← Slovenija

Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Grad, stran 11203.

Na podlagi

  1. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93),
  2. člena Zakona o varstvu okolja – UPB 1 (Uradni list RS, št. 39/06, 70/08 in 108/09), Zakona o lokalni samoupravi – UPB2 (Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09 in 51/10), Zakona o prekrških – UPB8 (Uradni list RS, št. 29/11),
  3. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in 57/08),
  4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Grad (Uradni list RS, št. 12/00, 136/06) ter
  5. in
  6. člena Statuta Občine Grad (Uradni list RS, št. 56/99, 12/00, 24/01 in 2/06) je Občinski svet Občine Grad na
  7. redni seji dne
  9. 2011 sprejel O D L O K o načinu opravljanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Grad I. NAMEN ODLOKA
  10. člen Ta odlok določa način opravljanja obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju besedila: javna služba) na območju Občine Grad. Pitna voda, na katero se nanašajo določila tega odloka je voda, v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo.
  11. člen S tem odlokom se določajo:
  12. organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe,
  13. vrsta in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev,
  14. pogoji za zagotavljanje in uporabo javne službe,
  15. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
  16. viri financiranja javne službe, način oblikovanja cene in obračun storitev javne službe,
  17. vrsta in obseg objektov ter naprav, potrebnih za izvajanje javne službe in
  18. nadzor nad izvajanjem javne službe ter
  19. kazenske in prehodne določbe.
  20. člen Cilji oskrbe s pitno vodo po tem odloku so: – zastaviti program oskrbe s pitno vodo, – zagotoviti opremljenost z javnim vodovodom skladno z zahtevami pravilnika o oskrbi s pitno vodo, – izboljšati uporabnikom dostop do storitev javne službe, – zagotoviti učinkovito dobavo pitne vode uporabnikom, – zagotoviti obnovo vodovodnega omrežja in objektov na javnem vodovodu, – zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov ukrepov na področju oskrbe s pitno vodo, – zagotoviti izdelavo poročila o izvajanju javne službe, – urediti evidence vodovodov in njihovih upravljavcev, – urediti evidence opravljanja storitev javne službe, – zagotoviti izdelavo katastra javnega vodovoda. II. POJMI
  21. člen Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: – pitna voda je voda v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo, – sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljevanju besedila: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov, – sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološkimi objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura, priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture, – primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura, – transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda. Je regionalni ali magistralni vodovod za dovajanje pitne vode do vodovoda za oskrbo s pitno vodo, ki je infrastruktura lokalnega pomena, – obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo, – odjemno mesto (vodomerno mesto) je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi, – javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe, – javna površina je površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki urejajo graditev objektov. Za javno površino štejejo tudi površine javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih, – oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod, – hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke, – upravljavec vodovoda je oseba, ki je v skladu s tem odlokom pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe, – vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo, – kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture, – zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja urejanje prostora, – kataster vodovodnih priključkov je evidenca zbirnih podatkov o vodovodnih priključkih na javni vodovod, ki ga vodi upravljavec, – območje izvajanja javne službe je območje Občine Grad, – uporabniki storitev javne službe so gospodinjstva oziroma fizične osebe in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javne oskrbe. Gospodinjstvo kot uporabnik je oseba ali skupina oseb, ki prebiva v eni stanovanjski enoti in jo v razmerju do izvajalca javne službe zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva subsidiarno odgovorna v razmerju do izvajalca javne službe. Praviloma je uporabnik lastnik stavbe, če pa je tako določeno s konkretnim pravnim aktom med lastnikom in posestnikom, je lahko uporabnik tudi posestnik stavbe, – priključek stavbe (vodovodni priključek) na javni vodovod je del vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje pitne vode (obračunskim vodomerom) pri uporabniku storitev. Sestavljen je iz: – priključnega sklopa na javni vodovod, – dovodne cevi na odseku med sekundarnim vodovodom in odjemnim mestom, – ventila pred obračunskim vodomerom, – čistilnega kosa (odvisno od nazivnega premera) in montažno-demontažnega kosa. III. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
  22. člen Občina Grad zagotavlja javno službo oskrbe s pitno vodo v javnem podjetju (v nadaljevanju besedila: izvajalec) za: – oskrbo s pitno vodo. Do vzpostavitve javnega podjetja pa zagotavlja javno službo oskrbe s pitno vodo preko Režijskega obrata Občine Grad.
