiku z odprto krajino razvrednoti podobo kulturne krajine, se s prostorskimi izvedbenih pogoji zagotovi ukrepe za omilitev in sanacijo negativnih vplivov. Za stavbna zemljišča na robovih naselja, katerih izraba za gradnjo je povsem neprimerna, se predvidi začasna blokada posegov vanje do izločitve iz fonda prostorskih rezerv stavbnih zemljišč ali določitve nove namembnosti. Razvojna območja posameznih dejavnosti, temelječih na naravnih virih Razvojna območja dejavnosti, ki temeljijo na naravnih virih, se določijo na podlagi ugotovitev strokovnih podlag z upoštevanjem smernic nosilcev urejanja prostora za kmetijstvo in gozdarstvo, vode, turizem in rekreacijo ter mineralne surovine. Območja za razvoj kmetijstva Razvoj kmetijskih dejavnosti se na območjih z omejenimi dejavniki (območje Travne Gore, območje Slemen) pretežno ohranja v mejah zmogljivosti prostora s ciljem zadrževanja obstoječega obsega kmetijskih zemljišč in varovanja pred zaraščanjem. Skladno z rodovitnostjo zemljišč in drugimi geografskimi pogoji se v prostoru prepletajo območja pretežno travniške in pašniške rabe. Najboljše pogoje za razvoj kmetijstva ima nižinski del občine v dolini Bistrice in blagih pobočij od Sodražice do Vinic, kjer so površine najboljših kmetijskih zemljišč sklenjene. Za izboljšanje kakovosti zemljišč za obdelavo se opredelijo območja melioracij ter povrnitev kmetijskih zemljišč na površinah, ki se zaraščajo. Obstoječim vitalnim kmetijam se zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj znotraj obstoječih GE. Z obdelovanjem in rabo kmetijskih zemljišč, ki temelji na tradicionalni trajnostno naravnani proizvodnji, se ohranja njihov ekološki pomen ter pestrost strukture kultur in vseh vrst zemljišč. Območja gozdov Pretežni del gozdov v občini ima lesno proizvodni značaj. Najpomembnejši so sklenjeni gozdovi na južnem in jugovzhodnem delu občine. Ohranjajo se sklenjena območja gozdov, zlasti na strmih in višjih predelih. Gospodarjenje z gozdovi se izvaja skladno z gozdnogospodarskimi načrti ob sonaravni in trajnostni rabi gozda ter z upoštevanjem vseh njegovih funkcij. Lesno proizvodna in lovskogospodarska funkcija je usklajena z ekološkim in socialnim pomenom gozda v lokalnem in regionalnem prostoru. Nove gozdne površine lahko nastajajo z naravnim zaraščanjem in pogozditvijo kmetijskih zemljišč le s predhodnim načrtovanjem in uskladitvijo s kriteriji varovanja kmetijskih zemljišč, pri čemer je treba upoštevati hidrološko, biotopsko, kulturno krajinsko in ekonomsko vlogo prostora, ki se iz kmetijskega spreminja v gozd. Posebej se varuje območje gozdnega rezervata Kadice in gozdovi z varovalno funkcijo. Krčitev gozda zaradi spreminjanja v pašnik ter postavljanje obore za rejo divjadi je možno le ob predhodni uskladitvi s kriteriji varovanja narave in z ekonomsko utemeljitvijo. Večji sklenjeni gozdni kompleksi se ohranjajo, gradnja objektov v njih ni dopustna – razen objektov za potrebe gozdarstva ali lovstva. Gradnja gozdnih prometnic in omrežij, objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture ne sme poslabšati ekološke funkcije gozda. Območje voda V občini se nahaja večji površinski vodotok Sodraška Bistrica in več manjših vodotokov (Sušica, Perilščica, Grdodolščica, Zapotoški potok ter Mateča voda). Na območjih voda se lahko izvajajo le posegi, ki so v skladu s
členom Zakona o vodah, in sicer: – gradnja objektov javne infrastrukture, – gradnjo objektov grajenega javnega dobra, – ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, – ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, – gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, – gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in – gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah
reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah
reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Četrti odstavek
člena ZV-1 določa zunanjo mejo priobalnega zemljišča na vodah
reda zunaj območij naselja, ki sega najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Območja redkejših poplav so v Občini Sodražica ob reki Bistrici pojavlja v ozkem pasu doline od Zamostca do meje z Občino Ribnica v smeri proti Jurjevici. Možnost pojavljanja poplav se je ob reguliranem delu struge na območju Sodražice bistveno zmanjšala. Zaradi varovanja virov pitne vode pred onesnaženjem se pri načrtovanju gradenj in posegov v prostor upoštevajo določila državnih in občinskih predpisov. Območja mineralnih surovin Na območju Občine Sodražica leži 12 potencialnih nahajališč tehničnega gradbenega kamna. Obstoječi občasno aktivni kamnolom tehničnega kamna – dolomita Mala gora se izkorišča za lokalne potrebe gradbeništva. Območje nahajališča tehničnega gradbenega kamna južno od kamnoloma Mala gora se varuje kot dolgoročni potencial za izkoriščanje. Kamnolom Mala gora se ob nadaljnjem izkoriščanju sanira, ob tem pa izboljša dostop do lokacije. V drugih nelegalnih kopih se onemogoči nadaljnje izkoriščanje in območje prepusti samosanaciji. Eventualna sanacija nelegalnih kopov se bo izvajala v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov. Raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja v skladu z določbami Zakona o rudarstvu. Območja posebnih krajinskih in urbanističnih značilnosti prostora V občini so s strokovnimi podlagami ugotovljena posebej pomembna območja krajinskih in urbanističnih značilnosti prostora: – krajinsko območje Travne Gore, – krajinsko območje zelene cezure med Sodražico in Zamostcem, – krajinsko območje zelene cezure med Sodražico in Žimaricami, – območje naselij Kotel in Novi Pot, – krajinsko območje gozdnatega SZ pobočja nad Sodražico, – krajinsko območje Slemena. Varstvo kulturne dediščine V občini je treba z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavljati celostno varstvo kulturne dediščine, zagotoviti ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnavati dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in kot razvojni dejavnik ter prostorski potencial. Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, vrtno arhitekturna, dediščinska kulturna krajina in zgodovinska) in glede na status (kulturni spomenik državnega ali lokalnega pomena in kulturna dediščina). Območja ohranjanja kulturne dediščine so prikazana v grafičnem delu prikaza stanja prostora. Ohranjanje narave Ohranjanje naravnih kakovosti se na celotnem območju občine zagotavlja z načrtovanjem ukrepov pri posegih v prostor za preprečitev oziroma omilitev vplivov na naravo. Pri posegih na zavarovanih območjih, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih ter posegih v naravne vrednote je potrebno upoštevati predpise in smernice pristojnih organov. Na celotnem območju občine je potrebno upoštevati pogoje varovanja za ekološko pomembna območja, v jugovzhodnem delu občine (Travna Gora) pa območja Natura
Območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščite in reševanja Pri načrtovanju poselitve in dejavnosti v prostoru je potrebno upoštevati potencialna tveganja in ogroženost pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varnost pred požarom. Dejavnosti se razmeščajo izven območij potencialnih nesreč. Opravljanje primarnih dejavnosti (kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in druge dejavnosti povezane z naravnim prostorom) je potrebno opravljati varno za zdravje ljudi in materialne dobrine ter nadzorovati procese in dejavnike, ki lahko povzročijo naravne in druge nesreče. Območja s prostorskimi omejitvami za razvoj so varstvena in ogrožena območja po predpisih o vodah, potresno ogrožena območja, območja požarne ogroženosti, območja s tveganjem za porušitev visokih pregrad, območja s tveganjem za industrijske nesreče. V poplavnih, hudourniških, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Na teh območjih je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč nevarnosti in z omejitvami razvoja glede na ogroženost življenja ljudi in materialnih dobrin. Na vododeficitarnih območjih občine se ne načrtuje dejavnosti s povečanimi potrebami po vodi, prioritetno pa se zagotavlja urejeno oskrbo s pitno vodo prebivalcev teh območij. Glede na stopnjo ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni. Prav tako se pri načrtovanju in gradnji upoštevajo predpisi s področja protipožarne varnosti. Celotno območje občine je zaradi manjše samočistilne sposobnosti kraške pokrajine pomembno z vidika varstva vodnih virov v širšem zaledju. Aktivni in potencialni vodni viri za lokalno oskrbo, ki so zavarovani z Odlokom o varstvu virov pitne vode na območju Občine Sodražica (Uradni list RS, št. 20/02), so zajetja Lahki studenec, Studenčevka-Sušje, Lipovšica, Trhlenov studenec, Žaga-Gora, Potoki-Gora Ciganka Podklanec, Podgora, Hrib-Žimarice (zajetje in drenaža), Jelovec, Globel-Žlebec, Kotel, Globoka dolina-Novi pot, Izver, Podstene, "Vrtina S-1", "Vrtina S-2", "Vrtina S-3", "Vrtina S-4", "Vrtina S-5", "Pod Kržeti-1", "Vrtina RD-1/01", "Kuparjevo", Ograda. Območja okrog Grdodolščice so erozijsko ogrožena. Območje ob Bistrici v smeri od naselja Zamostec je poplavno ogroženo. V občini je več naselij znotraj varstvenih pasov vodnih virov, ki so varovani z Odlokom o varstvu virov pitne vode na območju Občine Sodražica (Uradni list RS, št. 20/02). Nevarnost nastanka naravnih požarov v občini je zaradi naravnih značilnosti prostora majhna. V občini je več manjših kmetij z dopolnilno dejavnostjo in obrti za predelavo lesa, pri katerih je potrebno zagotavljati povečano varnost pred požarom. Posebno varstvo pred industrijskimi nesrečami z razlitjem nevarnih snovi je potrebno zagotavljati z načrtovanjem tehničnih ukrepov v obratih proizvodnje izolacijskih materialov v Sodražici (Fragmat d.o.o., Fibran d.o.o.). Večja nevarnost razlitja nevarnih snovi pri transportu v primeru prometne nesreče obstaja na regionalni cesti Žlebič–Sodražica–Cerknica, kjer je z ureditvijo tehničnih elementov ceste potrebno zagotoviti povečano varnost v prometu in hitro ter učinkovito ukrepanje v primeru nesreče. Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umešča izven območij stalne ali občasne prisotnosti voda in z ustreznim odmikom od meje teh površin. Spreminjanje obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov je možno le izjemoma pod pogoji nadomestitve teh površin. Pri načrtovanju premostitev reke Bistrice in drugih vodotokov je potrebno zagotavljati poplavno varnost in ohranjati stanje voda in vodni režim. Sanacijo posameznih območij naravnih in drugih nesreč se načrtuje v sklopu OPPN. V primerih, ko gre za rekonstrukcijo ali gradnjo novih objektov v okviru sanacije po naravni ali drugi nesreči, je omogočen upravni postopek pridobitve gradbenega dovoljenja po skrajšanem ugotovitvenem postopku, če gre za rekonstrukcijo ali novogradnjo objekta, ki v celoti ohranja namembnost, gabarite in videz poškodovanega objekta na isti lokaciji. Praviloma se pri intervencijskih ukrepih izvedejo le najnujnejši ukrepi in ohranja naravne procese, razen kadar ti lahko ogrozijo obstoječa naselja oziroma varovano kulturno dediščino. Lokacije odprtih kopov (opuščeni in aktivni kamnolomi in peskokopi) so lahko prepuščene naravni sukcesiji naravnih procesov, (samosanaciji) vendar le, kadar niso ogroženi varnost, zdravje in življenje ljudi. Na območjih velike požarne ogroženosti gozdov se ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi, materialne dobrine in naravo. Na območjih tveganj zaradi industrijskih nesreč v Sodražici in drugih območjih za industrijo je potrebno z načrtovanjem ustreznih odmikov med objekti oziroma dejavnostmi in drugih ukrepov preprečiti verižne nesreče, širitev nesreče na sosednja območja in omogočiti učinkovito ukrepanje zaščite in reševanja, če se nesreče zgodijo. V sistemu oskrbe z vodo v občini je potrebno načrtovati ustrezno razmestitev omrežja, zmanjšati njegovo ranljivost in zagotoviti zadostne količine pitne vode za oskrbo v izrednih razmerah ter za potrebe gašenja ob požarih. Pri načrtovanju širitve poselitve se upošteva oceno nevarnosti in ogroženosti občine pred naravnimi in drugimi nesrečami ter požarom. V občini se za primere naravnih in drugih nesreč zagotavljajo površine za pokope večjega števila ljudi v bližini obstoječih pokopališč. Območje za pokope živali naj bo odmaknjeno od poselitve. Za odlaganje ruševin se začasno uporabijo proste površine ob javnih cestah, trajno odlaganje pa se zagotavlja v opuščenih kamnolomih v občini, ki še niso samosanirani. Prostor za evakuacijo prebivalstva in premičnih materialnih dobrin v primeru naravnih in drugih nesreč se v naseljih zagotavlja na dvoriščih in drugih odprtih površinah v naselju. V občinskem središču Sodražica pa se v ta namen zagotavlja tudi proste javne površine naselja in funkcionalne površine ob javnih objektih. Pri gradnji javnih in večstanovanjskih objektov je priporočljiva ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč. Območja za obrambne potrebe V občini ni posebej določenih območij za obrambne potrebe.
člen (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč) Na obstoječih izhodiščih veljavnega prostorskega plana in dejanske rabe iz prikaza stanja se določa namenska raba zemljišč kot stavbna, kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča. Osnovno namensko rabo zemljišč se določa na podlagi smernic nosilcev urejanja prostora, podrobno pa z upoštevanjem izdelanih strokovnih podlag ter razvojnih pobud v prostoru. Pri določanju novih stavbnih zemljišč je potrebno upoštevati merila, s katerimi bodo v največji možni meri ohranjene značilnosti naravnega in grajenega prostora.
člen (usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) Območja poselitve so na podlagi strokovnih podlag in razvojnih potreb razdeljena in določena kot enote urejanja prostora (EUP). EUP se določijo kot območja enake namenske rabe s primerljivimi geomorfološkimi in urbanistično oblikovnimi značilnostmi, za katere veljajo ista merila in pogoji urejanja prostora. Pri tem se upošteva funkcionalne povezanosti med posameznimi deli poselitve. Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) se določajo posebej za poselitev in posebej za ves preostali prostor ter se opredeljujejo glede na namensko rabo. PIP naj se po konceptu in formi izdelajo kot pravna norma za izdajo gradbenih dovoljenj in hkrati usmeritev za načrtovanje konkretnih posegov, v katerem bodo vsebinsko vgrajeni cilji, usmeritve ter merila in pogoji strateškega dela. Pri tem naj se upoštevajo posebnosti vsakega območja posebej. Posebej pomembni so tudi naslednji kakovostni kriteriji: jasnost usmeritev, možnost trdne opore načrtovalcem pri utemeljevanju posegov, transparentnost prostorskih možnosti na vsakem zemljišču posebej. Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) naj se določajo posebej na območjih stavbnih zemljišč (za poselitev) in za preostali prostor občine (zunaj območja stavbnih zemljišč). Za območje zunaj stavbnih zemljišč naj se opredeli ena sama EUP z oznako KGV, kjer naj bodo merila PIP določena glede na plansko opredeljeno podrobnejšo namensko rabo. Na območjih poselitve pa naj se na podlagi strokovnih podlag in opredeljenih razvojnih izzivov ugotovijo in določijo prostorsko izvedbeni pogoji (PIP) v merilu ene ali več gradbenih enot (GE) z istimi razvojnimi značilnostmi in razvojnimi usmeritvami v eni EUP. Tako naj se na ravni gradbene enote (GE) določijo splošna merila urejanja ter opredeli nabor tipov GE oziroma se v konkretnem tipu GE opredelijo podrobnejša merila urejanja. Vzpostavitev grajene strukture/stavb naj izhaja iz vloge stavbe v prostoru oziroma v razmerju do GE. Tako naj se grajeni strukturi (stavbam) opredeli nabor dovoljenih grajenih struktur (tipov stavb), za katere se predpiše: – pogoje oblikovanja in posebnosti le teh, ki izhajajo iz vloge stavbe na GE; – dopustne dejavnosti (namembnost) ter – z njimi povezane dopustne tipe stavb iz nabora predpisanih tipov stavb. Pravno prostorski modeli GE naj zajemajo vse aspekte osnovne urbanistične celice v prostoru in tudi vseh stavb v njej. GE naj obravnavajo kot funkcionalni prostor oziroma osnovno upravljavsko zaokroženo prostorsko celoto. Koncept PIP naj združuje parcele, stavbe, dele naselij ipd., za katere je mogoče predpisati en določen tip pravno prostorskega modela GE v eni EUP. Pravno prostorski modeli tipov GE naj zagotavljajo pogoje za: – dopustne dejavnosti (namembnost) ter z njimi povezane dopustne tipe stavb/objekte ter višino stavb; – urbanistično oblikovanje gradbenih enot in njihovo korelacijo z drugimi že obstoječimi stavbami GE, najpomembnejšim javnim prostorom oziroma mejo naselja oziroma sosednjimi GE; – gostoto pozidave oziroma stopnjo izkoriščenosti ter – druge, v posameznem okolju specifične prostorske parametre, ki so pomembni za vključevanje stavbne strukture v okolje, v katerega se umeščajo. V PIP naj se določijo tudi merila za parcelacijo ter pogoji priključevanja objektov na omrežje prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter grajeno javno dobro. Pri tem naj se dosledno ločijo merila in pogoji glede na značaj sistemov/značaj investicij značaj lastnikov – torej na javni prostor oziroma prostor GJI (v javni lasti, predvsem nizke gradnje …) in na prostor GE, kjer se gradi predvsem ne-javna stavbna struktura visokih gradenj. Pri določanju prostorsko izvedbenih pogojev naj se upoštevajo merila in pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in varovanja zdravja ljudi. Za posamezne posege v prostoru GE in EUP je potrebno predvideti tudi omilitvene ukrepe za varovanje pred onesnaževanjem, kot izhajajo iz okoljskega poročila za celovito presojo vplivov izvedbe prostorskega načrta na okolje. Določitev območij OPPN Občinski podrobni prostorski načrti naj bodo opredeljeni kot načini celovitega urejanja prostora povsod tam, kjer niso izpolnjeni osnovni pogoji za urejanje s PIP in kjer ni mogoče doseči prostorskih ciljev razvoja brez načrtovanja celovitega razvoja posameznih zaključenih območij. Pri opredeljevanju OPPN so posebej pomembni uveljavljanje javnega prostora, usklajevanje različnih funkcij in rabe ter realizacija smiselnih parcelacij. Za posamezno območje, ki se ureja z OPPN, naj se opredelijo ključne usmeritve kot okvir za uresničevanje ciljev prostorskega razvoja na ravni poselitvene enote in občine. OPPN naj se izdelajo za celovito ali delno prenovo naselja, širitev naselja na nove površine, nadalje za območja naselja, kjer se s celovito obravnavo spreminja podrobnejša namenska raba, zgoščuje pozidava ali zajema urejanje večje površine že zazidanih in degradiranih delov naselja ter zazidavo nepozidanih stavbnih zemljišč. OPPN se izdela tudi za območja sanacije razpršene gradnje. Priprava OPPN naj se predvidi še za območja pomembnejše GJI, izkoriščanja mineralnih surovin in sanacije neurejenih površinskih kopov ter ureditve rekreacijskih parkov. 2.7 Urbanistični načrt občinskega središča
člen (urbanistični načrt Sodražice) Za osrednje poselitveno območje v občini, ki obsega naselje Sodražica, je izdelan urbanistični načrt kot osnova za pripravo strateškega in izvedbenega dela akta. Z urbanističnim načrtom je zasnovan dolgoročni prostorski razvoj navedenih naselij, v njem pa so podana izhodišča za pripravo razvojnih ukrepov v prostoru. Urbanistični načrt se upošteva pri načrtovanju posameznih ali celovitih posegov v prostor. Koncept prostorskega razvoja Območje UN in izhodišča načrtovanja prostora Območje urbanističnega načrta obsega razvojni prostor občinskega središča in lokalnega središča Sodražica. Označen je s konceptualno relativno ohranjenim trškim jedrom v osrednjem delu doline ter modernistično stavbno strukturo različne kakovosti na obrobjih. Naselje leži v samostojnem ambientu, katerega meje so sorazmerno dobro ohranjene. Sodražica v vlogi občinskega in lokalnega središča z razvitimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi poleg teh zadovoljuje tudi osnovne potrebe zdravstvene in socialne oskrbe, izobraževanja, otroškega varstva, kulturnega in športnega udejstvovanja občanov Občine Sodražica. Hkrati je s proizvodnimi obrati pomembno zaposlitveno središče tudi bližnjega zaledja sosednjih občin. Koncept prometnega omrežja V Sodražici je potrebno obstoječo regionalno cesto skozi naselje nadomestiti z obvozno cesto na južni strani naselja tako, da bo razbremenila središčni prostor naselja in omogočila njen notranji razvoj ter prenovo. Na severni strani, neposredno z območja za proizvodne dejavnosti, je potrebno zgraditi obvozno lokalno cesto v smeri proti Sv. Gregorju, ki izboljšuje povezanost z zaledjem naselij na Slemenih. Obe obvoznici sta umeščeni na skrajne robove možne rasti naselja. Pri obeh obvoznicah je potrebno zagotoviti nemoteno prehajanje prostoživečim sesalcem in dvoživkam, prav tako pa je potrebno oceniti vpliv hrupa na kvalifikacijske vrste ptic. Na obstoječi osrednji prometnici – regionalni cesti skozi poselitveno območje je potrebno izboljšanje prometnih razmer z ureditvijo križišča z regionalno cesto proti Loškemu Potoku. Mreža notranjih cest – ulic se s postopno rekonstrukcijo posodobi tako, da zagotavlja varnost pešcev in kolesarjev, ustrezne profile vozišč in uveljavitev vloge in pomena notranjega javnega prostora. Območje urejanja je vključeno v medkrajevni javni potniški promet v smeri Ljubljane in Ribnice ter v drugih lokalnih smereh z osrednjim avtobusnim postajališčem v središču Sodražice. Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja Opredelitev temeljnih struktur naselja Urbane strukture na območju UN naj se razvijajo v naslednjih naselbinskih sklopih (glej Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja): – a – središče s trgom – izvorna struktura ulic in trgov se ohrani in dopolni s povezavami v prečni smeri, v zaledje z razširitvijo javnega prostora in kakovostno ureditvijo javnih površin za pešce in kolesarje ter za parkiranje; stavbna struktura naj se s prenovami ohranja ter razvije in sanira z vzpostavitvijo aktivnega razmerja stavb do sooblikovanja javnega prostora po merilih tematske strukture. Zagotovi se intenziven razvoj javnih vsebin (predvsem terciarnega sektorja). Za redefinicijo javnega prostora je dolgoročno potreben OPPN; – b – lokalno središče Pesek (z razvojem terciarnih dejavnosti se zagotavlja intenzivnejša urbanost prostora); – c – območje južnega dela središča (potrebna je sanacija degradiranega prostora v jugovzhodnem delu in dolgoročna preselitev proizvodnje ter nadomestitev s kapacitetami terciarnega sektorja z možnim bivanjem); – d – ruralno trška struktura v preobrazbi (potrebna preobrazba stavbne strukture, primerna preobrazba stavb modernistične stanovanjske gradnje; območje se v primeru intenzivnejšega razvoja ureja z OPPN); – e – območje športa, parkov in rekreacije; varovano zeleno območje vodotokov (območja zelenega sistema s športno rekreativnimi in parkovnimi vsebinami povezuje posamezne dele naselja); – f – gospodarska cona (osrednji gospodarski prostor se na južni strani regionalne ceste namenja proizvodnim dejavnostim večjega merila, na severni strani pa srednjega in manjšega merila – predvsem obrti, storitvam in trgovini); – g – stanovanjska soseska Pesek (predvidena je dopolnilna rast ter redefiniranje javnega prostora vzdolž osrednje