← Slovenija

Sklep o splošnih pravilih izvajanja denarne politike, stran 10440.

Na podlagi tretjega odstavka 15. člena ter prvega odstavka 31. člena in v zvezi z 58. in 61. členom Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo in 59/11) izdaja Svet Banke Slovenije S K L E P o splošnih pravilih izvajanja denarne politike 1 SPLOŠNE DOLOČBE Banka Slovenije s tem sklepom določa pravila za izvajanje denarne politike v povezavi s Smernico Evropske centralne banke z dne 31. avgusta 2000 o instrumentih denarne politike in postopkih Eurosistema (ECB/2000/7) in njenimi spremembami (v nadaljevanju: smernica) ter Splošno dokumentacijo o instrumentih in postopkih denarne politike Eurosistema (v nadaljevanju: Splošna dokumentacija), ki jo je izdala Evropska centralna banka (v nadaljevanju: ECB) in ki je priloga k smernici. 1.1 Pristop k pravilom za izvajanje denarne politike Nasprotna stranka, ki želi sodelovati pri instrumentih denarne politike, pristopi k pravilom za izvajanje denarne politike po tem sklepu s podpisom okvirne pogodbe z Banko Slovenije. Banka Slovenije pristop nasprotne stranke k pogodbi zavrne, če slednja ne izpolnjuje splošnih pravil primernosti po tem sklepu, in jo o tem pisno obvesti. V primerih, ko se pravila za izvajanje denarne politike spremenijo, se sklenjene okvirne pogodbe štejejo za pogodbe o pristopu k novim pravilom. Nasprotna stranka lahko odstopi od okvirne pogodbe v skladu z določbami okvirne pogodbe. 1.2 Izmenjava sporočil in sklenitev posla Izmenjava sporočil med nasprotno stranko in Banko Slovenije poteka na način, ki je določen s tem sklepom ali z uporabniškimi priročniki za nasprotne stranke, ki jih Banka Slovenije objavi na svoji spletni strani (www.bsi.si). Druge oblike izmenjave sporočil se lahko uporabljajo v primeru, če se stranki za določen način izmenjave sporočil v posameznem primeru izrecno dogovorita. Nalogi in sporočila, ki jih predloži nasprotna stranka, v razmerju do Banke Slovenije učinkujejo le, če so predloženi na način, ki je določen s tem sklepom oziroma uporabniškimi priročniki. Šteje se, da je nasprotna stranka sporočilo prejela, ko ji je bilo dostavljeno na dogovorjeni način. Posel med nasprotno stranko in Banko Slovenije je sklenjen, ko Banka Slovenije pošlje nasprotni stranki potrditev o sklenitvi posla, razen, če je za posamezne primere izrecno določeno drugače. Potrditev o sklenitvi posla se predloži v skladu s tem sklepom ali z uporabniškimi priročniki, razen, če je za določene primere izrecno določeno ali dogovorjeno drugače. 1.3 Zastopanje in pooblaščeni podpisniki za sklepanje poslov Nasprotna stranka predloži Banki Slovenije pisni seznam oseb, ki so pooblaščene zastopati nasprotno stranko pri sklepanju poslov in drugih aktivnostih v imenu nasprotne stranke na podlagi tega sklepa. Nasprotna stranka mora predložiti tudi vzorce podpisov oseb, ki so pooblaščene podpisovati dokumentacijo v imenu nasprotne stranke v skladu z internimi organizacijskimi pravili nasprotne stranke. Nasprotna stranka mora vnaprej pisno obvestiti Banko Slovenije o vsakršni spremembi pooblastil oziroma oseb, ki so pooblaščene zastopati nasprotno stranko pri poslih v skladu s tem sklepom. Sprememba pooblastil za zastopanje, ki je nasprotna stranka ni vnaprej, pisno in izrecno sporočila Banki Slovenije, ne učinkuje v razmerjih z Banko Slovenije po tem sklepu, čeprav je bila sprememba vpisana v javni register. Banka Slovenije posreduje nasprotni stranki seznam oseb, ki so pooblaščene zastopati Banko Slovenije pri sklepanju poslov na podlagi tega sklepa. Nasprotna stranka lahko vzorce podpisov pooblaščenih oseb za zastopanje Banke Slovenije pridobi na sedežu Banke Slovenije. 1.4 Prepoved pobota Nasprotna stranka svoje obveznosti do Banke Slovenije iz poslov, sklenjenih na podlagi tega sklepa, ne more izpolniti na podlagi pobota s svojo terjatvijo, ki jo ima do Banke Slovenje iz istovrstnih ali drugih poslov, razen če se stranki v posameznem primeru izrecno dogovorita drugače. 1.5 Ukrepi Banke Slovenije Če pride do katerega koli od naslednjih primerov: (

  1. a)pristojni sodni ali drug organ sprejme odločitev o uvedbi postopka prenehanja nasprotne stranke ali odločitev o določitvi likvidacijskega, stečajnega upravitelja ali podobne osebe za nasprotno stranko ali odločitev o kakršnem koli drugem podobnem postopku; (
  2. b)pristojni sodni ali drug organ sprejme odločitev o izvedbi ukrepa prisilne poravnave, prisilne uprave, reorganizacije nasprotne stranke ali drugega podobnega ukrepa z namenom varovanja ali sanacije finančnega položaja nasprotne stranke in v izogib sprejetju odločitve kot je navedena v alineji (a); (
  3. c)nasprotna stranka poda pisno izjavo o njeni nezmožnosti plačila vseh dolgov ali njihovega dela ali nezmožnosti izpolnitve obveznosti iz transakcij denarne politike, ali o prostovoljnem splošnem sporazumu ali dogovoru, ki ga je sklenila z upniki, ali če nasprotna stranka je ali se smatra, da je nesolventna, ali če se smatra, da ni zmožna plačati svojih obveznosti; (
  4. d)je uveden postopek za sprejem odločitev iz alinej (
  5. a)ali (b); (
  6. e)so zagotovila nasprotne stranke ali druge njene izjave pred sklenitvijo pogodbe, ki jih je dala, netočna ali neresnična, ali so netočne ali neresnične izjave in zagotovila, za katere se v skladu s predpisi šteje, da jih je dala nasprotna stranka; (
  7. f)je nasprotni stranki trajno ali začasno odvzeto dovoljenje za opravljanje dejavnosti po Direktivi 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (Uradni list Evropske unije (UL) L št. 177 z dne 30. junija 2006, stran 1) ali po Direktivi 2004/39/ Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L št. 145 z dne 30. aprila 2004, str. 1) (v nadaljevanju MiFID direktiva) ali po direktivah, ki ju nadomestijo, in kot so implementirane v relevantni državi članici; (
  8. g)je nasprotna stranka trajno ali začasno izključena iz članstva v katerem koli plačilnem sistemu ali ureditvi, prek katerih potekajo plačila v okviru transakcij denarne politike Eurosistema ali (razen pri valutnih zamenjavah) je nasprotna stranka trajno ali začasno izključena iz članstva v katerem koli sistemu poravnav poslov z vrednostnimi papirji, ki se uporablja za poravnavo transakcij denarne politike Eurosistema; (
  9. h)so zoper nasprotno stranko sprejeti ukrepi, kot so navedeni v členih 30, 31, 33, in 34 Direktive 2006/48/ES; (
  10. i)(v zvezi s povratnimi transakcijami) nasprotna stranka ne izpolnjuje ukrepov za obvladovanje tveganj; (
  11. j)(v zvezi s pogodbami o začasni prodaji) nasprotna stranka ne plača prodajne cene ali cene povratnega odkupa ali ne izroči kupljenega ali začasno prodanega finančnega premoženja; ali če (v zvezi z zavarovanimi posojili) nasprotna stranka ne izroči finančnega premoženja ali ne odplača posojila na ustrezen datum za plačilo ali izročitev; (
  12. k)(v zvezi z valutnimi zamenjavami in vezanimi depoziti) nasprotna stranka ne plača zahtevanega zneska, v eurih ali v tuji valuti, na datum plačila; (
  13. l)v zvezi z nasprotno stranko nastane dogodek, ki se vsebinsko ne razlikuje od dogodkov, določenih v tej točki, v zvezi s pogodbo, sklenjeno zaradi upravljanja deviznih rezerv ali drugega finančnega premoženja katere koli članice Eurosistema; (
  14. m)nasprotna stranka ne posreduje relevantnih informacij, kar ima resne posledice za Banko Slovenije; (
  15. n)nasprotna stranka ne izpolnjuje katerih koli drugih obveznosti iz povratnih transakcij ali valutnih zamenjav, in če takšnih neizpolnitev ne odpravi (če se neizpolnitev lahko odpravi) po prejemu zahtevka Banke Slovenije za izpolnitev obveznosti v največ 30 dneh v primeru zavarovanih transakcij in v največ 10 dneh pri valutnih zamenjavah; (
  16. o)pri nasprotni stranki nastopijo dogodki iz alinej (
  17. a)do (
  18. n)te točke v zvezi s katero koli pogodbo s katero koli drugo članico Eurosistema, ki je bila sklenjena zaradi izvajanja operacij denarne politike Eurosistema, in je zaradi teh dogodkov ta druga članica Eurosistema uveljavila svojo pravico do pobota zaradi predčasnega prenehanja katere koli transakcije po tej pogodbi zaradi dogodka neplačila; (
  19. p)EU v skladu s členom 75 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju: Pogodba) nasprotni stranki zamrzne sredstva in/ali ji naloži druge ukrepe za omejitev uporabe njenih sredstev; (
  20. q)država članica nasprotni stranki zamrzne sredstva in/ali naloži druge ukrepe za omejitev uporabe njenih sredstev; (
  21. r)vse finančno premoženje nasprotne stranke ali njen bistven del je predmet odredbe o zamrznitvi sredstev, zaplembe, rubeža ali katerega koli drugega postopka, katerega namen je zaščita javnega interesa ali pravic upnikov nasprotne stranke; (
  22. s)vse finančno premoženje nasprotne stranke ali njegov znaten delež se prenese na drug subjekt; ali (
  23. t)je zaznan kateri koli drug preteč ali obstoječ dogodek, ki lahko, če se zgodi, ogrozi izvršitev obveznosti nasprotne stranke iz dogovorov, h katerim je pristopila za namene izvajanja operacij denarne politike ali katerih drugih pravil, ki se uporabljajo v odnosu med nasprotno stranko in katero od centralnih bank Eurosistema; lahko Banka Slovenije: – nasprotno stranko začasno ali trajno izključi oziroma jo omeji pri uporabi instrumentov denarne politike Eurosistema, – odstopi od vseh neizpolnjenih pogodb in posamičnih poslov, – opravi obračun v skladu z določbami točke 1.7 tega sklepa, – uporabi vloge nasprotne stranke za pobotanje s svojimi terjatvami do nasprotne stranke, – začasno ustavi izpolnjevanje svojih obveznosti do nasprotne stranke, dokler terjatev Banke Slovenije do nje ni poplačana, – zahteva plačilo zamudnih obresti poleg obresti in kazni iz poglavja 8 tega sklepa, – zahteva plačilo druge škode, ki ji nastane zaradi odstopa od pogodb/posamičnih poslov, – Banka Slovenije lahko izvede ukrepe iz prejšnjih alinej ne glede na krivdo nasprotne stranke za primere iz alinej (
  24. a)do (
  25. o)tega odstavka. Z namenom zagotovitve enotnega izvajanja naloženih ukrepov lahko Svet ECB odloči o ukrepih, ki vključujejo začasno ali trajno izključitev oziroma omejitev pri uporabi instrumentov denarne politike, tudi če ne nastopijo primeri iz alinej (
  26. a)do (
  27. t)prvega odstavka te točke. V primerih iz prvega odstavka te točke: – iz alinej (
  28. a)in (
  29. p)se izvede ukrepe proti nasprotni stranki, ne da bi se jo o tem predhodno obvestilo, – iz alinej (b), (
  30. c)in (
  31. q)se lahko izvede ukrepe proti nasprotni stranki brez predhodnega obvestila ali pa se jo o ukrepu predhodno obvesti, – v primerih iz alinej od (
  32. d)do (
  33. o)in od (
  34. r)do (
  35. t)se o ukrepu predhodno obvesti nasprotno stranko. V obvestilu o ukrepu se lahko Banka Slovenije po prostem preudarku odloči, da se stranki omogoči, da v roku, ki ga določi Banka Slovenije, odpravi primer. Rok za odpravo je lahko največ tri delovne dni Banke Slovenije. V primerih, ko Banka Slovenije izvede ukrepe, ne da bi nasprotno stranko o tem predhodno obvestila, obvesti nasprotno stranko o ukrepih naknadno. V primerih, ko Banka Slovenije nasprotno stranko pred izvedbo ukrepa obvesti, v obvestilu o ukrepu določi tudi začetek učinkovanja ukrepa. 1.6 Ukrepi zaradi razlogov skrbnega in varnega poslovanja ali neizpolnitev obveznosti Eurosistem lahko zaradi razlogov skrbnega in varnega poslovanja: – nasprotno stranko na podlagi predpisov in pogodb, ki jih uporablja Banka Slovenije ali ECB, začasno ali trajno izključi oziroma omeji njen dostop do uporabe operacij denarne politike, – posamezni nasprotni stranki zavrne ali omeji uporabo finančnega premoženja oziroma uporabi dodatne odbitke za finančno premoženje, dano v zavarovanje. Eurosistem lahko zaradi neizpolnitve obveznosti iz katerega koli predpisa ali pogodbe, ki jih uporabljajo nacionalne centralne banke, nasprotno stranko začasno ali trajno izključi oziroma jo omeji pri uporabi instrumentov denarne politike. Vsi diskrecijski ukrepi iz te točke, potrebni za zagotovitev preudarnega upravljanja s tveganji, so na ravni Eurosistema uporabljeni in določeni na sorazmeren in nediskriminatoren način. Vsak diskrecijski ukrep proti posamezni nasprotni stranki bo primerno utemeljen. 1.7 Obračun dospelih obveznosti ob odstopu 1.7.1 V primeru, ko Banka Slovenije odstopi od vseh pogodb/posamičnih poslov, se šteje, da so obveznosti iz pogodb/poslov zapadle z datumom, ko Banka Slovenije pošlje obvestilo o odstopu. 1.7.2 Pri zapadlosti posamičnih poslov iz naslova valutnih zamenjav se višina zapadlih obveznosti določi tako, da Banka Slovenije določi nadomestne vrednosti zneskov v eurih in zneskov povratnega prenosa v tuji valuti, tako da so te nadomestne vrednosti za Banko Slovenije ekonomsko ekvivalentne zneskom, ki bi si jih stranki izmenjali sicer. Na osnovi tako določenih zneskov Banka Slovenije izračuna, koliko je vsaka stranka dolžna drugi na datum povratnega odkupa. Dolgovani zneski posamezne stranke se, kjer je potrebno, preračunajo v eure (v skladu z določbo petega odstavka točke 3.2.1) in pobotajo s terjanimi zneski te stranke iz naslova valutnih zamenjav. Stranka, pri kateri je vsota dolgovanih zneskov večja od vsote terjanih zneskov, plača razliko v zneskih, ki zapade v plačilo prvi naslednji dan po dnevu odpošiljanja obvestila Banke Slovenije iz točke 1.7.1, ko je sistem TARGET2 operativen. V primeru zamude roka iz prejšnjega odstavka tečejo tudi zakonske zamudne obresti. 