Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrna, stran 892.

(1)S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt občine Dobrna (v nadaljevanju: OPN), ki ga je pod številko projekta 41-2008, izdelalo podjetje URBANISTI, d.o.o., Celje.

(2)Pravna podlaga za pripravo OPN je dana v zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09). 1.

1. Območje OPN
2. člen Območje OPN je celotno območje Občine Dobrna. 1.
3. Strokovne podlage in drugi uporabljeni podatki
4. člen

(1)OPN je izdelan na podlagi naslednjih strokovnih podlag: Strokovne podlage za občinski prostorski načrt Občine Dobrna (URBANISTI Gorazd Furman Oman s.p., Celje, februar 2008, št. proj. 06-09).

(2)Kot podlaga za celovito načrtovanje naselja Dobrna je bil izdelan urbanistični načrt, in sicer: Urbanistični načrt naselja Dobrna (URBANISTI, d.o.o., Celje, 2008, št. proj. 41-2008).

(3)OPN na posameznih mestih dosledno in dobesedno izhaja iz zgoraj navedenih strokovnih podlag, vendar je nadaljnje sklicevanje na avtorska dela zaradi preglednosti v prostorskem aktu izpuščeno.

(4)OPN je izdelan na podlagi naslednjih digitalnih podatkov: – prostorske sestavine dolgoročnega plana občine za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana občine za obdobje 1986–1990 (v nadaljnjem besedilu: veljaven prostorski plan občine), vir: Občina Dobrna, – zemljiškega katastra – ZKP vektor in pisni del, vir: Javne informacije Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije,

2. 2008, – katastra stavb – grafični in pisni del, vir: Javne informacije Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije,
4. 2008, – podatkov za prikaz stanja prostora za Občino Dobrna, vir: Ministrstvo za okolje in prostor, september 2008, – dejanske rabe, vir: Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, september 2008 (v nadaljevanju: dejanska raba).

(5)V OPN so vključene smernice nosilcev urejanja prostora, ki so priloga k temu prostorskemu aktu. Vse ostale strokovne podlage iz tega člena so prav tako priloga k temu prostorskemu aktu in se hranijo v spisu postopka pri pripravljalcu prostorskega akta. 1.4. Vsebina prostorskega akta 4. člen

(1)OPN je sestavljen iz tekstualnega dela (odloka) in grafičnega dela ter prilog.

(2)Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednje vsebine:

1. uvodne določbe,
2. strateški del,
3. izvedbeni del,
4. prehodne določbe
5. končne določbe.

(3)Grafični del OPN je sestavljen iz naslednje vsebine:

1. grafični prikazi strateškega dela,
2. grafični prikazi izvedbenega dela.

(4)Priloge OPN so naslednje:

1. izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev,
6. povzetek za javnost. 1.
7. Uporabljeni izrazi
8. člen

(1)V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »vrste objektov glede na namen«, pomenijo naslednje: – vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov so dane v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03) – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen so dane v skladu z uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08).

(2)V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »vrste gradenj in izvedbe drugih del«, pomenijo naslednje: – vrste gradenj in izvedbe drugih del se štejejo kot dopustne, če niso v nasprotju z določili tega odloga ter s predpisi s področja ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja – rekonstrukcija objekta pomeni rekonstrukcija zakonito zgrajenega objekta – vzdrževanje objekta pomeni vzdrževanje zakonito zgrajenega objekta, razen če ni s tem odlokom drugače določeno.

(3)V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »parcelo, namenjena gradnji«, pomenijo naslednje: – parcela, namenjena gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu – parcela, namenjena gradnji na katerem stoji objekt je gradbena parcela, ki je določena v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov – če obstoječ objekt še nima določene parcele, namenjene gradnji, se do njene določitve za namen postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov na območjih razpršene gradnje šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 2 – v postopkih določanja parcele, namenjene gradnji oziroma gradbene parcele, se le-ta določa v površini kot je predpisana v pogojih parcelacije; če se parcela, namenjena gradnji oziroma gradbena parcela določa za obstoječe objekte in presega določila o minimalni in maksimalni površini parcel, namenjenih gradnji, se določi glede na namembnost objekta v površini, ki omogoča rabo objekta ali stavbe ali sklopa objektov z zunanjimi ureditvami.