ceste); – h – stanovanjska soseska Okrogleki (dolgoročno primerno območje za stanovanjsko gradnjo po izgradnji glavne obvozne ceste); – i – obstoječa stanovanjska soseska – S (potrebna je dograditev manjkajočega infrastrukturnega omrežja in sanacija javnega prostora ob možni dopolnilni gradnji in izrabi notranjih rezerv); – j – stanovanjska soseska Ograde (načrtovana nova stanovanjska soseska pod novo povezovalno občinsko cesto); – k – nova nekropola (prostorska rezerva za dolgoročno lokacijo novega pokopališča po zapolnitvi obstoječega). Oblikovalska izhodišča za razvoj in ohranjanje podobe naselja Skozi razvoj stavbne strukture se ohranja identiteta arhitekturnih tipov in naselbinskih vzorcev na mikroravni. S tem se razvija raznolika stavbarska oziroma arhitekturna dediščina ter ponovno razvijejo kakovostna razmerja poselitvenih struktur do krajine oziroma nepozidanega prostora ter javnega prostora znotraj naselij. Na vseh območjih naj se naselbinska struktura razvija iz že vzpostavljenih meril višinskih gabaritov in krajine streh. Pomembno je, da se arhitekturna tipologija razvija – ob ohranitvi obstoječih kakovostnih stavb (glej t.k.B v strokovnih podlagah) naj se stavbni tipi razvijajo vzporedno z razvojem materialov, konstrukcijskih principov, zakonitosti preraščanja tipov stavb v višjo obliko urbanosti in aktualnih načinov (upo)rabe stavb. Pri tem je potrebno dosledno ohranjati temeljna merila teh stavb, ki zagotavljajo prepoznavnost arhitekturne identitete z obstoječih razvojnih nastavkov – merila in forme osnovnih kubusov stavbne strukture, načina njene umestitve v prostor ter elementarne forme streh (ki je hkrati tudi pomemben gradnik identitete krajine). V osrednjem, izvornem delu Sodražice, se skozi prenovo v celoti ohranja obstoječa stavbna struktura. V celotnem južnem delu, ki se v kontekstu sanacije območja razpršene gradnje dolgoročno urbanistično zastavlja povsem na novo, nadalje na območju Ograd in celotnem zahodnem delu, se lahko po posameznih sklopih vzpostavlja povsem nova stavbna struktura ob kakovostno oblikovanih stikih z obstoječimi kvalitetnimi strukturami in krajino. Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja Območje UN je v pretežni meri opremljeno s kanalizacijskim omrežjem, ki ga je potrebno ob investicijskih posegih v javnem prostoru prenoviti. Po izgradnji nove ČN Vinice se poveže v kanalizacijski sistem osrednjega poselitvenega območja občine. Primerno je zagotavljati celovitost prenove komunalne infrastrukture posameznih delov naselja. Lokalni energetski koncept V naselju Sodražica ni predvidena gradnja distribucijskega plinovodnega omrežja. Zato se pri načrtovanju gradnje novih in rekonstrukcij obstoječih objektov za način ogrevanja načrtuje le uporabo obnovljivih virov energije ali soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Po sprejetju lokalnega energetskega koncepta v Občini Sodražica pa je uporaba obnovljivih virov energije ali soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom prednostna. Dolgoročno se bo v Sodražici razvijal daljinski sistemi ogrevanja na biomaso. Javno razsvetljavo cest in javnih površin se prenovi in dogradi z vgradnjo energetsko varčnih sijalk z zasenčenim osvetljevanjem v nebo, stikal za reguliranje polnočnega delovanja. Letna poraba elektrike vseh svetilk mora zagotavljati mejne vrednosti, določene z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07). Zunaj strnjene poselitve naselja Sodražica se postavijo le svetila za zagotovitev prometne varnosti pešcev. Svetila naj imajo vgrajen senzor za samodejno prižiganje in izklop. Reklamna in okrasna osvetlitev Sodražice naj se časovno omeji (do največ 23.00 ure). Koncept opremljanja z GJI Območje osrednjega poselitvenega prostora se opremlja s potrebno komunalno infrastrukturo tako, da se celotna stavbna struktura lahko navezuje in priključuje najmanj na kanalizacijsko in vodovodno omrežje, pri navezavi na cestno omrežje pa mora biti zagotovljena prometna varnost priključkov. Pri prenovi vodovodnega sistema in gradnji manjkajoče kanalizacije se omrežje umešča v koridorje prometnih osi in javni svet. Območje se opremi z optičnim kablom. V kabelsko kanalizacijo se vgrajuje tudi nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje. Prostozračno napeljavo se postopno nadomesti z zemeljskimi vodi. Koncept podrobnejše namenske rabe Na območju UN se v osrednjem delu starega jedra in ob glavnih prometnicah umeščajo centralne dejavnosti z bivanjem. Razvoj centralnih dejavnosti se načrtuje v smeri proti jugovzhodu. Izključno bivalne površine se zagotavljajo na skrajnem vzhodnem in zahodnem delu naselja, kjer so tudi dolgoročne prostorske rezerve. Na obvodnem območju Bistrice se urejajo zelene površine, ki se dolgoročno razvijajo na severnem delu območja. Na severozahodnem delu območja UN se v nadaljevanju obstoječih proizvodnih površin načrtuje dolgoročni razvoj proizvodnih dejavnosti. 3.0.0.0 IZVEDBENI DEL OPN 3.1.0.0 Splošne določbe 3.1.1.0 Pravni obseg akta
člen (pravni obseg glede na vrsto posegov) OPN se nanaša na vse vrste posegov v prostor po ZGO in drugem pravnem redu v RS v zvezi s posegi v prostor. Določila izvedbenega dela OPN se nanašajo na vse vrste posegov v prostor: na novogradnje, nadomestne gradnje, rekonstrukcije in vse vrste drugih posegov v obstoječe objekte in zemljišča. Pri posegih v obstoječe objekte, kjer zgrajeno stanje ni v skladu z dovoljenji za njihovo gradnjo, je potrebno ugotovljene prostorske konflikte sanirati v skladu z določili tega dokumenta. Na območju urejanja so dovoljeni vsi posegi, ki niso v nasprotju z določili tega odloka ter veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi akti. Tudi v smislu interpretacije vrst objektov, možnosti gradnje brez gradbenega dovoljenja in drugih posebnosti se uporabljajo določila veljavne zakonodaje na tem področju (Zakon o graditvi objektov – ZGO-1 – Uradni list RS, št. 110/02, 47/04, 126/07, Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost – Uradni list RS, št. 37/08 – v nadaljevanju: Uredba). V primerih eventualnih kontradiktornosti med posameznimi določbami se poleg interpretacije zakonodaje v tem odloku upoštevajo določila oziroma izrazi: – določeni v hierarhiji določil v
členu, – v zaporedju vsebinskih sklopov v tem odloku, – v obrazložitvi akta, – termini in opredelitve v strokovnih podlagah in v prikazu stanja, ki so sestavina tega akta.
člen (skladnost posega z OPN) Poseg v prostor je s tem aktom skladen, če je v skladu z naslednjimi predpisanimi elementi: s podrobnejšo namensko rabo zemljišča (opredeljeno v grafičnih sestavinah izvedbenega dela OPN (_223_eup_pnrp_pip)) oziroma s splošnimi in posebnimi določili, ki veljajo za posamezno EUP, z merili in pogoji varovanj (prikazano v prikazu stanja (_3223_varst_rezimi)) ter s posebnostmi glede na poseg v javni prostor oziroma v zvezi z gospodarsko javno infrastrukturo. Poseg v javni prostor oziroma poseg v zvezi z ureditvijo gospodarske javne infrastrukture mora biti skladen tudi z merili in pogoji javnega prostora in gospodarske javne infrastrukture (3.2.0.0.). Poseg v prostor zunaj območij stavbnih zemljišč naj bo skladen z merili in pogoji, določenimi za EUP KGV (3.3.0.0.). Poseg v GE na območju stavbnih zemljišč naj bo skladen s: – splošnimi merili in pogoji urejanja GE v EUP stavbnih zemljišč (3.4.1.0.); – merili urejanja tipa GE (3.4.0.0.), ki je opredeljen za EUP, v katero GE sodi; EUP so grafično določeni na karti _223_eup_pnrp_pip oziroma na karti _224_eup_gji, – s splošnimi merili stavbe (3.4.4.2.) in – merili tipov stavbe (3.4.4.3.), predpisanimi za določeno EUP ter – posebnimi merili urejanja GE/EUP, če so opredeljena v Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP (3.5.0.0.).