1.7.3 Pri zapadlosti ostalih posamičnih poslov se pogodbene obresti obračunajo do dneva zapadlosti poslov, kot je določen v točki 1.7.1. Tako obračunane obveznosti iz posamičnih poslov se pobotajo na datum zapadlosti. Banka Slovenije ali nasprotna stranka morata najkasneje v roku treh delovnih dni Banke Slovenije od datuma odpošiljanja obvestila Banke Slovenije o odstopu poplačati nepobotane obresti in glavnice. Po preteku roka iz prejšnjega odstavka tečejo tudi zakonske zamudne obresti. Banka Slovenije lahko vse svoje terjatve, vključno z zamudnimi obrestmi, poplača z zavarovanjem iz poglavja 6 tega sklepa. 1.8 Prepoved razpolaganja Nasprotna stranka ne sme odstopiti ali zastaviti svojih pravic in obveznosti do Banke Slovenije ali z njimi kakor koli drugače razpolagati brez predhodnega pisnega soglasja Banke Slovenije. 1.9 Storitve tretjih oseb Banka Slovenije lahko za izvedbo posameznih opravil povezanih s sklepanjem ali z izvršitvijo poslov, sklenjenih v skladu s tem sklepom, pisno pooblasti tretjo osebo. 1.10 Varovanje zaupnih podatkov in predložitev podatkov Vse informacije in podatki, povezani s sklenitvijo ali izvršitvijo poslov, sklenjenih na podlagi tega sklepa, se med strankama obravnavajo kot poslovna skrivnost in se ne smejo razkriti tretjim osebam brez izrecne privolitve druge stranke. Obveznost varovanja poslovne skrivnosti iz prejšnjega odstavka ne velja, ko so podatki potrebni Eurosistemu za potrebe izvajanja denarne politike. Nasprotna stranka je dolžna na zahtevo Banke Slovenije predložiti podatke v zvezi z operacijami denarne politike Eurosistema. Banka Slovenije lahko posreduje ostalim članicam Eurosistema individualne podatke, kot so operativni podatki, ki se nanašajo na nasprotne stranke pri operacijah Eurosistema. Taki podatki se obravnavajo v skladu z zahtevo o poklicni zaupnosti v skladu s členom 38 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju: Statut ESCB in ECB). Obveznost varovanja poslovne skrivnosti iz prvega odstavka te točke prav tako ne velja v primeru posredovanja podatkov pristojnim državnim organom, ki so pooblaščeni pridobiti navedene podatke v skladu z zakonskimi pristojnostmi. 1.11 Valuta plačil Vsa plačila, ki se izvajajo v okviru operacij denarne politike, so v eurih, razen plačil v tujih valutah pri valutnih zamenjavah in morebitnem posredovanju nekaterih denarnih tokov pri finančnem premoženju, ki je denominirano v tuji valuti in je bilo dano v zavarovanje Banki Slovenije v skladu z določbami poglavja 5. 1.12 Odgovornost Vsaka stranka je dolžna skrbeti za pravilno delovanje strojne in programske opreme, ki omogoča sklepanje in izvedbo poslov v skladu s tem sklepom ter preprečiti tretjim osebam nepooblaščen dostop do komunikacijskih sredstev ter druge opreme, ki je namenjena izmenjavi sporočil med Banko Slovenije in nasprotno stranko. Banka Slovenije ne odgovarja za škodo, ki jo nasprotna stranka utrpi zaradi neizpolnitve, zamude ali nepravilne izpolnitve posla, sklenjenega na podlagi tega sklepa, razen če nasprotna stranka dokaže, da je škoda posledica ravnanja Banke Slovenije ali njenih delavcev, ki so pri izvrševanju svojih obveznosti ravnali naklepno ali z veliko malomarnostjo. Banka Slovenije zlasti ne odgovarja za škodo, ki je posledica nedelovanja ali nepravilnega delovanja strojne ali programske opreme ter nedelovanja ali nepravilnega delovanja komunikacij med Banko Slovenije in nasprotno stranko. V primeru, ko je Banka Slovenije za posamezna opravila v zvezi s sklenitvijo ali izvršitvijo poslov v skladu s tem sklepom pooblastila tretjo osebo, Banka Slovenije v razmerju do nasprotne stranke odgovarja le za izbiro tretje osebe. Banka Slovenije ne odgovarja za škodo, če je pri izbiri tretje osebe ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarja. Banka Slovenije v nobenem primeru ne odgovarja za posredno škodo, ki jo nasprotna stranka utrpi v zvezi s posli, sklenjenimi na podlagi tega sklepa. Nasprotna stranka odgovarja za škodo, ki nastane Banki Slovenije, če je škoda posledica naklepnega ali malomarnega ravnanja nasprotne stranke, okoliščin, za katere odgovarja nasprotna stranka oziroma naklepnega ali malomarnega ravnanja oseb, za katere nasprotna stranka odgovarja. V vsakem primeru je nasprotna stranka odgovorna za škodo, ki nastane Banki Slovenije zaradi nepooblaščenega dostopa tretjih oseb do komunikacijskih sredstev na strani nasprotne stranke ali zaradi nezakonitega ravnanja oseb, za katere nasprotna stranka odgovarja. Šteje se, da se nasprotna stranka zaveda in izpolnjuje vse dolžnosti, ki izhajajo iz zakonodaje o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. 1.13 Čas poslovanja ob delovnih dneh Banke Slovenije Posli iz naslova operacij denarne politike Eurosistema se ob delovnih dneh Banke Slovenije praviloma izvajajo med 8:30 uro in 17:00 uro, če ni s tem sklepom ali z uporabniškimi priročniki za nasprotne stranke, ki jih Banka Slovenije objavi na svoji spletni strani (www.bsi.si), za določene operacije izrecno drugače določeno ali, če se za posamezne primere Banka Slovenije in nasprotna stranka izrecno ne dogovorita drugače. Vse ure, navedene v tem dokumentu, se nanašajo na srednjeevropski čas (CET). 1.14 Stroški in nadomestila Nasprotna stranka je dolžna za storitve Banke Slovenije, povezane s sklenitvijo oziroma izvedbo posla, sklenjenega na podlagi tega sklepa, Banki Slovenije plačati nadomestila v skladu z vsakokrat veljavno tarifo, po kateri se zaračunavajo nadomestila za storitve, ki jih opravlja Banka Slovenije. 1.15 Uporaba prava Za razmerja med Banko Slovenije in nasprotno stranko se glede poslov, sklenjenih v skladu s tem sklepom, uporablja slovensko pravo. V primeru, ko nasprotna stranka za zavarovanje terjatev Banke Slovenije iz poslov, sklenjenih v skladu s tem sklepom, zagotovi v korist Banke Slovenije finančno zavarovanje na tržnem finančnem premoženju, ki se nahaja v euroobmočju izven Slovenije, ali na netržnem finančnem premoženju, pri katerem se glede razmerja med nasprotno stranko (ali upnikom) in dolžnikom/izdajateljem uporablja pravo druge države članice, se glede pravne narave takšnega zavarovanja, glede učinkovanja zavarovanja, zahtev po obličnosti dogovora o zagotovitvi in prenehanju finančnega zavarovanja ter glede poplačila terjatev Banke Slovenije iz zavarovanja, uporablja pravo države članice, v kateri se nahaja tržno finančno premoženje oziroma pravo države članice, ki velja med nasprotno stranko (ali upnikom) in njenim dolžnikom/izdajateljem netržnega finančnega premoženja. Za potrebe ugotavljanja prava, ki se uporablja za presojanje pravnih razmerij iz prejšnjega odstavka, se kot država, v kateri se nahaja finančno premoženje, šteje država, katere pravo velja za register, v katerem je finančno premoženje vpisano. 2 PRIMERNE NASPROTNE STRANKE 2.1 SPLOŠNA MERILA PRIMERNOSTI Nasprotne stranke Banke Slovenije v operacijah denarne politike Eurosistema morajo izpolnjevati naslednja splošna merila primernosti: (
  36. a)Samo institucije, ki so obvezniki v sistemu obveznih rezerv Eurosistema v skladu s členom 19.1 Statuta ESCB in ECB, in ki morajo izpolnjevati obvezne rezerve pri Banki Slovenije, so primerne nasprotne stranke. (
  37. b)Nasprotne stranke morajo biti finančno trdne. Biti morajo subjekt najmanj ene oblike nadzora s strani nacionalnih organov, harmoniziranega z zahtevami EU/Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljevanju: EGP). Harmoniziran nadzor kreditnih institucij temelji na Direktivi 2006/48/ES). Glede na njihovo specifično institucionalno naravo po pravu EU, so lahko nasprotne stranke tudi finančno trdne institucije v smislu določb člena 123

(2)Pogodbe, ki so predmet nadzora po standardih, ki so primerljivi nadzoru pristojnih nacionalnih nadzornih organov. Poleg tega so lahko nasprotne stranke tudi finančno trdne institucije, ki so predmet neharmoniziranega nadzora nacionalnih organov, po standardih, ki so primerljivi harmoniziranemu nadzoru EU/EGP, npr. v Republiki Sloveniji ustanovljene podružnice institucij, ki imajo sedež izven EGP. (
  1. c)Nasprotne stranke morajo izpolnjevati naslednja operativna kriterija: – imeti morajo odprt PM račun v sistemu TARGET2 in – vpisane morajo biti v poslovni register v Republiki Sloveniji. Nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti in so pristopile k pravilom za izvajanje denarne politike Eurosistema po tem sklepu, lahko prek Banke Slovenije: – dostopajo do odprtih ponudb Eurosistema in – sodelujejo na operacijah odprtega trga na podlagi standardnih avkcij in dokončnih transakcij. 2.2 MERILA ZA IZBOR NASPROTNIH STRANK ZA HITRE AVKCIJE IN DVOSTRANSKE OPERACIJE Pri valutnih zamenjavah, ki se izvajajo za namene denarne politike Eurosistema, morajo biti nasprotne stranke sposobne učinkovito opravljati devizne transakcije velikega obsega v katerih koli tržnih pogojih. Krog nasprotnih strank za valutne zamenjave je enak krogu nasprotnih strank, ki so ustanovljene v Republiki Sloveniji in so izbrane za posege Eurosistema na deviznem trgu. Merila in postopke, ki se uporabljajo za izbiro nasprotnih strank za posege na deviznem trgu, določa Priloga 3 tega sklepa. Pri drugih operacijah, ki se izvajajo v obliki hitrih avkcij in dvostranskih postopkov (povratne transakcije finega uravnavanja in zbiranje vezanih depozitov), Banka Slovenije izmed nasprotnih strank, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti, kot jih opredeljuje točka 2.1 tega sklepa, izbere določene primerne nasprotne stranke. Najpomembnejše merilo pri izboru je aktivnost na denarnem trgu. Pri hitrih avkcijah in dvostranskih operacijah izvaja Banka Slovenije posle z nasprotnimi strankami, ki so izbrane za izvajanje operacij finega uravnavanja. Hitre avkcije in dvostranske operacije se lahko izvajajo tudi s širšim naborom nasprotnih strank. Svet ECB lahko odloči, da v izrednih okoliščinah dvostranske operacije finega uravnavanja izvaja sama ECB. V primerih, ko bi dvostranske operacije izvajala ECB, bi ta izbrala nasprotne stranke po sistemu kroženja izmed tistih nasprotnih strank v euroobmočju, ki so primerne za sodelovanje v hitrih avkcijah in dvostranskih operacijah, s čimer bi se jim zagotovil enakopraven dostop. Banka Slovenije o svojem izboru primernih nasprotnih strank za hitre avkcije in dvostranske operacije obvesti posamezne izbrane nasprotne stranke. 3 INSTRUMENTI DENARNE POLITIKE EUROSISTEMA 3.1 RAZLIKOVANJE MED OPERACIJAMI ODPRTEGA TRGA IN ODPRTIMA PONUDBAMA Z namenom izvajanja denarne politike Eurosistema imajo primerne nasprotne stranke Banke Slovenije dostop do naslednjih vrst instrumentov denarne politike Eurosistema: (
  2. a)Operacije odprtega trga na iniciativo Eurosistema se delijo na: – operacije glavnega refinanciranja, – operacije dolgoročnejšega refinanciranja, – operacije finega uravnavanja in – strukturne operacije. Eurosistem izvaja operacije odprtega trga v obliki povratnih transakcij, ki so zavarovane s prenosom imetništva (pogodba o začasni prodaji ali pogodba o prenosu v zavarovanje) ali z ustanovitvijo zastavne pravice na primernem finančnem premoženju (zavarovana posojila), dokončnih transakcij, izdaje dolžniških certifikatov ECB, valutnih zamenjav ali zbiranja vezanih depozitov. (
  3. b)Odprti ponudbi, ki sta primernim nasprotnim strankam na voljo na njihovo pobudo, sta: – mejno posojilo in – mejni depozit. 3.2 RAZLIKOVANJE MED POVRATNIMI IN DOKONČNIMI TRANSAKCIJAMI 3.2.1 Povratne transakcije Povratne transakcije so operacije, pri katerih Eurosistem kupuje ali prodaja primerno finančno premoženje na podlagi prenosa imetništva ali zavarovanih posojil. Pri povratni transakciji sta datum in znesek povratnega (drugega) dela operacije dogovorjena ob sklenitvi posamezne transakcije. V povezavi s povratnimi transakcijami se vsi zneski v valutah, ki niso euro (ali nacionalne denominacije eura), preračunajo v euro po dnevnem referenčnem tečaju ECB oziroma, če ta ne bi bil določen, po promptnem deviznem tečaju, po katerem bi ECB delovni dan pred dnevom preračuna prodajala euro za zadevno tujo valuto. 3.2.2 Dokončne transakcije Dokončne transakcije so operacije, pri katerih Eurosistem na trgu dokončno kupuje ali prodaja primerno finančno premoženje. Dokončna transakcija je popoln prenos imetništva s prodajalca na kupca, ne da bi bil pri tem predviden poznejši prenos imetništva nazaj na prodajalca. Te transakcije Banka Slovenije izvaja v skladu s tržnimi običaji, ki veljajo za dolžniške instrumente, uporabljene v transakciji. Pri določitvi cen Banka Slovenije deluje v skladu s tržnimi običaji, ki se najbolj pogosto uporabljajo za dolžniški instrument, uporabljen v transakciji. 3.3 OPERACIJE GLAVNEGA REFINANCIRANJA Operacije glavnega refinanciranja so najpomembnejše operacije odprtega trga Eurosistema in imajo osrednjo vlogo pri uravnavanju tržnih obrestnih mer in likvidnosti ter signaliziranja naravnanosti denarne politike. Glavne značilnosti operacij glavnega refinanciranja so naslednje: – so povratne operacije povečevanja likvidnosti; – izvajajo se redno vsak teden; – običajno imajo rok zapadlosti en teden; – izvajajo se kot standardne avkcije v skladu s postopki, opisanimi v točki 4.3.2 tega sklepa; – protiponudbe lahko predložijo vse nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti v skladu s točko 2.1 tega sklepa, in – vse primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev je primerno za zavarovanje operacij glavnega refinanciranja. 