  23. člen Izvajalec iz prejšnjega člena tega odloka izvaja javno službo v občini Grad na naslednjih oskrbovalnih območjih: +-----------------+--------------------------------------------+ |Št. območja |Naselje | +-----------------+--------------------------------------------+ |16011 |Grad | |16032 | | |15979 | | |15991 | | +-----------------+--------------------------------------------+ |15911 |Dolnji Slaveči | |15912 | | |15921 | | |15948 | | +-----------------+--------------------------------------------+ |15926 |Motovilci | |15939 |Motovilci (k.o. Dolnji Slaveči) | +-----------------+--------------------------------------------+ |16010 |Radovci | |16021 |Radovci (k.o. Kruplivnik) | +-----------------+--------------------------------------------+ |16046 |Vidonci (k.o. Grad) | |16049 |Vidonci (k.o. Grad) | |16080 | | |16113 | | +-----------------+--------------------------------------------+ Oskrbovalna območja so prikazana na karti oskrbovalnih območij, ki je sestavni del tega odloka. Izvajalec javne službe je tudi upravljavec javnega vodovoda, kamor štejejo sekundarni, primarni in transportni vodovodi na območju Občine Grad. IV. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE
  24. člen Storitev javne službe oskrba s pitno vodo je opredeljena z veljavnim pravilnikom, ki ureja oskrbo s pitno vodo. Javna služba po tem odloku obsega naslednja dela: – oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb, – pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe, – vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda, – nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod, – vzdrževanje vodovodnih priključkov, – vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, – izvajanje notranjega nadzora pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo, – monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo, – monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov, – označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo, – občasno hidravlično modeliranje vodovodnih sistemov, – občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih, – izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, – redno preverjanje podatkov v stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju, – vodenje katastra javnega vodovoda in hidrantnega omrežja, – posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, – vodenje evidenc v skladu z veljavnim pravilnikom o oskrbi s pitno vodo, – posredovati letno poročilo o izvajanju javne službe, – pripraviti program oskrbe s pitno vodo.
  25. člen Izvajalec javne službe ima pri izvajanju javne službe naslednja javna pooblastila: – izdaja projektne pogoje, – izdaja soglasja k projektnim rešitvam, – izdaja smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. V. OBSEG JAVNIH DOBRIN TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
  26. člen Na območju Občine Grad ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo oziroma iz lastnega vodnega vira razen: – če je oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja od 200 m ali, – če je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški. Poselitvena območja oziroma njihovi deli, kjer se stavbe oziroma gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve, se opredelijo v programu komunalnega opremljanja naselij, ki ga sprejme Občina Grad.
  27. člen Vsako predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami veljavnega pravilnika o oskrbi s pitno vodo.
  28. člen Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej. Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.
  29. člen Na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, se mora zagotoviti vgradnja hidrantov na sekundarnem vodovodu ali izjemoma na primarnem vodovodu v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij. Če je hidrantno omrežje sekundarni vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako omrežje javno hidrantno omrežje in ga upravlja izvajalec javne službe. VI. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE
  30. člen Na podlagi prijave, ki jo poda uporabnik za priključitev na javni vodovod, mu upravljavec izda soglasje oziroma pogoje, pod katerimi se sme priključiti na omrežje.
  31. člen Objekte in naprave javnega vodovoda se lahko načrtuje in gradi v skladu z določili tehničnega pravilnika o javnem vodovodu, smernicami in pogoji upravljavca ter veljavnimi predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov.
  32. člen Gradbena dela pri gradnji objektov in naprav javnega vodovoda lahko izvaja le zato usposobljen izvajalec, ki je registriran za tovrstne gradnje. Izvajalec gradnje objektov in naprav javnega vodovoda ali spojnega cevovoda mora začetek gradnje priglasiti upravljavcu javnega vodovoda najmanj osem dni pred začetkom gradnje.
  33. člen Investitor javnega vodovoda mora po končani gradnji brezplačno prenesti objekte in naprave v upravljanje upravljavcu pod pogoji in načinom, ki ga opredeljuje tehnični pravilnik o javnem vodovodu.
  34. člen Lastniki in upravljavci stavb oziroma gradbenih inženirskih objektov na območju, kjer je zgrajeni javni vodovod pa še niso priključeni na javni vodovod, morajo take objekte priključiti na javni vodovod najpozneje v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka. Upravljavec javnega vodovoda mora za primer iz prvega odstavka tega člena poskrbeti za sistematično priključitev v skladu z določili tega odloka in določili tehničnega pravilnika o javnem vodovodu.
