Odredba o programu pripravništva in strokovnega izpita za poklic ustni higienik/ustna higieničarka, stran 837.

Na podlagi tretjega odstavka

1. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E in 77/08 – ZDZdr) ter drugega odstavka
2. člena in prvega odstavka
3. člena Pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/04, 38/06, 84/09 in 107/10 – ZPPKZ) izdaja minister za zdravje O D R E D B O o programu pripravništva in strokovnega izpita za poklic ustni higienik/ustna higieničarka I. UVODNE DOLOČBE 1 Ta odredba določa program obsega in vsebine pripravništva in strokovnega izpita ter znanj, ki jih pripravnik pridobi za poklic ustni higienik/ustna higieničarka. 2 Zdravstveni zavod, zasebni zdravstveni delavec in drug zavod, ki opravlja zdravstveno dejavnost, organizira usposabljanje pripravnika tako, da lahko usvoji predpisana znanja in spretnosti iz tega programa. 3 Pripravnik si pridobiva znanja in spretnosti, potrebna za samostojno opravljanje del in nalog s področja, za katerega se usposablja tako, da: – opravlja posamezne naloge pod vodstvom mentorja ali drugega za to določenega strokovnega sodelavca, in sicer: – 100 opravljenih zapisov anamneze in kliničnih pregledov pacientov, – pri 100 pacientih opravljena motivacija in pouk ter preverjanje ustne higiene z zapisom indeksa plaka in sulkusne krvavitve, – luščenje zobnih oblog in glajenje korenin pri 100 pacientih z znaki vnetja obzobnih tkiv, – izvedba topikalne fluorizacije pri 10 pacientih, – izvedba 10 zalivanj fisur za preventivo zobne gnilobe, – obravnava posamezna vprašanja na konzultacijah z mentorjem, – proučuje literaturo in predpisano gradivo za posamezno vsebinsko področje ter druga gradiva, ki so določena s programom pripravnikovega dela, – se udeležuje izobraževalnih oblik, ki so organizirane posebej za pripravnike, – se udeležuje izobraževalnih oblik s posameznih strokovnih področij. 4 Pripravništvo traja devet mesecev, od tega: – en mesec na področjih upravljanja, organizacije dela in poslovanja ter varstva pri delu, – osem mesecev usposabljanje za ustno higieno na posameznih strokovnih področjih. II. VSEBINE IN OBSEG PROGRAMA PRIPRAVNIŠTVA A) Področje upravljanja, organizacije dela, poslovanja in varstva pri delu 5 Pripravnik poglobi znanje iz vsebin organizacije dela, upravljanja in varstva pri delu tako, da: – spozna dejavnost, organiziranost in delovanje zdravstvenega zavoda, zobozdravstvene ordinacije in drugih javnih zavodov, – se seznani s splošnimi akti, ki urejajo dejavnost, organizacijo dela, delovna razmerja in varstvo pri delu v zavodu, – spozna oblike pridobivanja in razporejanja dohodka, planiranje, proces dela in njegovo učinkovitost, sistem informiranja in komuniciranja, – se seznani z upravljanjem, planiranjem dela, nagrajevanjem, vrednotenjem opravljenega dela in ukrepanjem v smislu racionalizacije in gospodarnosti, – spozna dejavnost, organizacijsko strukturo zobozdravstvenega tima ter sisteme in načine vodenja, – spozna predpise, ki urejajo področje varstva pri delu, pomen varstva pri delu za ohranjanje zdravja in ukrepe ter zahteve, ki zagotavljajo varno delo, – spozna dejanske in možne škodljivosti in nevarnosti za zdravje, ki lahko nastopijo v delovnem procesu, – spozna pomen izobraževanja in vzgoje za varno delo. B) Ustna higiena na posameznih strokovnih področjih 6 Pripravnik se usposobi za opravljanje aktivnosti ustne higiene vseh skupin prebivalstva v različnih življenjskih obdobjih in stanjih. Vsebina: – načrtuje, pripravi, izvede in preveri lastno delo, – sodeluje s sodelavci v zobozdravstvenem timu in drugimi strokovnjaki, – uporablja strokovno terminologijo, se sporazumeva v enem tujem jeziku, – uporablja sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, – sodeluje v negovalnem zobozdravstvenem timu za dejavnost ustne higiene in pri usklajevanju dela podpornih služb, – izpolnjuje zobozdravstveno in drugo dokumentacijo, – evidentira, naroča in shranjuje material za izvajanje ustne higiene, – vzdržuje zobozdravstvene pripomočke, delovna orodja, inštrumente, aparate in okolje, – zagotavlja kakovost dejavnosti ustne higiene, varnosti lastnega dela v skladu s strokovno doktrino, – razvija podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje, – racionalno rabi energijo, material in čas, – varuje zdravje in okolje, odgovarja za lastno varnost in varnost drugih, – izvaja ustno higieno posameznika v različnih življenjskih obdobjih in stanjih, – nudi pomoč pacientu pri izvajanju ustne higiene, – izvaja preventivne, diagnostične in kurativne terapevtske postopke ustne higiene, – evidentira, vodi, spremlja in oceni podatke o stanju zob in dlesni pacientov, – nudi prvo medicinsko pomoč, – organizira in sodeluje v procesu formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja. III. PROGRAM STROKOVNEGA IZPITA 7 Program strokovnega izpita obsega preverjanje teoretičnih in praktičnih znanj iz naslednjih področij: – strokovnih vsebin s področja ustne higiene, – prve pomoči, – socialne medicine, – osnov pravne ureditve s področja zdravstvene dejavnosti, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. 