člen (hierarhija določil) Posebna merila in pogoji, ki so za posamezno EUP opredeljena v petem stolpcu specifikacije EUP, so pravno nadrejena določilom za posamezno EUP. Poleg tega so določila tipov in števila glavnih (navedeni tretjem stolpcu) in števila pomožnih stavb (navedenih v četrtem stolpcu) specifikacije nadrejene določilom glede vrste in števila stavb, ki so navedeni v posameznem tipu GE. Pri posegih na naselbinsko pomembnih izvornih stavbah oziroma pri njihovih nadomestnih gradnjah v prvi vrsti veljajo merila, opredeljena za te stavbe (
člen). 3.1.2.0 Namenska raba
člen (namenska raba) V OPN je določena namenska raba vseh zemljišč in objektov v občini. V skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) – v nadaljevanju: Pravilnik (v prilogi 1) je po spodaj navedenih opredelitvah prikazana na karti _223_eup_pnrp_pip izvedbenega dela OPN. Le v primeru vojne ali naravne ogroženosti je na vseh območjih, ne glede na namensko rabo, dopustno graditi objekte za obrambo, zaščito in reševanje po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost. +---------------------------------------------------------------+ | I. Območja stavbnih zemljišč | +-------------------------+-------------------------------------+ |Osnovna namenska raba |Podrobnejša namenska raba prostora | |prostora | | +--------+----------------+---------+---------------------------+ |Oznaka |Opis |Oznaka |Opis | +--------+----------------+---------+---------------------------+ |S |območja |SS |stanovanjske površine | | |stanovanj | | | +--------+----------------+---------+---------------------------+ | | |SK |površine podeželskega | | | | |naselja | +--------+----------------+---------+---------------------------+ | | |SP |površine počitniških hiš | +--------+----------------+---------+---------------------------+ |C |območja |CU |osrednja območja centralnih| | |centralnih | |dejavnosti | | |dejavnosti | | | +--------+----------------+---------+---------------------------+ | | |CD |druga območja centralnih | | | | |dejavnosti | +--------+----------------+---------+---------------------------+ |I |območja |IP |površine za industrijo | | |proizvodnih | | | | |dejavnosti | | | +--------+----------------+---------+---------------------------+ | | |IG |gospodarske cone | +--------+----------------+---------+---------------------------+ | | |IK |površine z objekti za | | | | |kmetijsko proizvodnjo | +--------+----------------+---------+---------------------------+ |B |posebna območja |BT |površine za turizem | +--------+----------------+---------+---------------------------+ | | |BC |športni centri | +--------+----------------+---------+---------------------------+ |Z |območja zelenih |ZS |površine za oddih, | | |površin | |rekreacijo in šport | +--------+----------------+---------+---------------------------+ | | |ZP |parki | +--------+----------------+---------+---------------------------+ | | |ZD |druge urejene zelene | | | | |površine | +--------+----------------+---------+---------------------------+ | | |ZK |pokopališča | +--------+----------------+---------+---------------------------+ |P |območja |PC |površine cest | | |prometnih | | | | |površin | | | +--------+----------------+---------+---------------------------+ | | |PO |druge prometne površine | +--------+----------------+---------+---------------------------+ |E |območja | | | | |energetske | | | | |infrastrukture | | | +--------+----------------+---------+---------------------------+ |O |območja okoljske| | | | |infrastrukture | | | +--------+----------------+---------+---------------------------+ |A |površine | | | | |razpršene | | | | |poselitve | | | +--------+----------------+---------+---------------------------+ | |razpršena | | | | |gradnja | | | +---------------------------------------------------------------+ | II. Območja kmetijskih zemljišč | +--------+----------------+---------+---------------------------+ |K1 |najboljša | | | | |kmetijska | | | | |zemljišča | | | +--------+----------------+---------+---------------------------+ |K2 |druga kmetijska | | | | |zemljišča | | | +---------------------------------------------------------------+ | III. Območja gozdnih zemljišč | +--------+----------------+---------+---------------------------+ |G |gozdna zemljišča|GP |gozd s posebnim namenom | +---------------------------------------------------------------+ | IV. Območja voda | +--------+----------------+---------+---------------------------+ |V |površinske vode |VC |celinske vode | +---------------------------------------------------------------+ | V. Območja drugih zemljišč | +--------+----------------+---------+---------------------------+ |L |območja |LN |površine nadzemnega | | |mineralnih | |pridobivalnega prostora | | |surovin | | | +--------+----------------+---------+---------------------------+ 3.1.3.0 Način urejanja 3.1.3.1 Način urejanja na območjih enot urejanja prostora
člen (način urejanja EUP) OPN po opredeljenih EUP določa merila in pogoje za gradnjo objektov in druge posege v prostor z opredelitvijo namenske rabe s splošnimi, podrobnimi in posebnimi določili PIP in z usmeritvami za pripravo OPPN. Na območju EUP za katera je sprejet prostorski izvedbeni akt, veljajo določila veljavnega prostorskega izvedbenega akta. PIP so posebej določeni za območja stavbnih zemljišč (za območja poselitve) v več EUP praviloma ene namenske rabe in posebej za preostali prostor občine (zunaj območja stavbnih zemljišč), kjer so v enem EUP določena podobmočja oziroma deli EUP glede na podrobno namensko rabo in posebnosti območja. Pri slednjem so izjeme le površine prometne infrastrukture.
člen (PIP v EUP stavbnih zemljišč) Merila in pogoji urejanja na območjih stavbnih zemljišč so določeni v EUP na ravni osnovne urbanistične enote – gradbene enote (3.4.3.
GE). Na podlagi strokovnih podlag in opredeljenih razvojnih usmeritev so opredeljena območja posameznih gradbenih enot in hkrati so zanje določeni prostorsko izvedbeni pogoji na ravni tipa PIP GE oziroma posebnosti posamičnih GE glede na tip. GE z enakimi razvojnimi značilnostmi in razvojnimi usmeritvami so združene v en EUP. V aktu je tako za vsak EUP predpisana celotna vsebina PIP, ki je določena z ZPNačrt in Pravilnikom. Podobmočja EUP stavbnih zemljišč nimajo posebnih meril oziroma se urejajo v skladu z merili EUP v katerega sodijo. Za ta namen so v odloku med drugim določeni tudi: – nabor opredelitev izrazov na EUP stavbnih zemljišč, – nabor tipov GE z opredelitvijo PNRP, PIP organizacije ter umeščanja in urbanističnega oblikovanja grajene strukture/stavb na GE (3.4.3.2.) in drugih predpisanih vsebin PIP, – nabor tipov stavb z določili oblikovanja le teh (3.4.4.3.), – specifikacija EUP s posebnimi PIP, če so zanje opredeljeni.