3.4 OPERACIJE DOLGOROČNEJŠEGA REFINANCIRANJA Operacije dolgoročnejšega refinanciranja so namenjene zagotavljanju dodatnega dolgoročnejšega refinanciranja finančnega sektorja. S temi operacijami Eurosistem praviloma ne želi signalizirati trgu namer glede obrestnih mer. Zato se operacije dolgoročnejšega refinanciranja običajno izvajajo v obliki avkcij z variabilno mero, ECB pa občasno objavi obseg refinanciranja razpoložljivega v prihodnjih avkcijah. V izrednih okoliščinah lahko Eurosistem operacije dolgoročnejšega refinanciranja izvede tudi v obliki avkcije s fiksno mero. Glavne značilnosti operacij dolgoročnejšega refinanciranja so: – so povratne operacije povečevanja likvidnosti; – izvajajo se redno vsak mesec; – običajno imajo rok zapadlosti tri mesece; – izvajajo se kot standardne avkcije v skladu s postopki, opisanimi v točki 4.3.3 tega sklepa; – protiponudbe lahko predložijo vse nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti v skladu s točko 2.1 tega sklepa, in – vse primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev je primerno za zavarovanje operacij dolgoročnejšega refinanciranja. 3.5 OPERACIJE FINEGA URAVNAVANJA Eurosistem izvaja operacije finega uravnavanja predvsem z namenom izravnati učinke, ki jih imajo nepričakovana nihanja likvidnosti na obrestne mere. Poleg tega se operacije finega uravnavanja lahko izvajajo na zadnji dan obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv z namenom uravnavati morebitno likvidnostno neravnovesje, ki je nastalo po dodelitvi zadnje operacije glavnega refinanciranja. Operacije finega uravnavanja se v osnovni obliki izvajajo prek povratnih operacij, lahko pa tudi prek valutnih zamenjav ali zbiranja vezanih depozitov. 3.5.1 Povratne operacije finega uravnavanja Glavne značilnosti povratnih operacij finega uravnavanja so naslednje: – lahko so v obliki operacije povečevanja likvidnosti ali umikanja likvidnosti; – njihova pogostost ni standardizirana; – njihov rok zapadlosti ni standardiziran; – povratne transakcije finega uravnavanja za povečevanje likvidnosti se običajno izvajajo kot hitre avkcije, čeprav obstaja tudi možnost uporabe dvostranskih postopkov (glej točko 4.3.5 tega sklepa in točko 4.4 tega sklepa); – povratne transakcije finega uravnavanja za umikanje likvidnosti se praviloma izvajajo kot dvostranski postopki (glej točko 4.4 tega sklepa); – običajno se izvajajo decentralizirano prek NCB (Svet ECB lahko odloči, da lahko v izrednih okoliščinah dvostranske povratne operacije finega uravnavanja izvaja ECB); – Banka Slovenije lahko v skladu z merili, določenimi v točki 2.2 tega sklepa, izbere omejeno število nasprotnih strank za sodelovanje v povratnih operacijah finega uravnavanja in – vse primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev je primerno za zavarovanje povratnih operacij finega uravnavanja. 3.5.2 Valutne zamenjave Valutne zamenjave, ki se izvajajo za namene denarne politike, so operacije, pri katerih Banka Slovenije promptno kupuje ali prodaja euro za tujo valuto (prvi del valutne zamenjave) in istočasno terminsko (tj. s poravnavo na določen datum v prihodnosti) prodaja ali kupuje euro za tujo valuto (drugi del valutne zamenjave). Glavne značilnosti valutnih zamenjav so naslednje: – lahko so v obliki operacije povečevanja likvidnosti ali umikanja likvidnosti; – njihova pogostost ni standardizirana; – njihov rok zapadlosti ni standardiziran; – izvajajo se kot hitre avkcije ali dvostranski postopki (glej točko 4.3.7 tega sklepa in točko 4.4 tega sklepa); – običajno se izvajajo decentralizirano prek NCB (Svet ECB lahko odloči, da lahko v izrednih okoliščinah dvostranske valutne zamenjave izvaja ECB) in – Banka Slovenije lahko v skladu z merili, ki jih določata točka 2.2 tega sklepa in Priloga 3 tega sklepa, izbere omejeno število nasprotnih strank za sodelovanje pri valutnih zamenjavah. Tuja valuta je katera koli zakonita valuta, ki ni euro. Eurosistem praviloma sklepa posle samo v valutah, s katerimi se veliko trguje, in v skladu z običajno tržno prakso. V vsaki operaciji se Banka Slovenije in nasprotne stranke dogovorijo o swap točkah za transakcijo. Swap točke so razlika med deviznim tečajem drugega dela valutne zamenjave (terminski devizni tečaj) in deviznim tečajem prvega dela valutne zamenjave (promptni devizni tečaj). Swap točke za euro nasproti tuji valuti kotirajo v skladu s splošnimi tržnimi običaji. Okvir 1: Valutne zamenjave Promptni devizni tečaj, z ozirom na posamezno transakcijo, pomeni devizni tečaj, (kakor je določen v skladu z drugim odstavkom točke 3.2.1), ki se uporabi za preračun zneska v eurih v znesek v ustrezni tuji valuti. Ta znesek v tuji valuti je ena stranka dolžna prenesti na drugo proti plačilu zneska v eurih na datum prvega dela valutne zamenjave. Promptni devizni tečaj je naveden v potrditvi posla. Terminski devizni tečaj pomeni devizni tečaj, ki se izračuna v skladu z drugim odstavkom točke 3.2.1, in se uporabi za preračun zneska v eurih v znesek v ustrezni tuji valuti, ki ga je ena stranka dolžna prenesti na drugo proti plačilu zneska v eurih na datum drugega dela valutne zamenjave. Terminski devizni tečaj je naveden v potrditvi posla. Promptni znesek v tuji valuti pomeni znesek v tuji valuti, ki se zahteva za nakup zneska v eurih na datum prvega dela valutne zamenjave. “Terminski znesek v tuji valuti” pomeni znesek v tuji valuti, ki se zahteva za nakup zneska v eurih na datum drugega dela valutne zamenjave. Datum prvega dela valutne zamenjave pomeni, v zvezi s katero koli transakcijo, datum (in, kjer je primerno, čas na ta datum), ko mora ena stranka prenesti znesek v eurih na račun druge stranke, to je, v izogib nejasnosti, datum (in, kjer je primerno, čas na ta datum), na katerega bo, v skladu z dogovorom med strankama, izvedena poravnava prenosa zneska v eurih. “Datum drugega dela valutne zamenjave pomeni, v zvezi s katero koli transakcijo, datum (in, kjer je primerno, čas na ta datum), ko mora ena stranka povratno prenesti znesek v eurih na račun druge stranke. Osnovna valuta pomeni valuto, katere znesek ostane nespremenjen v obeh delih posla valutne zamenjave. Valutna zamenjava je sklenjena po pogojih, ki so predpisani s tem sklepom, ko Banka Slovenije potrdi sprejeto protiponudbo nasprotne stranke (glej točki 4.4 in 4.3.7). Vse izmenjane potrditve posla med obema strankama po telefaksu, telefonu in elektronsko, imajo med strankama naravo pisne listine in služijo kot dokaz o sklenjenem poslu. Plačila se izvedejo na datum prvega in drugega dela valutne zamenjave v dogovorjenih zneskih na račune, v skladu z določbami v potrditvah posla, v prosto prenosljivih sredstvih, in na način, ki je običajen za plačila za zadevno valuto. 3.5.3 Zbiranje vezanih depozitov Nasprotne stranke lahko na pobudo Eurosistema pri Banki Slovenije vežejo obrestovane vezane depozite. Depoziti nasprotnih strank so vezani za določen rok in s fiksno obrestno mero. Banka Slovenije nasprotnim strankam v zameno za depozite ne da zavarovanja. Obresti vezanih depozitov se obračunajo linearno, pri štetju dni se uporablja konvencija “dejansko število dni/360 dni v letu”. Obresti se izplačajo ob zapadlosti depozita. Glavne značilnosti vezanih depozitov so: – depoziti se zbirajo z namenom zmanjšanja likvidnosti; – pogostost zbiranja depozitov ni standardizirana; – rok zapadlosti depozitov ni standardiziran; – depozite se običajno zbira na hitrih avkcijah, čeprav obstaja tudi možnost uporabe dvostranskih postopkov (glej točki 4.3.6 in 4.4 tega sklepa); – običajno se izvajajo decentralizirano prek NCB (Svet ECB lahko odloči, da lahko v izrednih okoliščinah zbiranje vezanih depozitov izvaja ECB) in – Banka Slovenije lahko v skladu z merili, določenimi v točki 2.2 tega sklepa, izbere omejeno število nasprotnih strank, od katerih zbira vezane depozite. 3.6 STRUKTURNE OPERACIJE Strukturne operacije se izvajajo kadar želi ECB prilagoditi strukturno pozicijo Eurosistema nasproti finančnemu sektorju. Strukturne operacije se izvajajo v obliki: – povratnih transakcij, – izdaje dolžniških certifikatov ECB ali – dokončnih transakcij. 3.6.1 Povratne strukturne operacije Glavne značilnosti povratnih strukturnih operacij: – so operacije povečevanja likvidnosti; – pogostost operacij je lahko redna ali občasna; – rok zapadlosti operacij ni vnaprej standardiziran; – izvajajo se kot standardne avkcije (glej točko 4.3.4 tega sklepa); – protiponudbe lahko predložijo vse nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti, določena v točki 2.1 tega sklepa in – vse primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev je primerno za zavarovanje povratnih strukturnih operacij. 3.6.2 Izdaja dolžniških certifikatov ECB ECB lahko izda dolžniške certifikate s ciljem prilagajanja strukturne pozicije Eurosistema nasproti finančnemu sektorju, tako, da bi se ustvaril (ali povečal) primanjkljaj likvidnosti na trgu. Dolžniški certifikati ECB predstavljajo dolg ECB do imetnika tega instrumenta. Certifikati se izdajo in hranijo v nematerializirani obliki pri registrih vrednostnih papirjev v euroobmočju. ECB ne postavlja nikakršnih omejitev glede prenosljivosti certifikatov. Dolžniški certifikati ECB se izdajo z diskontom, tj. izdajo se v znesku, ki je manjši od nominalnega zneska, ob zapadlosti se izplačajo v nominalnem znesku. Razlika med zneskoma izplačila in vpisa je enaka obračunanim obrestim na znesek izdaje po dogovorjeni obrestni meri za obdobje do zapadlosti dolžniškega certifikata ECB. Obresti se obračunajo linearno, pri štetju dni se uporablja konvencija “dejansko število dni/360 dni v letu”. Glavne značilnosti dolžniških certifikatov ECB: – izdajo se za zmanjšanje likvidnosti na trgu; – lahko se izdajajo redno ali občasno; – imajo rok zapadlosti krajši od 12 mesecev; – prodaja jih Banka Slovenije v imenu ECB na standardni avkciji in – protiponudbe za vpis dolžniških certifikatov lahko predložijo vse nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti, določena v točki 2.1 tega sklepa. 3.6.3 Dokončne strukturne transakcije Glavne značilnosti dokončnih transakcij: – lahko so v obliki operacije povečevanja likvidnosti (dokončni nakup) ali umikanja likvidnosti (dokončna prodaja); – njihova pogostost ni standardizirana; – izvajajo se kot dvostranski postopki (glej točko 4.4 tega sklepa); – se ne izvajajo z netržnim primernim finančnim premoženjem in – običajno se izvajajo decentralizirano prek NCB (Svet ECB lahko odloči, da lahko v izrednih okoliščinah dokončne transakcije izvaja ECB). 3.7 MEJNO POSOJILO Nasprotne stranke lahko prek odprte ponudbe za mejno posojilo pri Banki Slovenije pridobijo posojilo z ročnostjo čez noč. Posojilo je obrestovano po vnaprej določeni obrestni meri. Nasprotna stranka mora ob koriščenju posojila zagotoviti zadostno količino primernega finančnega premoženja za zavarovanje terjatve v skladu z določbami poglavij 5 in 6 tega sklepa. Namen instrumenta je zadovoljiti začasne likvidnostne potrebe nasprotnih strank. V normalnih okoliščinah obrestna mera mejnega posojila predstavlja zgornjo mejo tržne obrestne mere za denar čez noč. Dostop do mejnega posojila imajo institucije, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti za nasprotne stranke, določena v točki 2.1 tega sklepa. Dostop je mogoč na delovne dneve sistema TARGET2 in ko so izpolnjene zahteve infrastrukture plačilnega sistema v sistemu bruto poravnave v realnem času. Postopki in roki so opredeljenimi v točki 4.1.1 tega sklepa. Rok vračila mejnega posojila je naslednji delovni dan sistema TARGET2, in sicer ob odprtju sistema TARGET2. Razen zahteve po predložitvi zadostnega zneska primernega finančnega premoženja za zavarovanje terjatve, ni drugih omejitev glede zneska mejnega posojila. Obrestno mero Eurosistem objavi vnaprej, obresti se obračunajo linearno, ob upoštevanju konvencije “dejansko število dni/360 dni v letu”. ECB lahko kadar koli spremeni obrestno mero z veljavnostjo najprej naslednji delovni dan Eurosistema. Obrestna mera je objavljena na spletni strani ECB (www.ecb.europa.
  4. eu)in spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si). Dostop do mejnega posojila se odobri izključno v skladu s cilji in splošnimi usmeritvami denarne politike ECB. ECB lahko kadar koli prilagodi pogoje instrumenta ali ga začasno prekliče. 3.8 MEJNI DEPOZIT Nasprotne stranke lahko uporabijo odprto ponudbo za mejni depozit za deponiranje likvidnosti pri Banki Slovenije čez noč. V zameno za depozite Banka Slovenije nasprotnim strankam ne daje zavarovanja. Depoziti se obrestujejo po vnaprej določeni obrestni meri. V normalnih okoliščinah obrestna mera mejnega depozita predstavlja spodnjo mejo tržne obrestne mere za denar čez noč. Dostop do mejnega depozita imajo institucije, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti za nasprotne stranke, določena v točki 2.1 tega sklepa. Dostop je mogoč na delovne dneve sistema TARGET2 v skladu s postopki in roki, opredeljenimi v točki 4.1.2 tega sklepa. Banka Slovenije vrne mejni depozit nasprotni stranki naslednji delovni dan Banke Slovenije po dnevu deponiranja, in sicer ob odprtju sistema TARGET2. Znesek mejnega depozita ni omejen. Obrestno mero objavi Eurosistem vnaprej, obresti se obračunajo linearno, ob upoštevanju konvencije “dejansko število dni/360 dni v letu”. ECB lahko kadar koli spremeni obrestno mero, z veljavnostjo najprej naslednji delovni dan Eurosistema. Obrestna mera je objavljena na spletni strani ECB (www.ecb.europa.