  35. člen Izvedbo priključka na javni vodovod izvede upravljavec javnega vodovoda na stroške investitorja stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta oziroma bodočega uporabnika javnega vodovoda. Vsaka stavba oziroma gradbeni inženirski objekt ima lahko le en priključek na javni vodovod. Lastnik ali upravljavec notranjega vodovoda ne sme dovoliti priključitve stavb oziroma gradbenih inženirskih objektov drugih lastnikov ali upravljavcev na svoj notranji vodovod in preko njega na javni vodovod, razen v izjemnih primerih, ko ni možna drugačna tehnična izvedba in še to z izrecnim soglasjem upravljavca javnega vodovoda.
  36. člen Na javni vodovod ni dovoljeno priključevanje zasebnega vodovoda. Stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta ni dovoljeno oskrbovati s pitno vodo hkrati iz javnega vodovoda in lastnega vodnega vira ali druge javne oskrbe z vodo.
  37. člen Upravljavec javnega vodovoda uporabnikom storitev javne službe povrne škodo, če ta nastane po njegovi krivdi. Upravljavec ne odgovarja za motnje pri oskrbi s pitno vodo ter za škodo, ki nastane zaradi višje sile (elementarne nezgode).
  38. člen Upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb oziroma gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod: – če na predvidenem poselitvenem območju ni javnega vodovoda in – če ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu z veljavnim pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode, občinskim odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode ter tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji, – če na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju lastnik stavbe oziroma objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.
  39. člen Upravljavec javnega vodovoda ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega vodovodnega omrežja, vendar mora o času trajanja in območju prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja in na krajevno uveljavljeni način ali neposredno.
  40. člen V primeru nepredvidenih okvar ali zaradi drugih nepričakovanih in nepremagljivih okoliščin ima upravljavec javnega vodovoda pravico za najkrajši možni čas prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila.
  41. člen Hidranti na javnem vodovodu so namenjeni zagotavljanju požarne varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se vode ne sme odvzemati brez predhodnega soglasja upravljavca, razen v primeru gašenja požara pod pogoji iz tehničnega pravilnika o javnem vodovodu. Zaradi registracije odvzete vode je potrebno najkasneje v štiriindvajsetih

(24)urah obvestiti upravljavca javnega vodovoda o odvzemu vode iz hidrantov. Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje ulic in cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve in za polnjenje cistern za razvoz vode je možen ob predhodni sklenitvi pogodbe z upravljavcem javnega vodovoda.
  1. člen Uporabnik mora po uporabi zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika. VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE
  2. člen Uporaba storitev javne službe je za uporabnike storitev obvezna. Uporabniki ravnajo tako, da se priključijo na javni vodovod pod pogoji, ki jih predpiše upravljavec.
  3. člen Uporabniki morajo ravnati skladno z določbami tega odloka, pri tem pa imajo zlasti naslednje obveznosti: – priključiti se na javni vodovod le s soglasjem upravljavca, – vzdrževati notranji vodovod z vsemi objekti in napravami, – vzdrževati notranji vodovod tako, da je omogočena normalna dobava vode ob izpolnjenih predpisanih pogojih iz tehničnega pravilnika o javnem vodovodu oziroma v skladu z veljavnimi predpisi, – zgraditi in vzdrževati odjemno mesto, ki mora biti vedno dostopno delavcem oziroma pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje, redne preglede, menjavo in odčitavanje vodomera, – zavarovati pred zmrzovanjem odjemno mesto, – takoj obveščati upravljavca o okvarah na javnem vodovodu, priključku in vodomerih, ki jih zaznajo in o odjemu vode iz požarnih hidrantov, – v roku 8 dni od sprememb pisno, s predložitvijo dokumentacije (npr. listina o lastništvu, o prevzemu v najem itd.) obveščati upravljavca o spremembah naslova, lastništva in posesti ter spremembah na stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu, ki vplivajo na odvzem in obračun vode, – redno plačevati svoje obveznosti na podlagi izdanih računov, – urejati medsebojna razmerja z drugimi uporabniki, s katerimi je vezan na isti obračunski vodomer, – upoštevati vzdrževalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode, – povrniti škodo, povzročeno na javnem vodovodu s svojimi dejanji ali zaradi motenj, povzročenimi z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu, – prenesti priključek stavbe v vzdrževanje upravljavcu.