člen (PIP v EUP zunaj območja stavbnih zemljišč – EUP KGV) Območje celotne občine zunaj območij stavbnih zemljišč pokriva EUP z oznako KGV. Znotraj EUP KGV so opredeljena podrobnejša merila in pogoji za posege na dele EUP KGV po vrsti rabe na: kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodne površine, prometne površine in druga območja (torej vsa ne-stavbna zemljišča razen prometnih površin). Opredelitve so prostorsko vezane na opredelitve PNRP – po posameznih vrstah namenske rabe – v sloju podrobnejše namenske rabe, ki je prikazan na karti osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (_223_eup_pnrp_pip). Z merili za tako določene dele – podrobnejšo namensko rabo – je tako pokrit celoten prostor EUP KGV. Znotraj EUP KGV so tudi podobmočja EUP KGV: – enote razpršene gradnje (stanovanjske in druge stavbe), ki se ne sanirajo v sklopu OPPN SORG, temveč so zanje predpisani PIP SE RG (sanacije enot razpršene gradnje –
in
člen), – podobmočja EUP v KGV na PRN L/LN – površine mineralnih surovin s končnico oznake -.ek in -.sa, označujejo merila sanacije in eksploatacije površin nadzemnega pridobivalnega prostora – ti so navedeni v specifikaciji podobmočja v splošnih merilih in pogojih urejanja podobmočja EUP KGV (
člen), – podobmočja EUP v KGV s končnico oznake -.kk označujejo merila posebnega varovanja kulturne krajine – ti so navedeni v specifikaciji podobmočja v splošnih merilih in pogojih urejanja podobmočja EUP KGV (
člen), – podobmočja EUP v KGV s končnico oznake -.pp, ki označujejo merila varovanja lokacij grobišč (površine za pokope prebivalstva) v primeru naravnih in drugih nesreč – ti so navedeni v specifikaciji podobmočja v splošnih merilih in pogojih urejanja podobmočja EUP KGV (
člen), – podobmočja EUP v KGV s končnico oznake -.pz, ki označujejo merila varovanja lokacij grobišč (površine za pokope živali) v primeru naravnih in drugih nesreč – ti so navedeni v specifikaciji podobmočja v splošnih merilih in pogojih urejanja podobmočja EUP KGV (
člen), – podobmočja EUP v KGV s končnico oznake -.k1 označujejo merila za območja vzpostavitve najboljših kmetijskih zemljišč -KGV–.- ti so navedeni v specifikaciji podobmočja v splošnih merilih in pogojih urejanja podobmočja EUP KGV (
člen), – podobmočja EUP v KGV s končnico oznake -.gp označujejo merila varovanja gozda s posebnim pomenom – ti so navedeni v specifikaciji podobmočja v splošnih merilih in pogojih urejanja podobmočja EUP KGV (
člen), – podobmočja EUP v KGV s končnico oznake -.pi označujejo merila varovanja lokacij tras prometne infrastrukture – ti so navedeni v specifikaciji podobmočja v splošnih merilih in pogojih urejanja podobmočja EUP KGV (
člen). 3.1.3.2 Način urejanja na območjih z določenimi občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN)
člen Usmeritve za OPPN Na območjih, za katere je predvidena priprava podrobnejšega načrta (OPPN), bo možno po sprejetju OPPN poseg izvesti le v skladu z določili, ki jih bo opredelil tak načrt. Grafične opredelitve in usmeritve, ki so v tem OPN določene za vsak posamezni OPPN, so pri njegovi izdelavi obvezne vsebine glede namena, obsega, načrtovanih zmogljivosti in koncepta ureditve. Usmeritve za najpomembnejše OPPN so razdelane (in poimenovane) programske zasnove (PZ OPPN). Sprememba OPPN in OPPN za območja, ki s tem odlokom niso posebej določena Predvideni OPPN se lahko spremeni oziroma se opredeli nov na podlagi izraženega interesa, to je utemeljenih pobud lastnikov večine zemljišč oziroma znanega investitorja. To je mogoče, kadar spremenjen oziroma nov OPPN ni v nasprotju z odlokom OPN, še posebej UN. OPPN je mogoče in potrebno pripraviti tudi v naslednjih primerih: za območja, na katerih se sanira stanje in posledice naravnih in drugih nesreč, zagotavlja dostop do gradbenih parcel in njihovo komunalno urejanje ter za dele ali celoto omrežij, naprav in objektov GJI, zagotavlja delovanje obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb; za urejanje površin, ki so javno dobro in za urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo naselij. OPPN je potrebno izdelati tudi v naslednjih primerih: – gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot osem objektov ali za površino, ki presega 0,8 ha, – gradnja objektov z več stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja, kadar je kapaciteta objekta več kot 50 stanovanj oziroma 100 postelj, – igrišče za golf ne glede na velikost, kamp nad 0,5 ha, – na površinah, kjer je treba urediti novo parcelacijo za gradnjo objektov in na površinah, ki nimajo urejenih dovozov, – na območjih proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 0,5 ha, kadar gre za kompleksne preureditve ter nadomestne gradnje in za sanacijo ali za spremembe tehnologije, – gradnja gospodarske javne infrastrukture za omrežja, daljša od 1000 m s pripadajočimi infrastrukturnimi objekti ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki obsegajo več kot 0,5 ha ureditev, razen v primerih, ko gre za kompleksno gradnjo manjšega obsega, ki je kot taka opredeljena s tem odlokom, – prostorske ureditve na območjih prepoznavnosti zunaj naselij. Pred začetkom priprave je potrebno izdelati dopolnilne strokovne podlage – na vsaj taki ravni poglobljenosti in takih metodoloških izhodiščih, kot so pripravljene za OPN. Pri tem je potrebno eventualne različnosti od obstoječih strokovnih podlag pokazati in utemeljiti od kod spremenjena stališča – upoštevajoč merila znanstveno raziskovalnega dela. Za OPPN in DPN, ki posegajo na EUP izjemnih krajin in drugih območij prepoznavnosti prostora, se v okviru strokovnih podlag obvezno izdelajo tudi krajinske preveritve, s katerimi mora biti tak akt tudi utemeljen. V primeru, ko se izdeluje OPPN le za del predvidenega območja, morata biti novo območje in ostanek funkcionalno zaokrožena, ostanek pa ne sme biti manjši od 5000 m
Poleg tega morajo biti dopolnilne strokovne podlage izdelane za celotno območje v OPN predvidenega OPPN. Prav tako morata biti za celotno območje izdelana tudi rešitev prometne in gospodarske javne infrastrukture ter izdelan program opremljanja zemljišč. Odločitev o spremembi OPPN oziroma izdelavi novega glede na OPN sprejme na podlagi utemeljene ocene iz predhodno izdelanih dopolnilnih strokovnih podlag občinski svet. Način pridobitve rešitev urbanistično arhitekturnih ureditev Strokovne rešitve urbanistično arhitekturnih ureditev za območje OPPN se lahko pridobijo z urbanistično arhitekturnim natečajem ali z izdelavo najmanj dveh rešitev. O izbiri rešitve odloči pristojni organ občine. Postopek pridobitve rešitev se predpiše v sklepu o pripravi OPPN. Pravno stanje v prehodnem obdobju na območjih OPPN Do sprejema predvidenega OPPN veljajo PIP, opredeljeni za EUP na njegovem območju. Na območjih izvedbenih aktov, ki ostanejo v veljavi, se pravno stanje glede urejanja tudi po sprejetju OPN ne spreminja. 3.1.4.0 – Varovanja
člen (varovanja v prostoru) Pri posegih v prostor se upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
člen (varovanje naravnih dobrin, naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora, zdravja ljudi ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) Varovanje kmetijskih zemljišč Varovanje kmetijskih zemljišč je v osnovi opredeljeno s kategorijo namenske rabe in PIP za tovrstno namensko rabo, ki je opredeljena v EUP KGV K/K1/K2 (
člen). Osnove za opredelitev namenske rabe in PIP so veljavni predpisi s področja kmetijstva, usmeritve za ravnanje in varstvo kmetijskih zemljišč v smernicah Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorata za kmetijstvo (februar 2007) ter podatki iz prikaza stanja prostora. Varovanje gozdov Varovanje gozdov je opredeljeno v EUP KGV na področju PNRP G (
člen). Osnove za opredelitev namenske rabe in PIP so veljavni predpisi s področja gozdarstva, smernice Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorata za gozdarstvo in Zavoda za gozdove Slovenije, območne enote Kočevje (februar 2007) ter podatki iz prikaza stanja prostora. Na območju Občine Sodražica ni opredeljenih varovanih gozdov, pač pa je opredeljenih 14,74 ha gozdov s posebnim namenom (GPN – gozdni rezervat Kadice). Varovanje voda Varovanje voda je opredeljeno v EUP KGV na področju PNRP V (