  5. eu)in spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si). Obresti depozita se plačajo ob zapadlosti depozita. Dostop do mejnega depozita se odobri izključno v skladu s cilji in splošnimi usmeritvami denarne politike ECB. ECB lahko kadar koli prilagodi pogoje instrumenta ali ga začasno prekliče. Tabela 1: Operacije denarne politike Eurosistema 4 POSTOPKI PRI OPERACIJAH DENARNE POLITIKE EUROSISTEMA 4.1 POSTOPKI PRI ODPRTIH PONUDBAH 4.1.1 Postopki pri mejnem posojilu Banka Slovenije sprejema zahtevo nasprotne stranke za odobritev mejnega posojila vsak delovni dan sistema TARGET2 v času od odprtja sistema TARGET2 do najpozneje 15 minut po zaprtju sistema TARGET2 (oziroma 30 minut po zaprtju sistema TARGET2 na zadnji delovni dan Eurosistema v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv). Splošno pravilo je, da se sistem TARGET2 odpre ob 7:00 uri in zapre ob 18:00 uri. Nasprotna stranka predloži zahtevo Banki Slovenije v skladu z Uporabniškim priročnikom za nasprotne stranke in Banko Slovenije v zvezi s postopki črpanja in vračila posojila čez dan in mejnega posojila, ki je objavljen na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si). SWIFT sporočila, ki so posredovana med Banko Slovenije in nasprotno stranko v zvezi z odobritvijo mejnega posojila, imajo med strankama naravo pisne listine in služijo kot dokaz o sklenjenem poslu. Nasprotna stranka mora najkasneje ob predložitvi zahteve za odobritev mejnega posojila zagotoviti zavarovanje svoje obveznosti v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije. V primeru, da nasprotna stranka do zaprtja sistema TARGET2 ne vrne posojila čez dan, ki ga je črpala na ta dan, se znesek nevrnjenega posojila čez dan pretvori v mejno posojilo pod pogoji, ki ta dan veljajo za odprto ponudbo mejnega posojila. Zapadlost mejnega posojila je naslednji delovni dan sistema TARGET2 po odobritvi mejnega posojila ob odprtju sistema TARGET2, in sicer: – se glavnica mejnega posojila skupaj z zneskom obresti pretvori v posojilo čez dan, če je bila zahteva za odobritev mejnega posojila v Banko Slovenije prejeta najkasneje do trenutka, ki še omogoča, da Banka Slovenije nakaže znesek mejnega posojila na PM račun nasprotne stranke v sistemu TARGET2 (t.j. pred zaprtjem sistema TARGET2); – se za glavnico mejnega posojila zniža stanje na računu obveznih rezerv nasprotne stranke pri Banki Slovenije, preostala terjatev Banke Slovenije v višini obresti pa se pretvori v posojilo čez dan, če je bila zahteva za odobritev mejnega posojila v Banko Slovenije prejeta po času, ki Banki Slovenije ne omogoča več nakazilo mejnega posojila na PM račun nasprotne stranke in je bilo mejno posojilo nakazano na račun obveznih rezerv nasprotne stranke. 4.1.2 Postopki pri mejnem depozitu Banka Slovenije sprejema zahtevek nasprotne stranke za vpis mejnega depozita pri Banki Slovenije vsak delovni dan sistema TARGET2 v času od odprtja sistema TARGET2 do najpozneje 15 minut po zaprtju sistema TARGET2 (oziroma 30 minut po zaprtju sistema TARGET2 na zadnji delovni dan Eurosistema v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv). Splošno pravilo je, da se sistem TARGET2 odpre ob 7:00 uri in zapre ob 18:00 uri. Nasprotna stranka predloži zahtevek Banki Slovenije v skladu z Uporabniškim priročnikom za nasprotne stranke in Banko Slovenije v zvezi s postopki vpisa in izplačila mejnega depozita v TARGET2, ki je objavljen na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si). SWIFT sporočila, ki so posredovana med Banko Slovenije in nasprotno stranko v zvezi s sklenitvijo mejnega depozita, imajo med strankama naravo pisne listine in služijo kot dokaz o sklenjenem poslu. Naslednji delovni dan Banke Slovenije po vpisu mejnega depozita Banka Slovenije ob odprtju sistema TARGET2 izplača nasprotni stranki znesek mejnega depozita in obresti iz mejnega depozita. V primeru, da je naslednji dan po vpisu depozita delovni dan sistema TARGET2 in hkrati nacionalni praznik v Republiki Sloveniji, se depozit na ta dan ne izplača, ampak se izplača prvi naslednji delovni dan Banke Slovenije. V primeru, da zahtevek nasprotne stranke za vpis mejnega depozita ni pravilno izpolnjen, Banka Slovenije zavrne njen zahtevek v skladu z Uporabniškim priročnikom za nasprotne stranke in Banko Slovenije v zvezi s postopki vpisa in izplačila mejnega depozita v TARGET2. 4.2 Postopki pri posojilu čez dan Nasprotna stranka lahko predloži Banki Slovenije zahtevo za odobritev posojila čez dan v obliki zavarovanega posojila vsak delovni dan sistema TARGET2 v času od odprtja sistema TARGET2 in najkasneje do trenutka, ki še omogoča, da Banka Slovenije odobri zahtevo in nakaže znesek posojila na PM račun nasprotne stranke v sistemu TARGET2 pred zaprtjem sistema TARGET2. Pogoji za pridobitev posojila čez dan so predpisani v dodatku VIII. k Splošnim pogojem za udeležbo v sistemu TARGET2- Slovenija (Zagotavljanje posojila čez dan). Nasprotna stranka predloži zahtevo Banki Slovenije v skladu z Uporabniškim priročnikom za nasprotne stranke in Banko Slovenije v zvezi s postopki črpanja in vračila posojila čez dan in mejnega posojila, ki je objavljen na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si). SWIFT sporočila, ki so posredovana med Banko Slovenije in nasprotno stranko v zvezi z odobritvijo posojila čez dan, imajo med strankama naravo pisne listine in služijo kot dokaz o sklenjenem poslu. Nasprotna stranka mora najkasneje ob predložitvi zahteve za odobritev posojila čez dan zagotoviti zavarovanje svoje obveznosti v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije. Nasprotna stranka mora vrniti znesek odobrenega posojila čez dan isti dan, kot je bilo posojilo odobreno, in sicer do zaprtja sistema TARGET2 na PM račun Banke Slovenije v sistemu TARGET2, v skladu z Uporabniškim priročnikom za nasprotne stranke in Banko Slovenije v zvezi s postopki črpanja in vračila posojila čez dan in mejnega posojila. V primeru, da nasprotna stranka do zaprtja sistema TARGET2 ne vrne posojila čez dan, se znesek nevrnjenega posojila čez dan pretvori v mejno posojilo pod pogoji, ki ta dan veljajo za odprto ponudbo mejnega posojila. Naslednji delovni dan sistema TARGET2 se ob odprtju sistema TARGET2 znesek mejnega posojila, povečan za znesek obresti iz mejnega posojila, pretvori v posojilo čez dan. Zapadlost mejnega posojila, ki je bilo črpano na podlagi zahteve nasprotne stranke, je naslednji delovni dan sistema TARGET2 po odobritvi mejnega posojila ob odprtju sistema TARGET2, ko se znesek mejnega posojila, povečan za znesek obresti iz mejnega posojila, pretvori v posojilo čez dan. 4.3 AVKCIJSKI POSTOPKI 4.3.1 Splošne določbe Avkcijski postopki Eurosistema se izvajajo v šestih operativnih korakih: Korak 1 Najava avkcije Objava s strani ECB prek javnih elektronskih medijev in spletne strani ECB (če je najava avkcije javno objavljena) Korak 2 Priprava in predložitev protiponudb s strani nasprotnih strank Korak 3 Zbiranje protiponudb s strani Eurosistema Korak 4 Dodelitev in objava rezultatov avkcije – Odločitev ECB o dodelitvi – Objava s strani ECB prek javnih elektronskih medijev in spletne strani ECB (če se rezultati avkcije javno objavijo) Korak 5 Pošiljanje obvestil uspešnim ponudnikom Korak 6 Poravnava transakcij 4.3.1.1 Vrste avkcij Standardne in hitre avkcije Avkcije se lahko izvajajo v obliki standardnih avkcij ali hitrih avkcij. Postopki so pri obeh vrstah avkcij enaki razen časovnega okvira izvedbe. Standardne avkcije se izvedejo najkasneje v roku 24 ur od najave avkcije do pošiljanja obvestil uspešnim ponudnikom, poravnava operacije pa je običajno naslednji dan, ko je odprt sistem TARGET2 in sistemi poravnav vrednostnih papirjev. Hitre avkcije se običajno izvedejo v roku 90 minut od najave avkcije do pošiljanja obvestil uspešnim ponudnikom, poravnava operacije pa je običajno isti dan. V obliki standardnih avkcij se izvajajo: operacije glavnega refinanciranja, operacije dolgoročnejšega refinanciranja, povratne strukturne operacije za povečevanje likvidnosti in izdaja dolžniških certifikatov ECB. V obliki hitrih avkcij se lahko izvajajo: povratne transakcije za povečevanje in umikanje likvidnosti, zbiranje vezanih depozitov in valutne zamenjave. Avkcije s fiksno in avkcije z variabilno mero Eurosistem lahko izvaja avkcije s fiksno mero ali z variabilno mero. Pri avkciji s fiksno mero ECB vnaprej določi obrestno mero/ceno/swap točke, nasprotne stranke pa licitirajo znesek, v višini katerega so pripravljene skleniti posel po vnaprej določeni fiksni meri. Pri avkcijah z variabilno mero nasprotne stranke licitirajo zneske in obrestne mere/cene/swap točke, pri katerih so pripravljene skleniti posel. Pri avkcijah s fiksno mero se protiponudbe, ki so jih podale vse nasprotne stranke, seštejejo. Če skupni znesek protiponudb presega znesek za dodelitev, se predložene protiponudbe dodelijo sorazmerno glede na razmerje med zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb. Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro. Vendar se lahko ECB na avkciji s fiksno mero odloči dodeliti vsakemu ponudniku minimalni znesek/odstotek. Pri avkcijah z variabilno mero, na katerih Eurosistem povečuje likvidnost, se protiponudbe razvrstijo po padajočem vrstnem redu glede na licitirano mero. Protiponudbe z najvišjimi obrestnimi merami se sprejmejo najprej, medtem, ko se protiponudbe z vedno nižjimi obrestnimi merami sprejemajo, dokler se ne izčrpa celotni znesek za dodelitev. Če pri najnižji sprejeti obrestni meri (tj. pri mejni obrestni meri) skupni znesek protiponudb po tej obrestni meri presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni obrestni meri. Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro. Pri avkcijah z variabilno obrestno mero/ceno, na katerih Eurosistem umika likvidnost (takšne avkcije se lahko uporabljajo za izdajo dolžniških certifikatov ECB in zbiranje vezanih depozitov), se protiponudbe razvrstijo po naraščajočem vrstnem redu licitiranih obrestnih mer (ali v padajočem vrstnem redu licitiranih cen). Protiponudbe z najnižjimi obrestnimi merami (najvišjimi cenami) se sprejmejo najprej, medtem, ko se protiponudbe z vedno višjimi obrestnimi merami (nižjimi cenami) sprejemajo, dokler se ne izčrpa celoten znesek likvidnosti, ki jo želi Eurosistem z operacijo zmanjšati. Če pri najvišji obrestni meri (najnižji ceni) od sprejetih (tj. pri mejni obrestni meri/ceni) skupni znesek protiponudb po tej meri presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni obrestni meri/ceni. Pri izdaji dolžniških certifikatov ECB se znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, zaokroži na najbližji mnogokratnik nominalne vrednosti dolžniških certifikatov ECB. Pri drugih operacijah umikanja likvidnosti se znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, zaokroži na najbližji euro. Pri avkcijah z variabilno mero se lahko ECB odloči, da vsakemu uspešnemu ponudniku dodeli minimalni znesek. Pri dodelitvi na avkcijah valutnih zamenjav z variabilno mero, na katerih Eurosistem povečuje likvidnost, se protiponudbe razvrstijo po naraščajočem vrstnem redu glede na kotirane swap točke. Kotacije swap točk se razvrstijo po naraščajočem vrstnem redu, ob upoštevanju predznaka kotacije, ki je odvisen od predznaka obrestne razlike med tujo valuto in eurom. Če je za dano ročnost valutne zamenjave obrestna mera za tujo valuto višja od ustrezne obrestne mere za euro, je kotacija swap točke pozitivna (tj. euro kotira s premijo glede na tujo valuto). Če je, nasprotno, obrestna mera za tujo valuto nižja od ustrezne obrestne mere za euro, je kotacija swap točke negativna (tj. euro kotira z diskontom glede na tujo valuto). Najprej se sprejmejo protiponudbe z najnižjimi kotacijami swap točk, nato pa se sprejemajo protiponudbe z vedno višjimi kotacijami swap točk, in sicer dokler se ne izčrpa celotni znesek za dodelitev v osnovni valuti. Če pri najvišji sprejeti kotaciji swap točk (tj. pri mejni kotaciji swap točk) skupni znesek protiponudb po tej kotaciji presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni kotaciji swap točk. Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro. Pri dodelitvi na avkcijah valutnih zamenjav z variabilno mero, na katerih Eurosistem zmanjšuje likvidnost, se protiponudbe razvrstijo po padajočem vrstnem redu licitiranih kotacij swap točk. Kotacije swap točk se razvrstijo po padajočem vrstnem redu ob upoštevanju predznaka kotacije. Ponudbe z najvišjimi kotacijami swap točk se sprejmejo najprej, medtem ko se naslednje nižje kotacije swap točk sprejemajo, dokler se ne izčrpa celotni znesek v osnovni valuti. Če pri najnižji sprejeti kotaciji swap točk (tj. pri mejni kotaciji swap točk) skupni znesek protiponudb po tej kotaciji presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni kotaciji swap točk. Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro. Avkcija nizozemskega tipa in avkcija ameriškega tipa Pri dodelitvi lahko Eurosistem pri avkcijah z variabilno mero uporabi avkcijo z enotno mero (avkcija nizozemskega tipa) ali avkcijo z različnimi merami (avkcija ameriškega tipa). Pri uporabi avkcije nizozemskega tipa se ista dodeljena obrestna mera/cena/swap točke uporabi za vse sprejete protiponudbe in je enaka mejni obrestni meri/ceni/swap točkam, pri kateri se izčrpa skupni znesek dodelitve na avkciji. Pri uporabi avkcije ameriškega tipa je dodeljena obrestna mera/cena/swap točke enaka ponujeni obrestni meri/ceni/swap točkam pri vsaki posamezni sprejeti protiponudbi. 4.3.1.2 Najava avkcije ECB javno najavi standardne avkcije prek elektronskih medijev in spletne strani ECB. Javna najava avkcije običajno vsebuje naslednje podatke: – referenčno številko avkcije, – datum avkcije, – vrsto operacije (povečevanje ali umikanje likvidnosti in vrsta instrumenta denarne politike, ki se bo uporabil), – rok zapadlosti operacije, – vrsto avkcije (avkcija s fiksno mero ali avkcija z variabilno mero), – metodo dodelitve (avkcija nizozemskega tipa ali avkcija ameriškega tipa), – predvideni znesek operacije (običajno samo pri operacijah dolgoročnejšega refinanciranja), – obrestno mero/ceno/swap točke, ki je določena za avkcijo (pri avkcijah s fiksno mero), – izklicno obrestno mero/ceno/swap točke (če je predvideno), – datum pričetka in datum zapadlosti operacije (če je predvideno) ali datum poravnave in datum zapadlosti instrumenta (pri izdaji dolžniških certifikatov ECB), – valute, uporabljene v operaciji, in osnovno valuto (pri valutnih zamenjavah), – promptni devizni tečaj, ki se uporablja za izračun protiponudbe (pri valutnih zamenjavah), – zgornjo mejo protiponudbe (če je predvideno), – minimalni posamezni znesek dodelitve (če je predvideno), – minimalni odstotek dodelitve (če je predvideno), – rok za predložitev protiponudb, – nominalno vrednost certifikatov (pri izdaji dolžniških certifikatov ECB) in – kodo ISIN izdaje (pri izdaji dolžniških certifikatov ECB). Eurosistem hitre avkcije običajno javno najavi vnaprej, vendar se v izrednih okoliščinah ECB lahko odloči, da hitre avkcije ne najavi. Najava hitrih avkcij poteka po enakih postopkih kakor za standardne avkcije. Pri hitrih avkcijah, ki niso vnaprej javno najavljene, Banka Slovenije neposredno obvesti izbrane nasprotne stranke. 4.3.1.3 Zbiranje in predložitev protiponudb s strani nasprotnih strank Protiponudbe nasprotnih strank morajo biti pripravljene v skladu z vzorcem, ki ga za zadevno operacijo določi Banka Slovenije Priloga 2 tega sklepa). Protiponudbe morajo nasprotne stranke predložiti Banki Slovenije po telefaksu, pogoje iz protiponudb pa morajo naknadno potrditi še po telefonu. Protiponudbe ene institucije lahko predloži samo ena poslovalnica (bodisi sedež ali izbrana podružnica) v Republiki Sloveniji. Pri avkcijah s fiksno mero morajo nasprotne stranke v svojih protiponudbah navesti denarni znesek, v višini katerega so pripravljene skleniti posel z Banko Slovenije. Pri valutnih zamenjavah s fiksno mero nasprotna stranka navede znesek v osnovni valuti, v višini katerega je pripravljena skleniti posel z Banko Slovenije. Pri avkcijah z variabilno mero lahko nasprotne stranke predložijo do deset protiponudb z različnimi obrestnimi merami/cenami/swap točkami. V izrednih okoliščinah lahko Eurosistem omeji število protiponudb, ki se lahko predložijo pri avkcijah z variabilno mero. V vsaki protiponudbi morajo navesti denarni znesek, v višini katerega so pripravljene skleniti posel z Banko Slovenije, in ustrezno obrestno mero/ceno/swap točke. V zvezi z izdajo dolžniških certifikatov ECB lahko ECB sklene, da morajo protiponudbe vsebovati licitirano ceno in ne obrestno mero. V takšnih primerih se morajo cene navesti kot odstotek nominalnega zneska. Pri valutnih zamenjavah z variabilno mero je treba navesti znesek v osnovni valuti, v višini katerega je nasprotna stranka pripravljena skleniti posel z Banko Slovenije, ter swap točke. Licitirane obrestne mere morajo biti izražene kot mnogokratniki 0,01 odstotne točke. Pri operacijah valutnih zamenjav z variabilno mero morajo biti swap točke navedene v skladu s splošnimi tržnimi običaji, protiponudbe pa morajo biti izražene kot mnogokratniki 0,01 swap točke. Pri operacijah glavnega refinanciranja, operacijah finega uravnavanja in strukturnih operacijah znaša najnižji znesek protiponudbe 1.000.000 EUR. Protiponudbe, ki ta znesek presegajo, morajo biti izražene kot mnogokratniki 100.000 EUR. Najnižji znesek protiponudbe se uporablja pri vsaki posamezni licitirani višini obrestne mere/cene/swap točk. Pri operacijah dolgoročnejšega refinanciranja znaša najnižji znesek protiponudbe 100.000 EUR. Protiponudbe, ki presegajo najnižji določeni znesek protiponudbe, morajo biti izražene kot mnogokratniki 10.000 EUR. Najnižji znesek protiponudbe se uporablja pri vsaki posamezni višini licitirane obrestne mere. ECB lahko določi zgornjo mejo protiponudbe, da bi preprečila nesorazmerno visoke protiponudbe. Vsaka tovrstna omejitev zgornje meje protiponudbe se vedno navede v javni najavi avkcije. Nasprotne stranke morajo zagotoviti, da imajo za denarni znesek, ki jim je bil dodeljen, vedno na razpolago zadostno višino zavarovanja oziroma, da imajo, v primeru operacij umika likvidnosti, vedno na razpolago denarna sredstva za poravnavo. Če nasprotna stranka ne zagotovi zadostnega zneska zavarovanja ali denarnih sredstev za poravnavo zneska, ki ji je bil dodeljen na avkciji, ji Banka Slovenije izreče sankcijo. Nasprotne stranke lahko umaknejo protiponudbe do roka za oddajo protiponudb. Protiponudbe, predložene oziroma potrjene po roku, določenem v najavi avkcije, so neveljavne. Banka Slovenije zavrže vse protiponudbe nasprotne stranke, če skupni znesek protiponudb presega zgornjo mejo protiponudb, ki jo določi ECB. Prav tako zavrže vsako protiponudbo, ki je pod spodnjim zneskom protiponudbe ali ki je pod ali nad izklicno obrestno mero/ceno/swap točkami. Poleg tega zavrže protiponudbe, ki niso popolne ali niso pripravljene v skladu z vzorcem. Če je protiponudba zavržena, Banka Slovenije o svoji odločitvi po telefonu takoj obvesti nasprotno stranko. 4.3.1.4 Objava rezultatov Rezultate standardnih in hitrih avkcij ECB javno objavi prek elektronskih medijev in spletne strani ECB. Javno sporočilo o rezultatih avkcije običajno vsebuje naslednje podatke: – eferenčno številko avkcije, – datum avkcije, – vrsto operacije, – rok zapadlosti operacije, – skupni znesek protiponudb s strani nasprotnih strank Eurosistema, – število ponudnikov, – valute, uporabljene v operaciji (pri valutnih zamenjavah), – skupni dodeljeni znesek, – odstotek dodelitve (pri avkcijah s fiksno mero), – promptni devizni tečaj (pri valutnih zamenjavah), – mejno obrestno mero/ceno/swap točke in odstotek dodelitve pri mejni obrestni meri/ceni/swap točkah (pri avkcijah z variabilno mero), – najnižjo licitirano obrestno mero/ceno/swap točke, najvišjo licitirano obrestno mero/ceno/swap točke in tehtano povprečno obrestno mero/ceno/swap točke dodelitve (pri avkcijah ameriškega tipa), – datum začetka in datum zapadlosti operacije (če je predvideno) ali datum valute in datum zapadlosti instrumenta (pri izdaji dolžniških certifikatov ECB), – minimalni posamezni znesek dodelitve (če je predvideno), – minimalni odstotek dodelitve (če je predvideno), – nominalno vrednost certifikatov (pri izdaji dolžniških certifikatov ECB) in – kodo ISIN izdaje (pri izdaji dolžniških certifikatov ECB). Banka Slovenije obvesti uspešne ponudnike o rezultatih dodelitve neposredno. Sporočila pri avkcijskih postopkih, ki so posredovana med Banko Slovenije in nasprotno stranko po telefaksu in telefonu, imajo med strankama naravo pisne listine in služijo kot dokaz o sklenjenem poslu. 4.3.2 Postopki pri operacijah glavnega refinanciranja Običajni urnik izvedbe avkcije in poravnave pri operacijah glavnega refinanciranja, ki se izvajajo v obliki standardnih avkcij in po vnaprej objavljenem koledarju: +------------------+----------+---------------------------------+ |Ponedeljek (T-1) | 15:30 |Najava avkcije s strani ECB prek | | | |javnih elektronskih medijev in | | | |spletne strani ECB | +------------------+----------+---------------------------------+ |Torek (T) | 9:30 |Rok za predložitev protiponudb | | | |nasprotnih strank | | | 11:15 |Objava rezultatov avkcije s | | | |strani ECB prek javnih | | | |elektronskih medijev in spletne | | | |strani ECB | | | 11:45 |Potrditev sprejetih protiponudb | | | |nasprotnih strank s strani Banke | | | |Slovenije | +------------------+----------+---------------------------------+ |Sreda (T+1) | 13:00 |Zagotovitev zavarovanja | | | 14:00 |Poravnava transakcij | +------------------+----------+---------------------------------+ |Sreda v | 14:00 |Vračilo zapadle operacije | |naslednjem tednu | | | +------------------+----------+---------------------------------+ T – trgovalni datum Koledar za izvajanje operacij glavnega refinanciranja in operacij dolgoročnejšega refinanciranja Eurosistema za tekoče leto se objavi najmanj 3 mesece pred začetkom leta na spletni strani ECB (www.ecb.europa.
