← Slovenija

Odločba o razveljavitvi 6. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Ajdovščina, kolikor kategorizira javno pot »Hotel–Likarji«, v delu, k

Številka: U-I-74/11-7 Datum:

  1. 2011 O D L O Č B A Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Božidarja Likarja, Ajdovščina, ki ga zastopa Silvan Komunjar, odvetnik v Kobaridu, na seji
  2. julija 2011 o d l o č i l o:
  3. Člen 6 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Ajdovščina (Uradno glasilo, št. 16/98, in Uradni list RS, št. 60/02), kolikor kategorizira javno pot »Hotel–Likarji«, v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 1209/1 in 1273/0, obe k. o. Dol-Otlica, se razveljavi.
  4. Občina Ajdovščina mora pobudniku povrniti njegove stroške postopka v višini 612,00 EUR v 30 dneh po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. O b r a z l o ž i t e v A.
  5. Pobudnik izpodbija
  6. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Ajdovščina (v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji), kolikor kategorizira javno pot »Hotel–Likarji«, v delu, ki poteka po njegovih zemljiščih. Odlok o kategorizaciji naj bi bil v izpodbijanem delu v neskladju s
  7. in
  8. členom Ustave ter z
  9. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05 – v nadaljevanju ZJC-B). Pobudnik navaja, da Občina Ajdovščina (v nadaljevanju Občina) z njim ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč, po katerih poteka javna pot, niti mu ni zemljišč odvzela v razlastitvenem postopku. Občino je pozval, da spremeni izpodbijani Odlok o kategorizaciji, in jo opozoril, da bo v nasprotnem primeru predlagal začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti pred Ustavnim sodiščem in povrnitev stroškov tega postopka.
  10. Občina odgovarja, da ji je znana ustaljena ustavnosodna presoja glede kategoriziranih javnih poti, ki potekajo po zemljiščih v zasebni lasti. Zato naj bi v proračunu za leto 2011 že rezervirala sredstva za zemljiškoknjižno ureditev teh kategoriziranih javnih poti. Ustavnemu sodišču predlaga, naj v primeru, da pobuda ne bo zavrnjena oziroma zavržena, Občini določi rok za sklenitev pravnega posla oziroma uvedbo postopka razlastitve. Glede plačila stroškov v zvezi s to pobudo pa meni, da ne obstojijo utemeljeni razlogi, da bi se stroški pobudnika naložili v plačilo Občini. B. – I.
  11. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov izhaja, da je pobudnik lastnik zemljišč parc. št. 1209/1 in 1273/0, obe k. o. Dol-Otlica, po katerih poteka javna pot »Hotel–Likarji«. Pobudnik zato izkazuje pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji, kolikor se nanaša na javno pot, ki poteka po njegovih zemljiščih. Pobuda je glede na tretji odstavek
  12. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) tudi pravočasna, saj je pobudnik za nastanek škodljivih posledic izvedel šele
  13. Ustavno sodišče je njegovo pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka
  14. člena ZUstS nadaljevalo odločanje o stvari sami.
  15. Odlok o kategorizaciji je bil sprejet na podlagi Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09 – v nadaljevanju ZJC), ki se je prenehal uporabljati z dnem začetka uporabe Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 – v nadaljevanju ZCest-1). Na podlagi
  16. člena ZCest-1 morajo občine svoje predpise uskladiti z določbami ZCest-1 v enem letu od njegove uveljavitve, tj. do
  17. aprila
  18. Odlok o kategorizaciji določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. V
  19. členu Odlok o kategorizaciji med javnimi potmi kategorizira javno pot »Hotel–Likarji«, ki poteka po zemljiščih v lasti pobudnika.
  20. Ustava v
  21. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja
  22. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v
  23. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkreten primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem sta zagotovljena tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.
  24. Pojem in status javnih cest ureja
  25. člen ZCest-
  26. Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. V prvem odstavku
  27. člena ZCest-1 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku
  28. člena ZCest-1 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske ceste pa v lasti občin. Enake določbe je imel tudi ZJC. Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve. V primerih, ko že obstoječe javne ceste potekajo po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot določa drugi odstavek
  29. člena ZCest-1 oziroma je določal prvi odstavek
  30. člena ZJC, prehodna ureditev iz
  31. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05 – v nadaljevanju ZJC-B), ki na podlagi drugega odstavka
  32. člena ZCest-1 še vedno velja, predvideva, da se lahko lastninska pravica na teh nepremičninah odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, ki je urejen z navedeno določbo ZJC-B.
  33. Občina s pobudnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč, po katerih poteka javna pot »Hotel–Likarji«. Zoper njegovi nepremičnini tudi ni bil izveden postopek razlastitve. Zato je
  34. člen Odloka o kategorizaciji v izpodbijanem delu v neskladju z
  35. členom ZJC-B in
  36. členom Ustave. Ker
  37. člen Odloka o kategorizaciji v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s
  38. členom Ustave. Ustavno sodišče je zato
  39. člen Odloka o kategorizaciji, kolikor kategorizira javno pot »Hotel–Likarji«, v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 1209/1 in 1273/0, obe k. o. Dol-Otlica, razveljavilo (
  40. točka izreka). B. – II.
  41. Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče njegove stroške postopka s pobudo naloži v plačilo Občini. Po prvem odstavku
  42. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Po ustaljeni ustavnosodni presoji morajo obstajati posebno utemeljeni razlogi, da se stroški pobudnika naložijo v plačilo nasprotnemu udeležencu. V konkretnem primeru so takšni razlogi podani. Pobudnik je Občino pozval k ureditvi zadeve in jo opozoril, da bodo v nasprotnem primeru predlagali začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji. Ustavno sodišče je že v številnih primerih, ko so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma ga ni razlastila. Občina priznava, da poteka po zemljiščih v lasti pobudnice javna pot, zato je lahko utemeljeno pričakovala vsebinsko enako odločitev Ustavnega sodišča kot v drugih podobnih primerih. Ustavno sodišče je zato odločilo, da je Občina v 30 dneh dolžna povrniti pobudniku njegove stroške, ki jih je imel z vložitvijo pobude (
  43. točka izreka).
  44. Pobudnik je pobudo vložil po pooblaščencu, ki je Ustavnemu sodišču predložil stroškovnik po Zakonu o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08 – v nadaljevanju ZOdvT). Ustavno sodišče je skladno z ZOdvT za opravljene storitve pooblaščenca priznalo naslednje stroške: 500,00 EUR za nagrado po tar. št. 3470, pavšal za izdatke po tar. št. 6002 v znesku 10,00 EUR in plačilo davka na dodano vrednost v znesku 102,00 EUR. Stroški zastopanja znašajo tako 612,00 EUR. C.
  45. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka
  46. člena in prvega odstavka
  47. člena ZUstS ter na podlagi tretje alineje tretjega odstavka
  48. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 46/07 in 54/10) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič - Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno. dr. Ernest Petrič Predsednik zanj mag. Miroslav Mozetič l.r. Podpredsednik Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.