člen). Osnove za opredelitev namenske rabe in PIP so veljavni zakonski predpisi in vsi podzakonski akti s tega področja, smernice Agencije Republike Slovenije ter podatki iz prikaza stanja prostora. Pri načrtovanju objektov in drugih ureditev na poplavnih območjih je potrebno izdelati karte poplavne in z njo povezane erozijske nevarnosti ter jih razmestiti (na osnovi karte in Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja – Uradni list RS, št. 89/08) tako, da objekti in ureditve ne bodo ogroženi in ne bodo vplivali na povečanje ogroženosti drugih območij. Na EUP stavbnih zemljišč na območjih poplavne nevarnosti so dovoljena le vzdrževalna dela na obstoječih objektih. Na površinah nezazidanih stavbnih zemljišč na območjih poplavne nevarnosti so drugi posegi in nove gradnje dovoljeni le, če se s predhodno izdelano hidravlično hidrološko študijo, izdelano v skladu z uredbo iz prejšnjega odstavka, izkaže, da gradnja ali drug poseg ne bo povzročil povečanja poplavne nevarnosti. Med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo vode niti v tla z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, kot so klorirane organske spojine, toksične kovine in druge sestavine, ki spremenijo osnovne lastnosti vode. Med gradnjo je potrebno spremljati kakovost voda in prilagoditi dinamiko izvajanja gradbenih del vremenskim razmeram in vodostaju. Posege v vodotoke je potrebno izvajati tako, da v vodi ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti. Zagotoviti je treba ekološko sprejemljiv pretok na vseh prizadetih vodotokih med gradnjo in po njej. Varovanje vodnih virov Posegi na območjih zavarovanih virov pitne vode se izvajajo v skladu s predpisi s tega področja. Varstvena območja vodnih zajetij in drugih vodnih virov so določena s predpisi države in z Odlokom o varstvu virov pitne vode na območju Občine Sodražica (Uradni list RS, št. 20/02). Pri izvajanju dejavnosti na območjih varstvenih pasov je potrebno upoštevati režim z merili in ukrepi, predpisanimi v navedenem odloku. Območja zavarovanih virov pitne vode so prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu. Na tretjem vodovarstvenem območju je dopustno graditi objekte ali naprave 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če je v času gradnje ali obratovanja treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno pridobiti vodno soglasje. V drugem vodovarstvenem območju gradnja stavb ni dovoljena v primeru, ko bi se z gradnjo stavb ali naprav zmanjšala prostornina vodonosnika ali presekal tok podzemne vode ali zmanjšala nepropustna zaščitna plast nad vodonosnikom. Na prvem vodovarstvenem območju je dovoljena le gradnja objektov in naprav za črpanje, čiščenje in obdelavo pitne vode. Za vse posege v varstvenih pasovih, ki jih omogoča in dovoljuje ta akt, mora za izdajo dovoljenja za poseg v prostor investitor izpolniti pogoje in zahteve, kot jih določajo predpisi s področja varstva virov pitne vode. Zaradi varovanja virov pitne vode je treba način kmetovanja prilagoditi režimom na vodovarstvenih območjih. Dosledno je treba upoštevati časovna obdobja, v katerih je gnojenje z določenim gnojilom prepovedano. Gnojenje je treba omejiti v skladu z dobro kmetijsko prakso, ki mora upoštevati okoljevarstvene lastnosti, kot so tip tal, nagib zemljišč, klima, padavine oziroma namakanje, raba tal in kolobar, predvidene potrebe kultur po dušiku z upoštevanjem zalog dušika v tleh, mineralizacije in vnosa z gnojili. V skladu z režimi na vodovarstvenih območjih je treba urediti odvajanje komunalnih vod in onesnaženih vod iz kmetijskih gospodarstev (gnojne jame, gnojišča itd.). Varovanje tal Pri gradnji objektov in drugih posegih v prostor je potrebno zagotoviti zaščito tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi. V času gradnje je potrebno z varnim obratovanjem gradbene mehanizacije in varnim ravnanjem ter skladiščenjem gradbenih materialov s škodljivimi snovmi pred in med gradnjo preprečiti morebitno onesnaženje tal. Pri izvajanju dejavnosti je potrebno s skrbnim ravnanjem v skladu s predpisi in nadzorovanjem rabe nevarnih snovi zagotoviti varnost tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi. Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi mora biti v stavbah oziroma pokritih prostorih urejeno tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina lahko prestreže in zadrži. V dokumentaciji za posamezen poseg se natančno opredeli ravnanje in uporaba rodovitnega dela prsti. Plodno zemljo je pred izkopom potrebno deponirati ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih naj se humus uporabi za zunanje ureditve (zelenice ipd.). Pri gradnjah naj se odvoz presežek humusa iz kopov gradbenih jam izvrši na lokacije, kjer se v občini izvajajo agromelioracijski ukrepi. Varovanje območij za raziskovanje mineralnih surovin Mineralne surovine se varujejo kot naravni vir. Posegi se lahko izvajajo le za namen izkoriščanja naravnih virov v skladu z določili in na način, določen s predpisi s področja rudarstva ter določili tega odloka. Varovanje in ohranjanje narave Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev na območjih ohranjanja narave je treba upoštevati izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti kot sestavni del naravovarstvenih smernic, ki jih je izdelal Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00). Za gradnjo objekta na teh območjih je, skladno s
členom Zakona o ohranjanju narave, potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje, ki ga izda Ministrstvo za okolje in prostor. Na območju občine so tri posebna varstvena območja: – SI 3000263 Kočevsko, – SI 5000013 Kočevsko – Kolpa, – SI 3000005 Mateča voda in Bistrica. V Občini Sodražica obstaja eno zavarovano območje, kategorizirano kot naravni spomenik, to je soteska Kadice. Na območju občine so štiri ekološko pomembna območja: – Kočevsko, – Ribniška dolina, – Kadice, Mateča voda in Bistrica, – osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri. Na območju občine je več evidentiranih območij naravnih vrednot državnega ali lokalnega pomena. Pojavljajo se številne zvrsti naravnih vrednot: površinske in podzemeljske geomorfološke, geomorfološke, geološke, hidrološke, botanične, zoološke, ekosistemske in drevesne naravne vrednote. Območja varovanja narave (območje Natura 2000, posebna varstvena območja, naravne vrednote, območja pričakovanih naravnih vrednot in ekološko pomembna območja) so grafično prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu. Gradnja objektov na območju Nature 2000 naj se izvaja zunaj gnezdilne sezone ptic, ki traja od sredine aprila do sredine junija. V primeru odkritja dela narave, za katerega se domneva, da ima lastnosti jame ali del jame, je najditelj dolžan (Zakon o ohranjanju narave, Uradni list RS, št. 96/04 in Zakon o varstvu podzemnih jam, Uradni list RS, št. 2/04) o tem obvestiti Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Za izvedbo ukrepa je zadolžena občina v času izdaje gradbenih dovoljenj. Varstvo kulturne dediščine Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev na območjih varstva kulturne dediščine in njihovih vplivnih območjih je potrebno, skladno z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1, Uradni list RS, št. 16/08, 123/08), pridobiti kulturnovarstvene pogoje. Na osnovi povzetka le-teh v projektni dokumentaciji izda Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, kulturnovarstveno soglasje. Na območjih dediščinske kulturne krajine se varuje: – krajinsko zgradbo – naravne (doline, robovi, strmine, morfologija) in kulturne prvine (središčna lega naselja in poti, dominante, znamenja), – ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini (prost pretok vode, poplavnost – razpoložljiva območja za razliv), – tipologijo krajinskih prvin (krajinski vzorec, ki ga tvorijo trakasta parcelna struktura, izmenjava kmetijskih kultur, obmejki, ostrvi), – način povezave enot naselbinske dediščine z odprtim prostorom – robovi naselij s sadovnjaki in seniki, – kvalitetne poglede na prostorske dominante. Pri načrtovanju objekta in zunanje ureditve v neposredni bližini enot kulturne dediščine na vplivnem območju enote je potrebno upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter estetski vidik, prostorske prvine in razmerja, ter preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in vrednost kulturne dediščine. Na površinah evidentiranih potencialnih arheoloških najdišč, ki še niso bila arheološko pregledana, je treba ravnati skladno s predpisi varstva kulturne dediščine. V primerih, kjer se izkaže, da so določbe tega odloka v neskladju z varstvenim režimom nepremičnih kulturnih spomenikov, je treba upoštevati varstveni režim nepremičnega kulturnega spomenika. Če so določbe tega odloka v neskladju z varstvenim režimom registrirane kulturne dediščine, je treba upoštevati pogoje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine. V Občini Sodražica je evidentiranih 21 enot kulturne dediščine, ki so vpisane v Register nepremične kulturne dediščine: – arheološka dediščina – 5 enot, – profana stavbna dediščina – 3 enote, – sakralna stavbna dediščina – 11 enot, – memorialna dediščina – 1 enota, – kulturna krajina – 1 enota. Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine Na območjih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine. Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki: – prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti, – dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – npr. čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti prestavljene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije presežkov materialov ipd. Ne glede na druge določbe odloka velja, da so na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, dopustne naslednje gradnje in posegi: – vzdrževanje obstoječih objektov, – rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov. Gradnje novih objektov, dozidave objektov, nadzidave objektov in drugi dopustni posegi, določeni s tem odlokom, so na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, dopustni le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali ko v primeru dozidave in nadzidave ni možno najti druge rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo status območja, varovanega s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen s prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki veljajo za ta objekt ali območje. Odstranitve objektov ali delov objekta, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustne, razen pod pogoji, kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta ali dela objekta kulturne dediščine mora glede velikosti in drugih urbanističnih elementov upoštevati usmeritve, ki jih določi pristojna javna služba ali so določeni v soglasju za raziskavo in odstranitev dediščine. Za poseg v kulturni spomenik, na vplivno območje kulturnega spomenika ali varstveno območje dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine. Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine ali naselbinske dediščine je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister, pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije potrebno pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav namreč določi pristojna javna služba. Za poseg v objekt ali na območje, varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine, se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, ki jih opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v razglasitvenem aktu. Za varstvena območja dediščine veljajo merila in pogoji, ki jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine. Za registrirano kulturno dediščino velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. Za posamezne enote registrirane kulturne dediščine veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, ki jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine. Za registrirano stavbno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so: – tlorisna in višinska zasnova (gabariti), – gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova, – oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), – funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, – komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, – pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), – celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine), – zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. Za registrirano naselbinsko dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so: – naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov), – odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), – prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), – prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.), – naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, – podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), – odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), – stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.), – zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. Za območja kulturne krajine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote kot so: – krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine), – odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij, – sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč), – tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva, – odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino. Za registrirano memorialno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so: – avtentična lokacija prizorišč zgodovinskih dogodkov, – preoblikovanost reliefa zaradi zgodovinskih dogajanj, morebitne grajene strukture, vsa gradiva in konstrukcije, – zemeljske plasti z morebitnimi ostalinami, – memorialna plastika, likovna oprema in vsi pomniki. Pri posegih na vplivnih območjih kulturne dediščine velja varstveni režim, da se ohranjajo varovane vrednote, kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine. Na območja registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline. V posamezna najdišča so izjemoma dovoljeni posegi, kot jih določa odlok, ob izpolnitvi naslednjih pogojev: – če ni možno najti drugih rešitev in – če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine. Območja, varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, so prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu. Varovanje krajine Ohranjati je potrebno obstoječa prostorskega razmerja med kmetijskim, poselitvenim, gozdnim in vodnatim prostorom in zagotoviti: – ohranjanje posebno vrednih krajinskih območij in prvin prepoznavnosti krajine, – ohranjanje prvobitnih, težje dostopnih predelov, – ohranjanje vidnosti posameznih znamenj v prostoru, – ohranjanje posebnih reliefnih oblik, – ohranjanje oblike dolin kot posebne krajinske in morfološke enote, – tehnološka prilagoditev in sprememba parcelacije naj poteka v logičnih vzorcih, ki morajo prevzemati razmerja v zgradbi sedanje kulturne krajine, – v čim večji meri se ohranjajo obmejki, živice, osamela drevesa ter ostanki nižinskega gozda, – pri umeščanju enostavnih, manj zahtevnih in zahtevnih objektov, namenjenih kmetijski rabi, je treba upoštevati smernice za varstvo kulturne dediščine, objekte je možno postaviti le v okviru kmečkega gospodarstva ob gospodarskih objektih, – pri sanaciji opuščenih kopov mineralnih surovin naj se končno oblikovanje reliefa prilagodi okoliškemu terenu. Na posameznih krajinskih območjih in delih kakovostne kulturne krajine, ki so v grafiki izvedbenega dela OPN posebej označeni, so dovoljene le gradnje, ki so za osnovno rabo območja potrebne oziroma z njo povezane. Skladnost gradnje z merili kakovosti posamezne kulturne krajine je določena z merili gradnje po posameznih EUP in podobmočjih EUP KGV. Varovanje okolja in varovanje zdravja Prostorske ureditve in gradnja objektov ne smejo povzročati motenj in trajnih vplivov, ki presegajo meje, določene v predpisih s področja varovanja okolja in varovanja zdravja ljudi in živali. V primeru širitve posamezne dejavnosti, ki bi povzročila prekomerne vplive na okolje, je potrebno predhodno ali sočasno z gradnjo zagotoviti sanacijo vplivov v mejah, skladnih s predpisi. Za posege, kjer je možnost in nevarnost večjega vpliva na okolje ali emisije nevarnih snovi v okolje, je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno dovoljenje pristojnega organa. O tem, ali je za konkreten poseg v prostor presoja vplivov na okolje potrebna, presodi pristojni organ s področja varstva okolja ob predložitvi projektnih pogojev zanj. Varstvo zraka Pri načrtovanju in gradnji objektov je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka. Naprave in objekti pri obratovanju in uporabi v naseljih ne smejo povzročati prekomernega onesnaževanja zraka. Za zmanjšanje onesnaževanja zraka, ki ga povzroča promet, je treba za različna območja poselitve načrtovati kratkoročne in dolgoročne ukrepe. Z njimi se v občini načrtno spodbuja oblike integralnega javnega potniškega cestnega prometa, racionalne oblike tovornega prometa, boljši standard peščevih in kolesarskih površin ter različne oblike umirjanja in izločanja prometa na poselitvenih območjih. Pri graditvi in obnovi objektov na poselitvenih območjih (na območjih stanovanj, centralnih dejavnosti, proizvodnih dejavnosti in posebnih območjih) se načrtujejo sistemi za ogrevanje ter zaščita zunanjih površin stavb, ki zagotavljajo učinkovito rabo energije in ne povečujejo onesnaženosti zraka. Pri vseh novogradnjah in obnovah objektov, razen enostavnih in nezahtevnih objektov po Pravilniku, se morajo upoštevati energetski standardi v zvezi z energijo in ohranjanjem toplote, ki zmanjšujejo rabo energije in onesnaženosti zraka v skladu s veljavnimi predpisi. Med izvajanjem gradnje je potrebno redno čiščenje in po potrebi vlaženje vozišč na javnih cestah, čiščenje tovornih vozil, zavarovanje tovora pred raznašanjem vetra in uporabljati tehnično brezhibno mehanizacijo. Območja varstva pred hrupom Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev morajo biti upoštevane stopnje varstva pred hrupom, ki veljajo za posamezna območja varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Posamezne stopnje varstva pred hrupom so v odloku opredeljene za vse vrste PNRP oziroma za vse tipe GE- tako, da je z njimi pokrit prostor celotne občine. Pri določitvi stopnje varstva pred hrupom (SVPH) se upošteva Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10) tako, da so za prostor občine z določili po posamezni EUP določene meje območja stopenj varstva pred hrupom. Območje I. SVPH v občini se lahko določi le za območje, ki potrebuje povečano varstvo pred hrupom, to je za površine na mirnem območju na prostem, ki obsegajo zavarovano območje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, razen območij naselij na zavarovanem območju, območij cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oziroma pomembne železniške proge. Območje II. SVPH se določi za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa, kot izhaja iz
člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10). Pri gradnji vseh objektov, naprav in omrežij gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti ustrezne ukrepe za omilitev hrupa in tako zagotoviti zmanjšanje vplivov hrupa na bivalno okolje ljudi in živali ne glede na dopustno mejo dovoljenega hrupa. Hrup med gradnjo objektov je potrebno zmanjšati z ustreznim načrtovanjem poteka gradbenih posegov in uporabo manj hrupnih delovnih strojev in transportnih vozil. Gradbena dela naj ne potekajo v nočnem času. V primerih, ko je v skladu s predpisi na izpostavljenih mestih v bližini stanovanjskih objektov zaradi gradnje potrebno postaviti protihrupne ograje, se morajo zaslanjati neposredne poti med viri hrupa in izpostavljenimi mesti. Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem Gradnja novega ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja (transformatorske postaje, nad/podzemni vodi za prenos električne energije, oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radarski oddajniki ipd.) ne sme povzročati večjih obremenitev z elektromagnetnim sevanjem v bivalnem okolju, kot jih določajo za to področje sprejeti predpisi. Viri elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega obratovanje obremenjuje okolje. Za gradnjo teh objektov je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe. Za vse rekonstrukcije, nadzidave in dozidave obstoječih objektov, namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za postavitev pomožnih objektov, ki posegajo na območje elektroenergetskih koridorjev obstoječih oziroma predvidenih d

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.

Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Sodražica (OPN S 07), stran 6705.