  4. člen Uporabniki ne smejo prekiniti dobave vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.
  5. člen Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovodnega omrežja samo ob izpolnjevanju pogojev iz soglasja upravljavca in določil tega odloka na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov, priključenih na to omrežje in na način, ki ne vpliva na kakovost vode v njem.
  6. člen Varstvo pravic uporabnikov storitev javne službe se zagotavlja zlasti: – z dolžnostjo sklenitve pogodbe o dobavi vode, če so zanjo izpolnjeni pogoji, – z možnostjo vložitve pritožb zoper dejanja upravljavca, ki jih ta opravi pri izvajanju javnih pooblastil, – z možnostjo vložitve ugovora zoper dejanja ali opustitve upravljavca, skladno z določbami tega odloka, – z zakonodajo o varstvu potrošnikov in – z drugimi predpisi.
  7. člen V primeru višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, ima upravljavec pravico in dolžnost izdati navodila za racionalizacijo porabe vode ter brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode. Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javni vodovod, so pri nastopu višje sile dolžni po potrebi zmanjšati uporabo vodnega vira, ali dati svoje črpališče na razpolago za prednostno preskrbo osnovnih življenjskih potreb občanov in požarno varnost.
  8. člen Upravljavci in lastniki objektov in naprav si morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah v bližini javnega vodovoda pridobiti soglasje upravljavca vodovoda ter mu povrniti vse nastale stroške vključno z upravljavčevim nadzorom. Pri opravljanju teh del morajo zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave in omrežje nepoškodovano. V primeru poškodbe so ga dolžni vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodbe ali prekinitve dobave vode. Izvajalci gradbenih del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukcijah objektov in naprav v bližini javnega vodovoda pridobiti soglasje upravljavca ter mu povrniti vse s tem nastale stroške vključno z upravljavčevim nadzorom. Pri opravljanju teh del mora izvajalec zagotoviti, da ostane javni vodovod nepoškodovan. V primeru poškodbe so ga dolžni vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodbe ali prekinitve dobave vode. VIII. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
  9. člen Izvajalec javne službe pridobiva sredstva: – iz plačila uporabnikov za storitve javne službe, – iz proračuna, – s predpisanimi dajatvami, – iz drugih virov. Proračunsko financiranje javne službe se razmeji med lokalno skupnostjo in državo na način, ki ga določajo sprejeti predpisi. Obseg stroškov, ki oblikujejo ceno storitev izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo, se podrobneje določijo s programom dela ter pravilnikom o obračunavanju stroškov za uporabo javnega vodovoda.
  10. člen Stroški, ki oblikujejo ceno storitev oskrbe s pitno vodo, so definirani z veljavnimi predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev oskrbe s pitno vodo.
  11. člen Cena storitev javne službe za oskrbo s pitno vodo se oblikuje na osnovi količine porabljene pitne vode, ki se meri z obračunskim vodomerom na odjemnem mestu. Oblikovanje cene storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, izvajalec javne službe izvaja v skladu z veljavnimi predpisi za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb in pravilnikom o obračunavanju stroškov za uporabo javnega vodovoda. IX. VRSTA OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
  12. člen Infrastrukturni objekti za izvajanje javne službe (javni vodovod), ki so v lasti ali najemu Občine Grad so: – transportni vodovod (magistralni) in naprave, – primarni vodovod in naprave, – sekundarni vodovod in naprave, – javno hidrantno omrežje, – drugi objekti in naprave, ki so potrebni za normalno obratovanje javnega vodovoda. XI. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE
  13. člen Nadzor nad izvajanjem javne službe opravlja organ občinske uprave pristojen za gospodarske javne službe ali pristojne inšpekcijske službe. Pooblaščeni delavci upravljavca, ki opravljajo strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka, so dolžni o kršitvah določil tega odloka takoj obveščati pristojne organe iz predhodnega odstavka ter te kršitve na primeren način dokumentirati. XII. KAZENSKE DOLOČBE
  14. člen Z globo 830 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe: – če ne zagotovi pogojev za izvajanje javne službe, – če ne pripravi letnega poročila za oskrbo s pitno vodo, – če ne vzdržuje javnega vodovoda, – če ne skrbi za meritve in obračun vode, – če ne vodi katastra objektov, – če ne obvešča uporabnikov o prekinitvah dobave vode, – če ne izvede prekinitev dobave vode uporabniku, ki ni izpolnjeval pogojev za priključitev in se je uporabnik kljub temu priključil. Z globo 250 evrov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca iz prvega odstavka tega člena.