  6. eu)in spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si). Ker ECB pri pripravi okvirnega koledarja upošteva državne praznike v posameznih državah članicah, so možna odstopanja od običajnih trgovalnih dni. 4.3.2.1 Predložitev protiponudb nasprotnih strank Nasprotna stranka predloži protiponudbe za operacijo glavnega refinanciranja Banki Slovenije po telefaksu, pogoje iz protiponudb pa mora naknadno potrditi še po telefonu. Številki telefaksa in telefona sta objavljeni na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si). Nasprotna stranka pošlje protiponudbe in jih naknadno potrdi po telefonu do izteka roka za predložitev protiponudb. Nasprotna stranka lahko umakne protiponudbe ali predloži popravljene protiponudbe do izteka roka za predložitev protiponudb. Protiponudbe mora nasprotna stranka predložiti na predpisanem obrazcu (Priloga 2a tega sklepa). Protiponudbe morajo biti pravilno izpolnjene in podpisane s strani pooblaščenih podpisnikov. Kot vrsto operacije nasprotna stranka v obrazcu navede: – Ime operacije: “Operacija glavnega refinanciranja” – Postopek: “Standardna avkcija” – Tip instrumenta: “Povratna transakcija” Pri avkciji s fiksno mero nasprotna stranka pošlje eno protiponudbo, pri avkciji z variabilno mero lahko nasprotna stranka pošlje do deset protiponudb z različnimi obrestnimi merami. Nasprotna stranka razvrsti protiponudbe po vrstnem redu od protiponudbe z najvišjo do protiponudbe z najnižjo obrestno mero. Pri vsaki protiponudbi mora navesti znesek, v višini katerega je pripravljena skleniti posel z Banko Slovenije. Najnižji znesek vsake izmed protiponudb nasprotne stranke znaša 1.000.000 EUR. Protiponudbe, ki presegajo najnižji znesek, morajo biti izražene kot mnogokratniki 100.000 EUR. ECB lahko določi zgornjo mejo protiponudbe, da bi preprečila nesorazmerno visoke protiponudbe. Pri avkciji z variabilno mero morajo biti licitirane obrestne mere enake ali višje od izklicne obrestne mere. Če so višje od izklicne obrestne mere, morajo biti izražene kot mnogokratniki 0,01 odstotne točke. 4.3.2.2 Neveljavnost protiponudb Protiponudbe nasprotne stranke so neveljavne, če jih nasprotna stranka predloži oziroma potrdi po izteku roka za predložitev protiponudb. Banka Slovenije zavrže protiponudbe nasprotne stranke, če ne izpolnjujejo pogojev iz točke 4.3.2.1 tega sklepa. Zavržejo se vse protiponudbe nasprotne stranke, če vsaj ena protiponudba ne izpolnjuje navedenih pogojev. Ko Banka Slovenije zavrže protiponudbe nasprotne stranke, o svoji odločitvi takoj obvesti nasprotno stranko po telefonu. 4.3.2.3 Obveščanje uspešnih ponudnikov Banka Slovenije do predpisanega roka s potrditvijo sprejetih protiponudb po telefaksu obvesti posamezne nasprotne stranke, katerih protiponudbe so bile sprejete. 4.3.2.4 Postopek poravnave in vračila Nasprotna stranka mora najkasneje do 13:00 ure na datum poravnave operacije, ki je praviloma naslednji delovni dan Eurosistema po sprejetju protiponudb, zagotoviti zavarovanje svoje obveznosti v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije v skladu z določbami poglavij 5 in 6 tega sklepa. Banka Slovenije nakaže nasprotni stranki na njen PM račun znesek sprejetih protiponudb (v nadaljevanju: nakazilo) do 14:00 ure na datum poravnave operacije. V primeru, da nasprotna stranka ni zagotovila zavarovanja v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije v predpisanem roku, ji Banka Slovenije nakaže le del nakazila do višine zagotovljenega zavarovanja. V tem primeru se najprej poravna sprejeta protiponudba nasprotne stranke z najvišjo obrestno mero, medtem ko se sprejete protiponudbe nasprotne stranke z vedno nižjimi obrestnimi merami poravnajo, dokler se ne izčrpa ves znesek delnega nakazila. Na datum zapadlosti operacije nasprotna stranka nakaže Banki Slovenije na njen PM račun glavnico in obresti iz naslova zapadle operacije do 14:00 ure. Pri izračunu obresti se uporablja linearna obrestna mera, pri čemer se za štetje dni uporablja konvencija “dejansko število dni/360 dni v letu”. Če na datum poravnave nove operacije nasprotni stranki dospe istovrstna operacija, se nakazilo in vračilo glavnice in obresti netirata in znesek razlike bodisi Banka Slovenije nakaže nasprotni stranki (če je nakazilo višje od vsote vračila glavnice in obresti zapadle operacije) bodisi nasprotna stranka nakaže Banki Slovenije (če je nakazilo nižje od vsote vračila glavnice in obresti zapadle operacije). Po prejemu vračila glavnice in obresti Banka Slovenije nasprotni stranki sprosti zavarovanje v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije. 4.3.3 Postopki pri operacijah dolgoročnejšega refinanciranja Običajni urnik izvedbe avkcije in poravnave pri operacijah dolgoročnejšega refinanciranja, ki se izvajajo v obliki standardnih avkcij in po vnaprej objavljenem koledarju: +--------------------------+---------+--------------------------+ |Torek (T-1) | 15:30 |Najava avkcije s strani | | | |ECB prek javnih | | | |elektronskih medijev in | | | |spletne strani ECB | +--------------------------+---------+--------------------------+ |Zadnja sreda v mesecu (T) | 9:30 |Rok za predložitev | | | |protiponudb nasprotnih | | | |strank | | | 11:15 |Objava rezultatov avkcije | | | |s strani ECB prek javnih | | | |elektronskih medijev in | | | |spletne strani ECB | | | 11:45 |Potrditev sprejetih | | | |protiponudb nasprotnih | | | |strank s strani Banke | | | |Slovenije | +--------------------------+---------+--------------------------+ |Četrtek (T+1) | 13:00 |Zagotovitev zavarovanja | | | 14:00 |Poravnava transakcij | +--------------------------+---------+--------------------------+ |Datum zapadlosti operacije| 14:00 |Vračilo zapadle operacije | |(običajno četrtek, ki | | | |sledi zadnji sredi v | | | |mesecu čez tri mesece) | | | +--------------------------+---------+--------------------------+ T – trgovalni datum Koledar za izvajanje operacij glavnega refinanciranja in operacij dolgoročnejšega refinanciranja Eurosistema za tekoče leto se objavi najmanj 3 mesece pred začetkom leta na spletni strani ECB (www.ecb.europa.
  7. eu)in spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si). Ker ECB pri pripravi okvirnega koledarja upošteva državne praznike v državah članicah, so možna odstopanja od običajnih trgovalnih dni. 4.3.3.1 Predložitev protiponudb nasprotnih strank Nasprotna stranka predloži protiponudbe Banki Slovenije po telefaksu pogoje iz protiponudb pa mora naknadno potrditi še po telefonu. Številki telefaksa in telefona sta objavljeni na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si). Nasprotna stranka pošlje protiponudbe in jih potrdi po telefonu do izteka roka za predložitev protiponudb. Nasprotna stranka lahko umakne protiponudbe ali predloži popravljene protiponudbe do izteka roka za predložitev protiponudb. Protiponudbe mora nasprotna stranka predložiti na predpisanem obrazcu (Priloga 2a tega sklepa). Protiponudbe morajo biti pravilno izpolnjene in podpisane s strani pooblaščenih podpisnikov. Kot vrsto operacije nasprotna stranka v obrazcu navede: – Ime operacije: “Operacija dolgoročnejšega refinanciranja” – Postopek: “Standardna avkcija” – Tip instrumenta: “Povratna transakcija” Pri avkciji s fiksno mero nasprotna stranka pošlje eno protiponudbo, pri avkciji z variabilno mero pa lahko nasprotna stranka pošlje do deset protiponudb z različnimi obrestnimi merami. Nasprotna stranka razvrsti protiponudbe po vrstnem redu od protiponudbe z najvišjo do protiponudbe z najnižjo obrestno mero. Pri vsaki protiponudbi mora navesti znesek, v višini katerega je pripravljena skleniti posel z Banko Slovenije. Najnižji znesek vsake izmed protiponudb nasprotne stranke znaša 100.000 EUR. Protiponudbe, ki presegajo najnižji znesek, morajo biti izražene kot mnogokratniki 10.000 EUR. ECB lahko določi zgornjo mejo protiponudbe, da bi preprečila nesorazmerno visoke protiponudbe. Pri avkciji z variabilno mero morajo biti licitirane obrestne mere enake ali višje od izklicne obrestne mere. Če so višje od izklicne obrestne mere, morajo biti izražene kot mnogokratniki 0,01 odstotne točke. 4.3.3.2 Neveljavnost protiponudb Protiponudbe nasprotne stranke so neveljavne, če jih nasprotna stranka predloži oziroma potrdi po izteku roka za predložitev protiponudb. Banka Slovenije zavrže protiponudbe nasprotne stranke, če ne izpolnjujejo pogojev iz točke 4.3.3.1 tega sklepa, in sicer zavrže vse protiponudbe nasprotne stranke, če vsaj ena protiponudba ne izpolnjuje navedenih pogojev. Če Banka Slovenije zavrže protiponudbe nasprotne stranke, o svoji odločitvi takoj obvesti nasprotno stranko. 4.3.3.3 Obveščanje uspešnih ponudnikov Banka Slovenije do predpisanega roka s potrditvijo sprejetih protiponudb po telefaksu obvesti posamezne nasprotne stranke, katerih protiponudbe so bile sprejete. 4.3.3.4 Postopek poravnave in vračila Nasprotna stranka mora najkasneje do 13:00 ure na datum poravnave operacije, ki je praviloma naslednji delovni dan Eurosistema po sprejetju protiponudb, zagotoviti zavarovanje svoje obveznosti v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije v skladu z določbami poglavij 5 in 6 tega sklepa. Banka Slovenije nakaže nasprotni stranki na njen PM račun znesek sprejetih protiponudb (nakazilo) do 14:00 ure na datum poravnave operacije. V primeru, da nasprotna stranka ni zagotovila zavarovanja v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije v predpisanem roku, ji Banka Slovenije nakaže le del nakazila do višine zagotovljenega zavarovanja. V tem primeru se najprej poravna sprejeta protiponudba nasprotne stranke z najvišjo obrestno mero, medtem ko se sprejete protiponudbe nasprotne stranke z vedno nižjimi obrestnimi merami poravnajo, dokler se ne izčrpa ves znesek delnega nakazila. Na datum zapadlosti operacije nasprotna stranka nakaže Banki Slovenije na njen PM račun glavnico in obresti iz naslova zapadle operacije do 14:00 ure. Pri izračunu obresti se uporablja linearna obrestna mera, pri čemer se za štetje dni uporablja konvencija “dejansko število dni/360 dni v letu”. Po prejemu vračila glavnice in obresti Banka Slovenije nasprotni stranki sprosti zavarovanje v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije. Če na datum poravnave nove operacije nasprotni stranki dospe istovrstna operacija, se nakazilo in vračilo glavnice in obresti netirata in znesek razlike bodisi Banka Slovenije nakaže nasprotni stranki (če je nakazilo višje od vsote vračila glavnice in obresti zapadle operacije) bodisi nasprotna stranka nakaže Banki Slovenije (če je nakazilo nižje od vsote vračila glavnice in obresti zapadle operacije). 4.3.4 Postopki pri povratnih strukturnih operacijah Običajni urnik izvedbe povratnih strukturnih operacij, ki se izvajajo v obliki standardnih avkcij, vendar ne po vnaprej objavljenem koledarju (ni standardizirane frekvence in standardizirane zapadlosti): +-----------------+---------+-----------------------------------+ |Dan T-1 | 15:30 |Najava avkcije s strani ECB prek | | | |javnih elektronskih medijev in | | | |spletne strani ECB | +-----------------+---------+-----------------------------------+ |Dan T | 9:30 |Rok za predložitev protiponudb | | | |nasprotnih strank | | | 11:15 |Objava rezultatov avkcije s strani | | | |ECB prek javnih elektronskih | | | |medijev in spletne strani ECB | | | 11:45 |Potrditev sprejetih protiponudb | | | |nasprotnih strank s strani Banke | | | |Slovenije | +-----------------+---------+-----------------------------------+ |Dan T+1 | 13:00 |Zagotovitev zavarovanja | | | 14:00 |Poravnava transakcij | +-----------------+---------+-----------------------------------+ |Datum zapadlosti | 14:00 |Vračilo zapadle operacije | |operacije | | | +-----------------+---------+-----------------------------------+ T – trgovalni datum Avkcije se običajno izvajajo in poravnavajo samo na dneve, ki so delovni dnevi nacionalnih centralnih bank v vseh državah članicah. 4.3.4.1 Predložitev protiponudb nasprotnih strank Nasprotna stranka predloži protiponudbe Banki Slovenije po telefaksu, pogoje iz protiponudb pa mora naknadno potrditi še po telefonu. Številki telefaksa in telefona sta objavljeni na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si). Nasprotna stranka pošlje protiponudbe in jih potrdi po telefonu do izteka roka za predložitev protiponudb. Nasprotna stranka lahko umakne protiponudbe ali predloži popravljene protiponudbe do izteka roka za predložitev protiponudb. Protiponudbe mora nasprotna stranka predložiti na predpisanem obrazcu (Priloga 2a tega sklepa). Protiponudbe morajo biti pravilno izpolnjene in podpisane s strani pooblaščenih podpisnikov. Kot vrsto operacije nasprotna stranka v obrazcu navede: – Ime operacije: “Strukturna operacija” – Postopek: “Standardna avkcija” – Tip instrumenta: “Povratna transakcija” Pri avkciji s fiksno mero nasprotna stranka pošlje eno protiponudbo, pri avkciji z variabilno mero pa lahko nasprotna stranka pošlje do deset protiponudb z različnimi obrestnimi merami. Nasprotna stranka razvrsti protiponudbe po vrstnem redu od protiponudbe z najvišjo do protiponudbe z najnižjo obrestno mero. Pri vsaki protiponudbi mora navesti znesek, v višini katerega je pripravljena skleniti posel z Banko Slovenije. Najnižji znesek vsake izmed protiponudb nasprotne stranke znaša 1.000.000 EUR. Protiponudbe, ki presegajo najnižji znesek, morajo biti izražene kot mnogokratniki 100.000 EUR. ECB lahko določi zgornjo mejo protiponudbe, da bi preprečila nesorazmerno visoke protiponudbe. Pri avkciji z variabilno mero morajo biti licitirane obrestne mere enake ali višje od izklicne obrestne mere. Če so višje od izklicne obrestne mere, morajo biti izražene kot mnogokratniki 0,01 odstotne točke. 4.3.4.2 Neveljavnost protiponudb Protiponudbe nasprotne stranke so neveljavne, če jih nasprotna stranka predloži oziroma potrdi po izteku roka, določenega s strani ECB. Banka Slovenije zavrže protiponudbe nasprotne stranke, če ne izpolnjujejo pogojev iz točke 4.3.4.1 tega sklepa, in sicer zavrže vse protiponudbe nasprotne stranke, če vsaj ena protiponudba ne izpolnjuje navedenih pogojev. Če Banka Slovenije zavrže protiponudbe nasprotne stranke, o svoji odločitvi takoj obvesti nasprotno stranko. 4.3.4.3 Obveščanje uspešnih ponudnikov Banka Slovenije do predpisanega roka s potrditvijo sprejetih protiponudb po telefaksu obvesti posamezne nasprotne stranke, katerih protiponudbe so bile sprejete. 4.3.4.4 Postopek poravnave in vračila Nasprotna stranka mora najkasneje do 13:00 ure na datum poravnave operacije, ki je praviloma naslednji delovni dan Eurosistema po sprejetju protiponudb, zagotoviti zavarovanje svoje obveznosti v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije v skladu z določbami poglavij 5 in 6 tega sklepa. Banka Slovenije nakaže nasprotni stranki na njen PM račun znesek sprejetih protiponudb (nakazilo) do 14:00 ure na datum poravnave operacije. V primeru, da nasprotna stranka ni zagotovila zavarovanja v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije v predpisanem roku, ji Banka Slovenije nakaže le del nakazila do višine zagotovljenega zavarovanja. V tem primeru se najprej poravna sprejeta protiponudba nasprotne stranke z najvišjo obrestno mero, medtem ko se sprejete protiponudbe nasprotne stranke z vedno nižjimi obrestnimi merami poravnajo, dokler se ne izčrpa ves znesek delnega nakazila. Na datum zapadlosti operacije nasprotna stranka nakaže Banki Slovenije na njen PM račun glavnico in obresti iz naslova zapadle operacije do 14:00 ure. Pri izračunu obresti se uporablja linearna obrestna mera, pri čemer se za štetje dni uporablja konvencija “dejansko število dni/360 dni v letu”. Po prejemu vračila glavnice in obresti Banka Slovenije nasprotni stranki sprosti zavarovanje v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije. 4.3.5 Postopki pri povratnih operacijah finega uravnavanja za povečevanje likvidnosti Okvirni urnik izvedbe hitre avkcije pri povratnih operacijah finega uravnavanja za povečevanje likvidnosti, ki se ne izvajajo po vnaprej objavljenem koledarju (ni standardizirane frekvence in standardizirane zapadlosti): +-----------------+------------+--------------------------------+ | | Minute| | |Dan T |(kumulativno| | | | od najave)| | | | 0|Najava avkcije s strani ECB | | | |prek javnih elektronskih | | | |medijev in spletne strani ECB | | | |(če je najava avkcije javno | | | |objavljena) | | | +30