8 Strokovne vsebine s področja ustne higiene obsegajo: – pomen oralnega zdravja za posameznika, skupnost in družbo (pospeševanje in varovanje oralnega zdravja, odgovornost za zdravje v skladu z nacionalno strategijo zobozdravstvenega varstva), – razvoj ustne higiene: zgodovina poklica ustni higienik/ustna higieničarka pri nas in v svetu, – ustno higieno kot sestavni del zobozdravstvenega varstva, – organizacijo dejavnosti ustne higiene in vloga ustnega higienika/ustne higieničarke v zobozdravstvenem timu, – načrtovanje, pripravo, izvedbo in preverjanje lastnega dela, – sodelovanje s sodelavci v zobozdravstvenem timu ter drugimi strokovnjaki, – sodelovanje v negovalnem zobozdravstvenem timu za dejavnost ustne higiene in pri usklajevanju dela podpornih služb, – izpolnjevanje zobozdravstvene in druge dokumentacije, – evidentiranje, naročanje in shranjevanje materiala za izvajanje ustne higiene, – vzdrževanje zobozdravstvenih pripomočkov, delovnih orodij, inštrumentov, – izvajanje ustne higiene posameznika v različnih življenjskih obdobjih in stanjih, – pomen zob, obzobnih tkiv in ustne votline, – vpliv sistemskih bolezni na oralno zdravje, – svetovanje in vzgoja o ustni higieni vsem skupinam prebivalstva, – dietetično svetovanje o bolezni zob in ustne votline, – luščenje zobnih oblog, – glajenje zobnih korenin, – poliranje zob, beljenje zob, – topikalna fluorizacija, – zalivanje fisur na zobeh, – intraoralne rentgenske posnetke, – pomoč pacientu pri izvajanju ustne higiene, – preventivne, diagnostične in kurativne terapevtske postopke ustne higiene, – evidentiranje, vodenje, spremljanje in ocenjevanje podatkov o stanju zob in dlesni pacientov, – organizacijo in sodelovanje v procesu formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja, – ergonomska načela pri ustni higieni, – preprečevanje okužb. 9 Področje prve pomoči obsega: – organizacijo in nudenje prve pomoči v rednih in izrednih razmerah, – teoretično usposobljenost za nudenje prve pomoči, – pravne vidike nudenja prve pomoči poškodovanim in nenadno zbolelim, – organizacijske ukrepe v rednih in izrednih razmerah, – prepoznavanje različnih vrst poškodb (zlomov, krvavitev, šokovnih stanj, stanj motene zavesti, opeklin, omrzlin, podhladitev, vročinske kapi, poškodb z električnim tokom, poškodb z jedkovinami, zastrupitev, nezavesti, znakov klinične in biološke smrti), – ukrepe prve pomoči pri poškodovancih in nenadno zbolelih (zavarovanje, prenašanje, prevoz poškodovancev in nenadno zbolelih; način imobilizacije udov, hrbtenice, ukrepi pri šoku, pri topih poškodbah kože in podkožja, pri poškodbah glave, prsnega koša, trebuha, zunanjih krvavitvah, opeklinah in vročinski kapi, omrzlinah in podhladitvah, pri poškodbah z električnim tokom, pri stanjih motene zavesti). 10 Področje socialne medicine obsega: – promocijo zdravja (način ohranjanja zdravja, možnosti za krepitev zdravja, pomen zdravja kot osebne in družbene vrednote, vrste sodobnih metod in učnih pripomočkov v vzgoji za zdravje in njihov pomen v zdravstveni vzgoji), različne deklaracije, listine in kodekse o zdravju, – interdisciplinarno vlogo socialne medicine, socialno patologijo, razliko med modernimi in klasičnimi socialnimi boleznimi, opredelitev skrbi za rizične skupine prebivalstva, bistvo preprečevanja socialnih bolezni in povezovanje socialne medicine z drugimi strokami, – pomen in namen statistike v zdravstvu, dokumentacijo in informacijski sistem v zdravstvu, statistična opazovanja, obdelavo podatkov, prikazovanje podatkov, pozitivnih in negativnih kazalcev zdravstvenega stanja prebivalstva, pomen in delitev demografske statistike, – pravice, odgovornosti in obveznosti na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. 11 Osnove pravne ureditve s področja zdravstvene dejavnosti, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja obsegajo: – ustavne pravice in temeljne svoboščine v zvezi z zdravstvenim varstvom in zdravstvenim zavarovanjem, – temeljne določbe ustave o državni ureditvi kot podlagi organiziranosti zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in zdravstvene dejavnosti, – pravne vire s področja zdravstva, – organizacijo zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti, – zdravstveno zavarovanje, – organizacijske oblike zdravstvene dejavnosti, vrste zdravstvenih zavodov in notranjo organiziranost, – pravice in dolžnosti zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev ter njihovo združevanje v zbornice in strokovna združenja, – nadzor nad delom zdravstvenih zavodov in zdravstvenih delavcev ter ostale oblike nadzora v zdravstvu, – pravice in dolžnosti pacientov ter postopek uveljavljanja njihovih pravic, – druga področja zdravstvene dejavnosti (lekarniško dejavnost, področje duševnega zdravja, zdravil, preskrbe s krvjo in krvnimi pripravki ter s človeškimi tkivi in celicami, namenjenimi za zdravljenje, zdravilske dejavnosti, nalezljivih bolezni, presaditev delov človeškega telesa zaradi zdravljenja), – varnost in zdravje pri delu, – zbirke podatkov v zdravstvu, – odškodninsko odgovornost v zdravstvu, – kazniva dejanja zoper človekovo zdravje. IV. KONČNA DOLOČBA 12 Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 0070-13/2012/10 Ljubljana, dne
4. februarja 2012 EVA 2012-2711-0003 Dorijan Marušič l.r. Minister za zdravje Kazalo Na vrh