  15. člen Z globo 830 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik, ki je pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost: – če se ne priključi na javni vodovod, ko za to obstajajo pogoji, – če se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca, – če ne izpolnjuje obveznosti po 20.,
  16. in
  17. členu tega odloka, – če ne izpolnjuje obveznosti po
  18. členu tega odloka. – če ravna v nasprotju z
  19. členom tega odloka. Z globo 250 evrov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba uporabnika iz prvega odstavka tega člena.
  20. člen Z globo 250 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik posameznik: – če se ne priključi na javni vodovod, ko za to obstajajo pogoji, – če se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca, – če ne izpolnjuje obveznosti po 20.,
  21. in
  22. členu tega odloka, – če ne izpolnjuje obveznosti po
  23. členu tega odloka. – če ravna v nasprotju z
  24. členom tega odloka.
  25. člen Z globo 830 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost: – če ravna v nasprotju z
  26. členom tega odloka. Z globo 250 evrov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka tega člena.
  27. člen Z globo 250 evrov se kaznuje za prekršek posameznik: – če ravna v nasprotju z
  28. členom tega odloka. XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
  29. člen Izvajalec javne službe v roku treh mesecev od veljavnosti tega odloka, pripravi tehnični pravilnik o javnem vodovodu, s katerim se določi podrobnejša navodila in tehnične normative z namenom, da se poenoti izvedba in doseže zanesljivo delovanje. Z njim se uredi zlasti: – smernice za projektiranje in gradnjo javnega vodovoda, – tehnične normative za priključevanje na javni vodovod, – način zagotavljanja obratovanja, vzdrževanja in nadzora javnega vodovoda, – izdaja soglasij za gradnjo vodovoda in za priključitev nanj. Tehnični pravilnik o javnem vodovodu se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
  30. člen Obračunavanje stroškov oskrbe s pitno vodo se bo uredilo s pravilnikom o obračunavanju stroškov za uporabo javnega vodovoda.
  31. člen Upravljavci javnega vodovoda morajo vzpostaviti in začeti z vodenjem evidenc v skladu z veljavnim pravilnikom o oskrbi s pitno vodo, najpozneje do
  34. Ne glede na določbe predhodnega odstavka tega člena mora upravljavec javnega vodovoda takoj vzpostaviti in voditi evidence, navedene v drugem odstavku
  35. člena veljavnega pravilnika o oskrbi s pitno vodo. Obstoječi uporabniki storitev javne službe, ki niso vpisani v kataster uporabnikov, se morajo prijaviti upravljavcu v roku enega leta od uveljavitve tega odloka.
  36. člen Izvajalec javne službe pripravi program oskrbe s pitno vodo za prihodnje leto in letno poročilo o izvajanju javne službe za minulo leto skladno z določbami veljavnega pravilnika o oskrbi s pitno vodo ter ju posreduje v potrditev pristojnemu organu Občine Grad.
  37. člen Lastniki obstoječih stavb, ki si ob uveljavitvi tega odloka zagotavljajo oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, morajo prilagoditi oskrbo s pitno vodo zahtevam tega odloka, veljavnega pravilnika o oskrbi s pitno vodo in določilom tehničnega pravilnika o javnem vodovodu, najpozneje do
  40. Lastniki stavb morajo zagotoviti, da se priključki stavb na sekundarni vodovod, ki ne omogočajo merjenja porabe pitne vode za vsako posamezno stavbo posebej, prilagodijo zahtevam iz tega odloka, veljavnega pravilnika o oskrbi s pitno vodo in tehničnega pravilnika o javnem vodovodu, najpozneje do
  44. člen Izvajalec javne službe mora vzdrževati objekte in opremo javnega hidrantnega omrežja, priključenega na javni vodovod ter zagotavljati vodo za primer požara in gasilske vaje za preprečevanje požara v okviru vzdrževanja objektov skupne rabe na območju Občine Grad kjer izvaja javno službo, vse do uveljavitve predpisa, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij. Stroški za to vzdrževanje in zagotavljanje vode se pokrivajo iz proračuna Občine Grad, obseg vzdrževanja in zagotavljanje vode ter strošek se opredeli v programu oskrbe s pitno vodo.
  45. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Grad (Uradni list RS, št. 2/08 in 1/09).
  46. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-1069/11-OS Grad, dne
  47. oktobra 2011 Župan Občine Grad Daniel Kalamar l.r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.