(30)|Rok za predložitev protiponudb | | | |nasprotnih strank | | | +55
(85)|Objava rezultatov avkcije s | | | |strani ECB prek javnih | | | |elektronskih medijev in spletne | | | |strani ECB (če se rezultati | | | |avkcije javno objavijo) | | | +10
(95)|Potrditev sprejetih protiponudb | | | |nasprotnih strank s strani | | | |Banke Slovenije | | | |Poravnava transakcij | +-----------------+------------+--------------------------------+ |Datum zapadlosti | 14:00|Vračilo zapadle operacije | |operacije | | | +-----------------+------------+--------------------------------+ T – trgovalni datum Banka Slovenije sodeluje v teh operacijah takrat, ko so trgovalni dan, datum poravnave in datum vračila delovni dnevi Banke Slovenije. V primeru, da operacija ni vnaprej javno najavljena s strani ECB, Banka Slovenije o tem neposredno obvesti vse primerne nasprotne stranke, ki so izbrane za izvajanje povratnih operacij finega uravnavanja v skladu z določbami točke 2.2 tega sklepa. 4.3.5.1 Predložitev protiponudb nasprotnih strank Nasprotna stranka predloži protiponudbe Banki Slovenije po telefaksu pred iztekom roka za predložitev protiponudb, ki ga določi ECB. Naknadno mora nasprotna stranka potrditi pogoje iz protiponudb po telefonu, najkasneje do izteka roka za predložitev protiponudb. Številki telefaksa in telefona sta objavljeni na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si). Protiponudbe mora nasprotna stranka predložiti na predpisanem obrazcu (Priloga 2a tega sklepa). Protiponudbe morajo biti pravilno izpolnjene in podpisane s strani pooblaščenih podpisnikov. Kot vrsto operacije nasprotna stranka v obrazcu navede: – Ime operacije: “Operacija finega uravnavanja” – Postopek: “Hitra avkcija” – Tip instrumenta: “Povratna transakcija (povečevanje likvidnosti)” Nasprotna stranka lahko umakne protiponudbe ali predloži popravljene protiponudbe do izteka roka za predložitev protiponudb. Pri avkciji s fiksno mero nasprotna stranka pošlje eno protiponudbo, pri avkciji z variabilno mero pa lahko nasprotna stranka pošlje do deset protiponudb z različnimi obrestnimi merami. Nasprotna stranka razvrsti protiponudbe po vrstnem redu od protiponudbe z najvišjo do protiponudbe z najnižjo obrestno mero. Pri vsaki protiponudbi mora navesti znesek, v višini katerega je pripravljena skleniti posel z Banko Slovenije. Najnižji znesek vsake izmed protiponudb nasprotne stranke znaša 1.000.000 EUR. Protiponudbe, ki presegajo najnižji znesek, morajo biti izražene kot mnogokratniki 100.000 EUR. ECB lahko določi zgornjo mejo protiponudbe, da bi preprečila nesorazmerno visoke protiponudbe. V primeru avkcije z variabilno mero morajo biti licitirane obrestne mere enake ali višje od izklicne obrestne mere. Če so višje od izklicne obrestne mere, morajo biti izražene kot mnogokratniki 0,01 odstotne točke. 4.3.5.2 Neveljavnost protiponudb Protiponudbe nasprotne stranke so neveljavne, če jih nasprotna stranka predloži oziroma potrdi po izteku roka, določenega s strani ECB. Banka Slovenije zavrže protiponudbe nasprotne stranke, če ne izpolnjujejo pogojev iz točke 4.3.5.1 tega sklepa, in sicer zavrže vse protiponudbe nasprotne stranke, če vsaj ena protiponudba ne izpolnjuje navedenih pogojev. Če Banka Slovenije zavrže protiponudbe nasprotne stranke, o svoji odločitvi takoj obvesti nasprotno stranko. 4.3.5.3 Obveščanje uspešnih ponudnikov Banka Slovenije do predpisanega roka s potrditvijo sprejetih protiponudb po telefaksu obvesti posamezne nasprotne stranke, katerih protiponudbe so bile sprejete. 4.3.5.4 Postopek poravnave in vračila Nasprotna stranka mora najkasneje do poravnave operacije zagotoviti zavarovanje svoje obveznosti v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije v skladu z določbami poglavij 5 in 6 tega sklepa. Banka Slovenije nakaže nasprotni stranki na datum poravnave, ki je običajno enak trgovalnemu dnevu, na njen PM račun znesek sprejetih protiponudb (nakazilo). V primeru, da nasprotna stranka ni zagotovila zavarovanja v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije v predpisanem roku, ji Banka Slovenije nakaže le del nakazila do višine zagotovljenega zavarovanja. V tem primeru se najprej poravna sprejeta protiponudba nasprotne stranke z najvišjo obrestno mero, medtem ko se sprejete protiponudbe nasprotne stranke z vedno nižjimi obrestnimi merami poravnajo, dokler se ne izčrpa ves znesek delnega nakazila. Na datum zapadlosti operacije nasprotna stranka nakaže Banki Slovenije na njen PM račun glavnico in obresti iz naslova zapadle operacije do 14:00 ure. Pri izračunu obresti se uporablja linearna obrestna mera, pri čemer se za štetje dni uporablja konvencija “dejansko število dni/360 dni v letu”. Po prejemu vračila glavnice in obresti Banka Slovenije nasprotni stranki sprosti zavarovanje v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije. 4.3.6 Postopki pri operacijah finega uravnavanja v obliki vezanih depozitov Okvirni urnik izvedbe hitre avkcije pri zbiranju vezanih depozitov, ki se ne izvajajo po vnaprej objavljenem koledarju (ni standardizirane frekvence in standardizirane zapadlosti): +-----------------+---------------+-----------------------------+ | | Minute| | |Dan T | (kumulativno| | | | od najave)| | | | 0|Najava avkcije s strani ECB | | | |prek javnih elektronskih | | | |medijev | | | |in spletne strani ECB (če je | | | |najava avkcije javno | | | |objavljena) | | | +30
(30)|Rok za predložitev | | | |protiponudb nasprotnih | | | |strank | | | +55
(85)|Objava rezultatov avkcije s | | | |strani ECB prek javnih | | | |elektronskih medijev in | | | |spletne strani ECB (če se | | | |rezultati avkcije javno | | | |objavijo) | | | +10
(95)|Potrditev sprejetih | | | |protiponudb nasprotnih | | | |strank s strani Banke | | | |Slovenije | | | |Poravnava transakcij | +-----------------+---------------+-----------------------------+ |Datum zapadlosti | 14:00|Vračilo zapadle operacije | |operacije | | | +-----------------+---------------+-----------------------------+ T – trgovalni datum Banka Slovenije sodeluje v teh operacijah takrat, ko so trgovalni dan, datum poravnave in datum vračila delovni dnevi Banke Slovenije. V primeru, da operacija ni vnaprej javno najavljena s strani ECB, Banka Slovenije o tem neposredno obvesti vse primerne nasprotne stranke, ki so izbrane za izvajanje zbiranja vezanih depozitov v skladu z določbami točke 2.2 tega sklepa. 4.3.6.1 Predložitev protiponudb nasprotnih strank Nasprotna stranka predloži protiponudbe Banki Slovenije po telefaksu pred iztekom roka za predložitev protiponudb ki ga določi ECB. Naknadno mora nasprotna stranka potrditi pogoje iz protiponudb po telefonu, najkasneje do izteka roka za predložitev protiponudb. Številki telefaksa in telefona sta objavljeni na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si). Protiponudbe mora nasprotna stranka predložiti na predpisanem obrazcu (Priloga 2a tega sklepa). Protiponudbe morajo biti pravilno izpolnjene in podpisane s strani pooblaščenih podpisnikov. Kot vrsto operacije nasprotna stranka v obrazcu navede: – Ime operacije: “Operacija finega uravnavanja” – Postopek: “Hitra avkcija” – Tip instrumenta: “Vezani depozit” Nasprotna stranka lahko umakne protiponudbe ali predloži popravljene protiponudbe do izteka roka za predložitev protiponudb. Pri avkciji s fiksno mero nasprotna stranka pošlje eno protiponudbo, pri avkciji z variabilno mero pa lahko nasprotna stranka pošlje do deset protiponudb z različnimi obrestnimi merami. Nasprotna stranka razvrsti protiponudbe po vrstnem redu od protiponudbe z najnižjo do protiponudbe z najvišjo obrestno mero. Pri vsaki protiponudbi mora navesti znesek, v višini katerega je pripravljena skleniti posel z Banko Slovenije. Najnižji znesek vsake izmed protiponudb nasprotne stranke znaša 1.000.000 EUR. Protiponudbe, ki presegajo najnižji znesek, morajo biti izražene kot mnogokratniki 100.000 EUR. ECB lahko določi zgornjo mejo protiponudbe, da bi preprečila nesorazmerno visoke protiponudbe. V primeru avkcije z variabilno mero morajo biti licitirane obrestne mere enake ali nižje od izklicne obrestne mere. Če so nižje od izklicne obrestne mere, morajo biti izražene kot mnogokratniki 0,01 odstotne točke. 4.3.6.2 Neveljavnost protiponudb Protiponudbe nasprotne stranke so neveljavne, če jih nasprotna stranka predloži oziroma potrdi po izteku roka, določenega s strani ECB. Banka Slovenije zavrže protiponudbe nasprotne stranke, če ne izpolnjujejo pogojev iz točke 4.3.6.1 tega sklepa, in sicer zavrže vse protiponudbe nasprotne stranke, če vsaj ena protiponudba ne izpolnjuje navedenih pogojev. Če Banka Slovenije zavrže protiponudbe nasprotne stranke, o svoji odločitvi takoj obvesti nasprotno stranko. 4.3.6.3 Obveščanje uspešnih ponudnikov Banka Slovenije do predpisanega roka s potrditvijo sprejetih protiponudb po telefaksu obvesti posamezne nasprotne stranke, katerih protiponudbe so bile sprejete. 4.3.6.4 Postopek poravnave in vračila Nasprotna stranka mora na datum poravnave, ki je običajno enak trgovalnemu dnevu operacije, na PM račun Banke Slovenije nakazati znesek sprejetih protiponudb. Na datum zapadlosti operacije Banka Slovenije nakaže nasprotni stranki na njen PM račun glavnico in obresti iz naslova zapadle operacije do 14:00 ure. Pri izračunu obresti se uporablja linearna obrestna mera, pri čemer se za štetje dni uporablja konvencija “dejansko število dni/360 dni v letu”. 4.3.7 Postopki pri operacijah finega uravnavanja v obliki valutnih zamenjav Okvirni urnik izvedbe hitre avkcije pri operacijah finega uravnavanja v obliki valutnih zamenjav, ki se ne izvajajo po vnaprej objavljenem koledarju (ni standardizirane frekvence in standardizirane zapadlosti): +-------------------+--------------+---------------------------+ | | Minute| | |Dan T | (kumulativno| | | | od najave)| | | | 0|Najava avkcije s strani | | | |ECB prek javnih | | | |elektronskih medijev in | | | |spletne strani ECB (če je | | | |najava avkcije javno | | | |objavljena) | | | +30
(30)|Rok za predložitev | | | |protiponudb nasprotnih | | | |strank | | | +55
(85)|Objava rezultatov avkcije | | | |s strani ECB prek javnih | | | |elektronskih medijev in | | | |spletne strani ECB (če se | | | |rezultati avkcije javno | | | |objavijo) | | | +10
(95)|Potrditev sprejetih | | | |protiponudb nasprotnih | | | |strank s strani Banke | | | |Slovenije | +-------------------+--------------+---------------------------+ |Dan T, T+1 ali T+2 | |Poravnava transakcij | |(Datum poravnave) | | | +-------------------+--------------+---------------------------+ |Datum drugega dela | |Povratni odkup | |valutne zamenjave | | | +-------------------+--------------+---------------------------+ T – trgovalni datum Banka Slovenije sodeluje v teh operacijah takrat, ko so trgovalni datum, datum poravnave in datum drugega dela valutne zamenjave delovni dnevi Banke Slovenije. V primeru, da operacija ni vnaprej javno najavljena s strani ECB, Banka Slovenije o tem neposredno obvesti vse primerne nasprotne stranke, ki so izbrane za izvajanje operacij finega uravnavanja v obliki valutnih zamenjav. 4.3.7.1 Predložitev protiponudb nasprotnih strank Nasprotna stranka predloži protiponudbe Banki Slovenije po telefaksu pred iztekom roka za predložitev protiponudb ki ga določi ECB. Naknadno mora nasprotna stranka potrditi pogoje iz protiponudb po telefonu, najkasneje do izteka roka za predložitev protiponudb. Številki telefaksa in telefona sta objavljeni na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si). Protiponudbe mora nasprotna stranka predložiti na predpisanem obrazcu (Priloga 2b tega sklepa). Protiponudbe morajo biti pravilno izpolnjene in podpisane s strani pooblaščenih podpisnikov. Kot vrsto operacije nasprotna stranka v obrazcu navede: – Ime operacije: “Operacija finega uravnavanja” – Postopek: “Hitra avkcija” – Tip instrumenta: “Valutna zamenjava (povečevanje likvidnosti)” ali “Valutna zamenjava (umikanje likvidnosti)” Nasprotna stranka lahko umakne protiponudbe ali predloži popravljene protiponudbe do izteka roka za predložitev protiponudb. Pri avkciji s fiksno mero nasprotna stranka pošlje eno protiponudbo, pri avkciji z variabilno mero pa lahko nasprotna stranka pošlje do deset protiponudb z različnimi swap točkami. Pri vsaki protiponudbi mora navesti znesek v osnovni valuti, ki ga Banki Slovenije želi prodati (in ponovno kupiti) ali kupiti (in ponovno prodati). Najnižji znesek vsake izmed protiponudb nasprotne stranke je praviloma naveden v najavi avkcije. ECB lahko določi zgornjo mejo protiponudbe, da bi preprečila nesorazmerno visoke protiponudbe. V primeru avkcije z variabilno mero morajo biti pri operacijah povečevanja (umikanja) likvidnosti licitirane swap točke enake ali nižje (enake ali višje) od izklicnih swap točke. Če so različne od izklicnih swap točk, morajo biti izražene kot mnogokratniki 0,01 swap točke. 4.3.7.2 Neveljavnost protiponudb Protiponudbe nasprotne stranke so neveljavne, če jih nasprotna stranka predloži oziroma potrdi po izteku roka, določenega s strani ECB. Banka Slovenije zavrže protiponudbe nasprotne stranke, če ne izpolnjujejo pogojev iz točke 4.3.7.1 tega sklepa, in sicer zavrže vse protiponudbe nasprotne stranke, če vsaj ena protiponudba ne izpolnjuje navedenih pogojev. Če Banka Slovenije zavrže protiponudbe nasprotne stranke, o svoji odločitvi takoj obvesti nasprotno stranko. 4.3.7.3 Obveščanje uspešnih ponudnikov Banka Slovenije do predpisanega roka s potrditvijo sprejetih protiponudb po telefaksu obvesti posamezne nasprotne stranke, katerih protiponudbe so bile sprejete. 4.3.7.4 Postopek poravnave in vračila Glej tudi točko 3.5.
  1. tega sklepa Valutne zamenjave za povečevanje likvidnosti V primeru valutnih zamenjav za povečevanje likvidnosti mora nasprotna stranka v skladu z določbami v potrditvah posla nakazati Banki Slovenije na korespondenčni račun v tujini znesek sprejetih protiponudb v tuji valuti. Banka Slovenije nakaže na datum poravnave nasprotni stranki na njen PM račun znesek sprejetih protiponudb v eurih v skladu z določbami v potrditvah posla. V primeru, da nasprotna stranka ni nakazala dogovorjenega zneska v tuji valuti v predpisanem roku, ji Banka Slovenije nakaže le del zneska sprejetih protiponudb v eurih v odvisnosti od višine nakazanega zneska v tuji valuti. Ob zapadlosti Banka Slovenije v skladu z določbami v potrditvah posla nakaže nasprotni stranki na njen korespondenčni račun v tujini dogovorjeni znesek povratne prodaje v tuji valuti iz naslova zapadle operacije. Na datum drugega dela valutne zamenjave nasprotna stranka nakaže Banki Slovenije na njen PM račun v skladu z določbami v potrditvah posla dogovorjeni znesek povratne prodaje v eurih. Valutne zamenjave za umikanje likvidnosti V primeru valutnih zamenjav za umikanje likvidnosti mora nasprotna stranka na datum poravnave nakazati Banki Slovenije na njen PM račun znesek sprejetih protiponudb v eurih v skladu z določbami v potrditvah posla. Banka Slovenije nakaže v skladu z določbami v potrditvah posla nasprotni stranki na njen korespondenčni račun v tujini znesek sprejetih protiponudb v tuji valuti. V primeru, da nasprotna stranka ni nakazala dogovorjenega zneska v eurih v predpisanem roku, ji Banka Slovenije nakaže le del zneska sprejetih protiponudb v tuji valuti v odvisnosti od višine nakazanega zneska v eurih. Na datum drugega dela valutne zamenjave nasprotna stranka nakaže Banki Slovenije na njen korespondenčni račun v tujini dogovorjeni znesek povratne prodaje v tuji valuti v skladu z določbami v potrditvah posla. Banka Slovenije nakaže nasprotni stranki na njen PM račun dogovorjeni znesek povratne prodaje v eurih iz naslova zapadle operacije v skladu z določbami v potrditvah posla. 4.4 POSTOPKI PRI DVOSTRANSKIH OPERACIJAH V obliki dvostranskih operacij se lahko izvajajo: – operacije finega uravnavanja: povratne transakcije (za povečevanje ali umikanje likvidnosti), zbiranje vezanih depozitov, valutne zamenjave (za povečevanje ali umikanje likvidnosti) in – strukturne operacije: dokončne transakcije. Pri dvostranskih transakcijah izvaja Banka Slovenije operacije z eno ali več nasprotnimi strankami brez uporabe avkcijskih postopkov. Ob aktiviranju dvostranske operacije Banka Slovenije neposredno vzpostavi stik po telefonu z eno ali več primernimi nasprotnimi strankami, ki izpolnjujejo pogoje iz točke 2.2 tega sklepa in so izbrane za sodelovanje pri dvostranski operaciji. Na podlagi natančnih navodil, ki jih prejme s strani ECB, se Banka Slovenije odloči, ali bo sklenila posel z nasprotno stranko. Po sklenitvi posla Banka Slovenije po telefonu in naknadno po telefaksu nasprotni stranki posreduje potrditev sklenjenega posla. Poravnava transakcij poteka prek Banke Slovenije. Če bi Svet ECB odločil, da lahko v izrednih okoliščinah dvostranske operacije izvaja tudi sama ECB (ali ena ali več nacionalnih centralnih bank, ki bi delovale kot operativna enota ECB), bi se postopki za tovrstne operacije ustrezno prilagodili. V tem primeru bi ECB (ali Banka Slovenije v vlogi operativne enote ECB) neposredno vzpostavila stik z eno ali več nasprotnimi strankami na območju Republike Slovenije, izbranimi v skladu z merili iz točke 2.2 tega sklepa. ECB (ali Banka Slovenije v vlogi operativne enote ECB) bi se odločila, ali bo sklenila posel z nasprotnimi strankami. Transakcije bi se kljub temu poravnale na decentraliziran način prek Banke Slovenije. V primeru povratnih transakcij za povečevanje likvidnosti mora nasprotna stranka najkasneje do poravnave operacije zagotoviti zavarovanje svoje obveznosti v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije v skladu z določbami poglavij 5 in 6 tega sklepa. Frekvenca izvajanja dvostranskih operacij ni standardizirana. Prav tako ni standardizirana zapadlost operacij. Dvostranske operacije se običajno javno ne objavijo. ECB lahko dodatno odloči, da se tudi rezultati dvostranske operacije ne objavijo javno. Dvostranske operacije finega uravnavanja se lahko izvajajo na katerikoli delovni dan Eurosistema. Banka Slovenije sodeluje pri izvedbi teh dvostranskih operacij le na delovni dan Banke Slovenije. Dokončne transakcije, izvedene v obliki dvostranskih strukturnih operacij, se praviloma izvajajo in poravnavajo na dneve, na katere so vse sodelujoče nacionalne centralne banke odprte za izvajanje operacij denarne politike Eurosistema. Pri dokončnih transakcijah, ki se izvajajo prek borz ali tržnih agentov, ni vnaprejšnjih omejitev glede kroga nasprotnih strank. Postopki sklenitve posla in poravnave se izvajajo v skladu s tržnimi konvencijami, ki veljajo za vrsto finančnega premoženja, ki ga Banka Slovenije kupuje oziroma prodaja. 4.5 POSTOPKI PORAVNAVE 4.5.1 Splošni opis Denarne transakcije na podlagi odprtih ponudb Eurosistema ali operacij odprtega trga se poravnajo prek PM računov nasprotnih strank in Banke Slovenije v sistemu TARGET
  2. Po zaprtju sistema TARGET2 se denarne transakcije iz odprtih ponudb Eurosistema poravnajo prek računov obveznih rezerv nasprotnih strank pri Banki Slovenije. Denarne transakcije se poravnajo šele po (ali ob) dokončni vključitvi primernega finančnega premoženja nasprotne stranke za zavarovanje terjatev operacije v sklad finančnega premoženja pri Banki Slovenije. Operacije odprtega trga na podlagi standardnih avkcij (tj. operacije glavnega refinanciranja, operacije dolgoročnejšega refinanciranja in strukturne operacije) se običajno poravnajo na prvi dan po trgovalnem dnevu, ko je odprt sistem TARGET2 in vsi ustrezni sistemi poravnave vrednostnih papirjev (SPVP). Pri izdaji dolžniških certifikatov ECB pa se poravnava izvede na drugi dan po trgovalnem dnevu, ko je odprt sistem TARGET2 in vsi ustrezni SPVP. Podrobnejše določbe o postopkih poravnave so v točki 4.3 tega sklepa. Poravnava odprtih ponudb je opisana v točkah 4.1.1 in 4.1.2 tega sklepa. 4.5.2 Postopki ob koncu dneva Postopki ob koncu dneva so opredeljeni v Splošnih pogojih za udeležbo v sistemu TARGET2-Slovenija in v uporabniških priročnikih, ki so objavljeni na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si). Praviloma je čas zaprtja sistema TARGET2 18:00 ura. Po času zaprtja se nadaljnji plačilni nalogi za obdelavo v sistemu TARGET2 ne sprejemajo, čeprav so preostali plačilni nalogi, ki so bili sprejeti pred časom zaprtja, še vedno v obdelavi. Nasprotne stranke morajo zahtevek za dostop do mejnega posojila ali vpisa mejnega depozita predložiti Banki Slovenije najpozneje 15 minut po zaprtju sistema TARGET
  3. Skrajni rok za zahtevek za dostop do odprtih ponudb Eurosistema se na zadnji delovni dan Eurosistema v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv podaljša za dodatnih 15 minut. Tabela 2: Običajni urnik poravnave in vračila za nekatere instrumente denarne politike in posojila čez dan 5 PRIMERNO FINANČNO PREMOŽENJE ZA ZAVAROVANJE TERJATEV EUROSISTEMA Člen 18.1 Statuta ESCB in ECB dovoljuje, da ECB in nacionalne centralne banke sklepajo posle na finančnih trgih z dokončnimi ali začasnimi nakupi in prodajami finančnega premoženja za zavarovanje terjatev, in zahteva, da vse kreditne operacije Eurosistema temeljijo na primernih zavarovanjih. Zato vse operacije Eurosistema za povečevanje likvidnosti temeljijo na finančnem premoženju za zavarovanje terjatev, ki ga zagotovijo nasprotne stranke bodisi v obliki prenosa imetništva nad finančnim premoženjem (v primeru dokončnih poslov ali pogodb o začasni prodaji) oziroma v obliki zastave, odstopa terjatve ali spremenljivega zavarovanja (ang. charge) (v primeru zavarovanih posojil). Banka Slovenije sklepa s primernimi nasprotnimi strankami operacije povečevanja likvidnosti na podlagi zagotovitve finančnega zavarovanja na primernem finančnem premoženju v korist Banke Slovenije. Primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev Eurosistema sestavljata dve vrsti premoženja: tržno in netržno finančno premoženje. Med njima ni razlik glede primernosti za različne vrste operacij denarne politike Eurosistema, razen tega, da se netržno finančno premoženje ne uporablja za dokončne transakcije. Premoženje, ki je primerno za operacije denarne politike Eurosistema, se lahko uporablja tudi za zavarovanje terjatev iz naslova posojila čez dan. Z namenom, da tržno in netržno finančno premoženje zadostita istim bonitetnim standardom, je bil vzpostavljen bonitetni okvir Eurosistema (Eurosystem credit assessment framework, v nadaljevanju: ECAF), podrobneje opisan v točki 5.3 tega sklepa. Seznam primernega tržnega premoženja je javno objavljen na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu) kot t. i. lista primernega tržnega finančnega premoženja (v nadaljevanju: lista). Lista ne vsebuje tržnega finančnega premoženja izdanega s strani nefinančnih družb, ki nimajo bonitetne ocene zunanjih bonitetnih institucij (ECAI). Njegova primernost je odvisna od bonitetne ocene sistema oziroma vira, ki ga nasprotna stranka izbere v skladu s pravili ECAF. Seznam primernega netržnega finančnega premoženja javno ni objavljen, prav tako ne primerni dolžniki oziroma garanti netržnega finančnega premoženja. Nasprotna stranka, ki je ustanovljena v Republiki Sloveniji, lahko za zavarovanje terjatev Banke Slovenije uporabi katero koli primerno tržno in netržno finančno premoženje tudi čezmejno, v skladu s točko 5.6 tega sklepa. Banka Slovenije daje nasprotnim strankam pojasnila glede primernosti finančnega premoženja samo za tržno finančno premoženje, ki je bilo že izdano oziroma, v primeru netržnega finančnega premoženja, šele ko je bila posojilna pogodba že sklenjena. 5.1 KRITERIJI PRIMERNOSTI FINANČNEGA PREMOŽENJA 5.1.1 Kriteriji primernosti za tržno finančno premoženje Dolžniški certifikati, ki jih je izdala ECB, ter vsi dolžniški certifikati, ki so jih izdale nacionalne centralne banke Eurosistema pred uvedbo eura v svoji državi članici, so primerni. Pri določanju primernosti drugega tržnega finančnega premoženja se uporabljajo naslednji kriteriji primernosti: 5.1.1.1 Vrsta finančnega premoženja Biti mora dolžniški instrument, ki mora imeti: (a) fiksen, brezpogojen znesek glavnice (obveznice, ki vključujejo nakupni bon ali drugo podobno pravico, niso primerne); in (b) kupon, ki ne more povzročiti negativnega denarnega toka. Poleg tega mora biti kupon eden od naslednjih: (i) brezkuponski; (ii) kupon s fiksno obrestno mero; ali (iii) kupon z variabilno obrestno mero, vezano na referenčno obrestno mero. Kupon je lahko vezan na spremembo bonitete samega izdajatelja. Poleg tega so primerne tudi obveznice, vezane na gibanje inflacije. Te značilnosti mora instrument ohranjati do dokončnega poplačila obveznosti. Dolžniški instrumenti morajo zagotavljati imetniku pravico do izplačila denarnih tokov, ki ni podrejena pravici imetnikov drugih dolžniških instrumentov istega izdajatelja. Zahteva iz alineje (a) predhodnega odstavka ne velja za listinjene vrednostne papirje, razen za obveznice, ki so jih izdale kreditne institucije v skladu z merili določenimi v členu 22
(4)direktive KNPVP (Direktiva Sveta z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (Uradni list L 375, 31/12/1985 str. 0003 – 0018), nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/1/ES z dne 9. marca 2005, Uradni list L 079, 24/03/2005 str. 0009 – 0017), t. i. krite bančne obveznice. Eurosistem ocenjuje primernost listinjenih vrednostnih papirjev, razen kritih bančnih obveznic, po kriterijih navedenih v nadaljevanju. Kritno premoženje, ki ustvarja denarni tok in je podlaga listinjenih vrednostnih papirjev, mora izpolnjevati naslednje pogoje: (
  1. a)pridobitev kritnega premoženja mora urejati pravo države članice EU; (
  2. b)subjekt s posebnim namenom pri listinjenju mora kritno premoženje zakonito pridobiti od originatorja ali posrednika ter na način, ki ga Eurosistem šteje za “pravo prodajo”, izvršljivo proti tretjim osebam; kritno premoženje mora biti zunaj dosega originatorja in njegovih upnikov ali posrednika in njegovih upnikov tudi v primeru originatorjeve ali posrednikove insolventnosti; (
  3. c)kritno premoženje mora ustvariti in izdajatelju prodati originator ali, če je tako predvideno, posrednik, ki imata sedež v EGP; (
  4. d)kritno premoženje ne sme vsebovati, v celoti ali delno, dejansko ali potencialno, tranš drugih listinjenih vrednostnih papirjev. Ta zahteva ne izključuje primernosti listinjenih vrednostnih papirjev, kjer struktura izdaje vključuje dva subjekta s posebnim namenom in je v zvezi z njima izpolnjena zahteva o “pravi prodaji”, tako da so dolžniški instrumenti, izdani s strani drugega subjekta s posebnim namenom, zavarovani posredno ali neposredno z izvornim kritnim premoženjem, ki je podlaga zavarovanju prvega listinjenega vrednostnega papirja, in da se vsi denarni tokovi iz kritnega premoženja, prenesejo s prvega na drugi subjekt s posebnim namenom. Poleg tega finančno premoženje ne sme vsebovati, v celoti ali delno, dejansko ali potencialno, kreditnih zapisov, poslov zamenjav ali drugih izvedenih finančnih instrumentov ali sintetičnih vrednostnih papirjev. Omejitev pri izvedenih finančnih instrumentih ne zajema zamenjav, ki so v strukturi listinjenega vrednostnega papirja uporabljeni izključno za zavarovanje pred tveganji (hedging). (
  5. e)če gre za bančna posojila, morajo imeti dolžniki in upniki sedež (če so fizične osebe, pa morajo biti rezidenti) v EGP, kjer se mora nahajati tudi zadevno zavarovanje, če pride v poštev. Pravo, ki ureja ta bančna posojila, mora biti pravo države EGP. Če gre za obveznice, morajo imeti njihovi izdajatelji sedež v EGP, izdane morajo biti v državi EGP po pravu države EGP, zadevno zavarovanje pa se mora nahajati v EGP. Za primere, ko imajo originatorji ali, če je predvideno posredniki, sedež v euroobmočju ali v Združenem kraljestvu, je Eurosistem preveril, da v teh jurisdikcijah ni pomembnih določb o razveljavitvi prodaje premoženja. Če ima originator ali, če je predvideno posrednik, sedež v drugi državi EGP, se lahko listinjeni vrednostni papirji štejejo za primerne samo, če se Eurosistem prepriča, da bi bile njegove pravice ustrezno zavarovane pred tistimi določbami o razveljavitvi prodaje premoženja po pravu zadevne države EGP, ki jih Eurosistem šteje za pomembne. V ta namen je treba, preden se listinjeni vrednostni papirji lahko štejejo za primerne, predložiti neodvisno pravno oceno, v obliki, sprejemljivi za Eurosistem, ki opisuje pravila o razveljavitvi prodaje premoženja v zadevni državi. Eurosistem lahko za potrebe odločanja o tem, ali so njegove pravice ustrezno zavarovane pred pravili o razveljavitvi prodaje premoženja, zahteva druge dokumente, vključno s potrdilom o solventnosti v obdobju izpodbojnosti, ki ga zagotovi prevzemnik. Pravila o razveljavitvi prodaje premoženja, ki jih Eurosistem šteje za pomembna in zato nesprejemljiva, vključujejo pravila, po katerih lahko upravitelj v postopku zaradi insolventnosti doseže razveljavitev prodaje kritnega premoženja zgolj zato, ker je bila izvedena znotraj določenega obdobja (obdobja izpodbojnosti) pred razglasitvijo insolventnosti prodajalca (originatorja/posrednika), in primere, ko lahko prevzemnik prepreči takšno razveljavitev samo, če lahko dokaže, da v času prodaje ni vedel za insolventnost prodajalca (originatorja/posrednika). Finančno premoženje je primerno, če znotraj strukturirane izdaje tranša (oziroma podtranša) ni podrejena drugim tranšam iste izdaje. Tranša (oziroma podtranša) se šteje za nepodrejeno drugim tranšam (oziroma podtranšam), če v skladu z vrstnim redom poplačila, ki se uporabi po dostavi obvestila o izvršbi, kot ga določa ponudbeni prospekt, nobena druga tranša (oziroma podtranša) nima prednosti pred to tranšo (oziroma podtranšo) glede izplačila (glavnice ali obresti), in je torej ta tranša (oziroma podtranša) med različnimi tranšami (oziroma podtranšami) znotraj strukturirane izdaje zadnja, ki bi utrpela škodo. Pri strukturiranih izdajah, kjer prospekt predvideva dostavo obvestila o predčasni izpolnitvi in obvestila o izvršbi, je treba zagotoviti nepodrejenost tranše (ali podtranše) pri vrstnem redu poplačila tako v zvezi z obvestilom o predčasni izpolnitvi kot tudi v zvezi z obvestilom o izvršbi. Eurosistem si pridržuje pravico, da od posameznih tretjih oseb (kot so izdajatelj, originator ali organizator) zahteva kakršno koli pojasnilo oziroma pravno potrditev, za katero meni, da je potrebna za oceno primernosti listinjenih vrednostnih papirjev. 5.1.1.2 Bonitetni standard Dolžniški instrument mora zadostiti zahtevam glede bonitetne ocene kot jih določajo pravila ECAF za tržno finančno premoženje (glej točko 5.3.1 tega sklepa). 5.1.1.3 Kraj izdaje Dolžniški instrument mora biti deponiran/registriran (izdan) v EGP pri centralni banki ali pri centralni depotni družbi (v nadaljevanju: CDD), ki izpolnjuje minimalne standarde, določene s strani ECB. Poleg tega morajo biti mednarodni dolžniški vrednostni papirji, v obliki zbirnih prinosniških listin (global bearer form), izdani od 1. januarja 2007 dalje v obliki novih zbirnih listin (new global notes) prek mednarodnega CDD Euroclear Bank (Belgija) in Clearstream Banking Luxembourg, in morajo biti deponirani pri skupnem skrbniku (common safekeeper), ki je mednarodni register vrednostnih papirjev ali, kjer je to primerno, CDD, ki izpolnjuje minimalne standarde, določene s strani ECB. Mednarodni dolžniški vrednostni papirji v obliki zbirnih prinosniških listin, ki so bili izdani v obliki klasičnih zbirnih listin (classical global notes) pred 1. januarjem 2007, ter zamenljivi vrednostni papirji, ki so bili izdani pod isto kodo ISIN na ta datum ali po njem, ostanejo primerni do zapadlosti. Pogoj za primernost mednarodnih dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih v obliki zbirnih imenskih listin (global registered form) prek mednarodne CDD Euroclear Bank (Belgija) in Clearstream Banking Luxemburg po 30. septembru 2010, je, da so izdani v skladu z novo strukturo hrambe mednarodnih dolžniških vrednostnih papirjev. Mednarodni dolžniški vrednostni papirji v obliki zbirnih imenskih listin, izdani na ta datum ali pred njim, ostanejo primerni do zapadlosti. Mednarodni dolžniški vrednostni papirji v obliki posamičnih listin (individual notes) izdani po 30. septembru 2010 niso primerni. Mednarodni dolžniški vrednostni papirji v obliki posamičnih listin, izdani na ta datum ali pred njim, ostanejo primerni do zapadlosti. V primeru izdaje tržnega dolžniškega instrumenta s strani nefinančnih družb, kot so opredeljene z European System of Accounts 1995 (ESA 95), ki nimajo bonitetne ocene zunanjih bonitetnih institucij (ECAI), mora biti kraj izdaje euroobmočje. 5.1.1.4 Postopki poravnave Dolžniški instrument mora biti prenosljiv v nematerializirani obliki. Biti mora hranjen in poravnan v euroobmočju prek računa odprtega pri Eurosistemu ali pri sistemu poravnave vrednostnih papirjev (SPVP), ki izpolnjuje standarde, določene s strani ECB, tako da obliko in vsebino ter izvršitev zavarovanja ureja pravo države članice. Če centralni register vrednostnih papirjev, kjer je finančno premoženje izdano, in SPVP, kjer je poravnano, nista ista ustanova, morata biti obe ustanovi med seboj povezani na način, ki ga odobri ECB. 5.1.1.5 Primerni trgi Dolžniški instrument mora kotirati na organiziranem trgu, kot ga določa direktiva MiFID, ali pa se z njim trguje na primernem neorganiziranem trgu, katerega primernost določa ECB. Seznam primernih neorganiziranih trgov se javno objavlja na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu). Ocena neorganiziranih trgov, ki jo pripravlja Eurosistem, temelji na treh načelih – varnosti, transparentnosti in dostopnosti. 5.1.1.6 Vrsta izdajatelja in garanta Dolžniški instrument je lahko izdan ali garantiran s strani centralne banke države članice EU, osebe javnega sektorja (ang. Public Sector Entity), osebe privatnega sektorja, mednarodne ali nadnacionalne institucije. 5.1.1.7 Kraj ustanovitve izdajatelja in garanta Izdajatelj mora biti ustanovljen v EGP ali v eni od držav G-10 izven EGP (trenutno so to ZDA, Kanada, Japonska in Švica). V slednjem primeru je dolžniški instrument primeren samo, če se Eurosistem prepriča, da bodo njegove pravice, na način, kot ga določa Eurosistem, ustrezno zaščitene tudi v okviru zakonodaje zadevne države G-10 izven EGP. V ta namen je treba, preden se finančno premoženje sprejme kot primerno, priskrbeti pravno oceno v obliki in vsebini, ki sta sprejemljivi za Eurosistem. V primeru listinjenega vrednostnega papirja mora biti izdajatelj ustanovljen v EGP. Garant mora biti ustanovljen v EGP, razen če za izpolnjevanje visokih bonitetnih standardov za tržno finančno premoženje jamstvo ni potrebno, kakor je določeno v točki 5.3 tega sklepa. Mednarodne in nadnacionalne institucije so primerni izdajatelji oziroma garanti ne glede na kraj ustanovitve. V primeru izdaje tržnega dolžniškega instrumenta s strani nefinančne družbe, ki nima bonitetne ocene zunanjih bonitetnih institucij (ECAI), morata biti izdajatelj in garant ustanovljena v euroobmočju. 5.1.1.8 Valuta denominacije Dolžniški instrument mora biti denominiran v eurih (izraženem kot takem ali v nacionalnih denominacijah eura). 5.1.2 Kriteriji primernosti za netržno finančno premoženje Za primerno netržno finančno premoženje se štejejo tri oblike premoženja: vezani depoziti primernih nasprotnih strank iz točke 3.5.3 tega sklepa, bančna posojila in netržni hipotekarni dolžniški instrumenti. 5.1.2.1 Bančna posojila Bančna posojila morajo izpolnjevati naslednje kriterije primernosti: (
  6. a)Vrsta finančnega premoženja Bančno posojilo mora biti dolžniška obveznost primernega dolžnika do nasprotne stranke Eurosistema. Bančna posojila s postopnim odplačevanjem glavnice (kjer se glavnica in obresti izplačujejo po vnaprej določenem amortizacijskem načrtu) so primerna. Neizkoriščene kreditne linije (npr. neizkoriščen del revolving posojila), prekoračitve stanja na tekočem računu in akreditivi (ki dovoljujejo uporabo kredita, vendar sami po sebi niso posojila) niso primerni. Sindicirana posojila (oziroma delež institucije/člana v sindiciranem posojilu) so primerna oblika bančnih posojil. Pravice iz naslova odplačila glavnice oziroma obresti ne smejo biti podrejene pravicam (morebitnih) imetnikov drugih bančnih posojil (ali drugim tranšam oziroma podtranšam istega sindiciranega posojila) ali dolžniških instrumentov istega izdajatelja. (
  7. b)Bančno posojilo mora imeti (
  8. a)fiksen, brezpogojni znesek glavnice in (
  9. b)obrestno mero, ki ne sme povzročiti negativnega denarnega toka. Poleg tega mora biti obrestna mera ena od naslednjih: (
  10. i)kot pri brezkuponskih instrumentih; (
  11. ii)fiksna; ali (iii) variabilna, vezana na drugo referenčno obrestno mero. Poleg tega so primerna tudi bančna posojila, vezana na gibanje inflacije. Te značilnosti mora posojilo ohraniti do dokončnega odplačila obveznosti. (
  12. c)Vrsta dolžnika oziroma garanta Primerni dolžniki in garanti so nefinančne družbe (opredeljene z European System of Accounts 1995-ESA 95), osebe javnega sektorja, mednarodne in nadnacionalne institucije. Vsak dolžnik je solidarno odgovoren za celotno poplačilo bančnega posojila. Posojilo, pri katerem več dolžnikov skupno odgovarja za posamezno bančno posojilo, ni primerno. (
  13. d)Kraj ustanovitve dolžnika in garanta Dolžnik mora biti ustanovljen v euroobmočju. Tudi garant mora biti ustanovljen v euroobmočju, razen če za izpolnjevanje visokih bonitetnih standardov za netržno finančno premoženje jamstvo ni potrebno, kakor je določeno v točki 5.3 tega sklepa. Ta zahteva se ne nanaša na mednarodne in nadnacionalne institucije. (
  14. e)Bonitetni standard Dolžniki oziroma garanti morajo zadostiti zahtevam glede minimalne bonitetne ocene. Bonitetna ocena dolžnika oziroma garanta se določa s pravili ECAF na način določen v točki 5.3.2 tega sklepa. (
  15. f)Minimalni znesek V trenutku prenosa bančnega posojila s strani nasprotne stranke v zavarovanje v korist Banke Slovenije (tj. v trenutku mobilizacije posojila) neodplačani znesek bančnega posojila ne sme biti manjši od 500.000 eurov. (
  16. g)Upravljanje z bančnimi posojili Postopek registracije in zagotovitve finančnega zavarovanja je za primere, ko posojilno pogodbo ureja slovensko pravo, podrobneje določen Sklepu o vzpostavitvi in vodenju registra finančnega premoženja (Uradni list RS, št. 59/2011). (
  17. h)Veljavno pravo Posojilna pogodba mora biti sklenjena, posojilo pa mobilizirano v skladu s pravom države članice. Število nacionalnih prav, ki urejajo nasprotno stranko, posojilodajalca, dolžnika, garanta, posojilno pogodbo in mobilizacijo posojila, ne sme preseči dveh. (
  18. i)Valuta denominacije Bančna posojila morajo biti denominirana v eurih (izraženem kot takem ali v nacionalnih denominacijah eura). (
  19. j)Dodatne pravne zahteve Za zagotovitev veljavnega finančnega zavarovanja z bančnimi posojili in možnosti izvršitve zavarovanja na posojilu v primeru neizpolnitve obveznosti s strani nasprotne stranke se za bančna posojila zahteva še izpolnjevanje naslednjih pravnih zahtev: – verifikacija obstoja bančnega posojila; – obvestitev dolžnika in garanta o vpisu pravice Eurosistema na bančnem posojilu (tj. o mobilizaciji bančnega posojila), če je slednje potrebno glede na nacionalno zakonodajo; – odsotnost omejitev glede bančne tajnosti in zaupnosti, ki se nanašajo na bančna posojila (zahteva se izrecno soglasje dolžnika in garanta iz posojilne pogodbe, da se podatki posojilne pogodbe lahko razkrijejo Eurosistemu), če je slednje potrebno glede na nacionalno zakonodajo; – odsotnost omejitev glede mobilizacije bančnega posojila; – odsotnost omejitev glede izvršitve zavarovanja na bančnem posojilu. Pri verifikaciji obstoja bančnega posojila Banka Slovenije zahteva, da nasprotna stranka najmanj četrtletno poda lastno potrditev (samocertifikacijo) in zavezo v zvezi z obstojem bančnega posojila. Poleg tega Banka Slovenije najmanj enkrat preveri postopke, ki jih nasprotna stranka uporablja za predložitev podatkov o obstoju bančnih posojil in opravi tudi naključne preglede kakovosti in točnosti lastne potrditve. Če Banka Slovenije enkratne preveritve postopkov ne opravi pred prvo uporabo bančnih posojil s strani nasprotne stranke, mora nasprotna stranka predložiti Banki Slovenije pisen opis omenjenih postopkov. Posojilodajalec mora ob vpisu/izbrisu posojila v/iz registra finančnega premoženja pri Banki Slovenije ter zagotovitvi/ukinitvi finančnega zavarovanja ravnati v skladu z določbami Sklepa o vzpostavitvi in vodenju registra finančnega premoženja. Ob zagotovitvi finančnega zavarovanja mora posojilodajalec o tem obvestiti dolžnika in garanta. Ob ukinitvi finančnega zavarovanja Banka Slovenije o tem obvesti dolžnika,garanta in posojilodajalca. 5.1.2.2 Netržni hipotekarni dolžniški instrumenti Netržni hipotekarni dolžniški instrumenti (non-marketable retail mortgage-backed instruments, v nadaljevanju: RMBD) morajo izpolnjevati naslednje kriterije primernosti: (
  20. a)Vrsta premoženja Biti mora dolžniški instrument (zadolžnica ali menica), zavarovan s skladom stanovanjskih hipotek, ki ni v celoti listinjen. Omogočeno mora biti zamenjevanje posameznega premoženja v skladu hipotek. Vzpostavljen mora biti mehanizem, ki zagotavlja Eurosistemu, da ima prednost pred ostalimi upniki, razen pred upniki, ki so zaradi javnega interesa izvzeti. Trenutno so takšen instrument le irske hipotekarne zadolžnice. (
  21. b)RMBD morajo imeti fiksen, brezpogojni znesek glavnice in obrestno mero, ki ne sme povzročiti negativnega denarnega toka. (
  22. c)Bonitetni standard RMBD mor

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.