(4)V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »velikost objektov«, pomenijo naslednje: – tlorisna površina je določena kot tlorisna površina ene etaže in sicer tiste, ki ima največjo tlorisno površino – višina objekta je določena kot višina najvišje točke objekta merjeno od najnižje povprečne točke terena – objekt mora zadostit vsem pogojem, ki so predpisani za velikost objekta.

(5)V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »faktorje izrabe«, pomenijo naslednje: – faktor izrabe parcele, namenjene gradnji, je določen kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele, namenjene gradnji, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem terena – faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, je določen kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji – pri določanju maksimalnih faktorjev izrabe in faktorjev zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se upoštevajo površine vseh objektov, tudi vseh enostavnih in nezahtevnih objektov, na parceli, namenjeni gradnji – prostornina objekta je določena kot prostornina celotnega objekta, vključno z etažami, ki so pod nivojem terena – faktor gradbene prostornine na gradbeno parcelo je določen kot razmerje med bruto prostornino objekta in površino celotne gradbene parcele, pri čemer je bruto prostornina objekta zmnožek bruto tlorisne površine objekta in povprečne višine objekta nad nivojem terena.

(6)V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »odmike«, pomenijo naslednje: – odmik od parcelnih meja ali odmik med posameznimi objekti se meri od najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom.

(7)V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »grajeno območje kmetije«, pomenijo naslednje: – grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se z ravnimi črtami povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije (vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti).

(8)V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na usmeritve glede zahtev glede natečajev, pomenijo naslednje: – določilo glede obveznosti natečajev, ki se glasi kot »ne«, pomeni, da natečaji niso obvezni, vendar pa ob tem niso prepovedani.

(9)V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na naselja, pomenijo naslednje: – območja naselij po registru prostorskih enot (RPE) pomenijo območja naselij, ki predstavljajo evidentirane uradne členitve prostora, določene z zakoni, uredbami, odloki ali sklepi Geodetske uprave Republike Slovenije – poselitvena območja naselij pomenijo območja naselij in območja, predvidena za njihovo širitev, ki so bila kot taka določena v veljavnem prostorskem planu občine – okvirna območja naselij pomenijo s tem odlokom določena območja strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.

(10)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja graditve objektov ali predpisi s področja prostorskega načrtovanja.

1. STRATEŠKI DEL 2.
2. Splošne določbe
3. člen V strateškem delu OPN so za celotno območje Občine Dobrna določena: – izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, – zasnova prostorskega razvoja občine, – zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena, – okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, – okvirna območja razpršene poselitve, – usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo – usmeritve za razvoj v krajini, – usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, – usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. 2.
4. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine 2.2.
5. Osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja
6. člen A) Uvod.

(1)Občina Dobrna je veljaven prostorski plan občine sprejela tik pred uveljavitvijo Zakona o urejanju prostora – ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03). Ta prostorski plan je bil rezultat večletnega truda Občine Dobrna pri oblikovanju nove razvojne vizije. Izdelan je bil na celovitih strokovnih podlagah (Razvojna vizija Občine Dobrna – urbanistična delavnica 2002, URBANISTI, Celje, december 2002; Strokovne podlage za poselitev – Občina Dobrna 2003, URBANISTI, Celje, julij 2003; Urbanistična zasnova naselja Dobrna, URBANISTI, Celje, januar 2004), ki so dosegle širok konsenz tako med potencialnimi investitorji kot med lokalno skupnostjo in vsemi nosilci urejanja prostora. Tako je prostorski plan zagotovil možnosti dolgoročnega razvoja občine, saj so bila z njegovi sprejetjem določena obširna območja za nove investicije s področja gospodarstva in posameznih fizičnih oseb. S tem prostorskim planom je Občina Dobrna dosegla vse takrat zastavljene cilje: oblikovala je strokovno utemeljena poselitvena območja naselij, kamor je usmerila novo gradnjo, izdelala je dolgoročno zasnovano urbanistično zasnovo občinskega središča, zagotovila prostorske možnosti za številne investicije s področja družbenih dejavnosti, turizma, športa in podobno ter zagotovila nova stavbna zemljišča za individualno gradnjo.

(2)Zaradi zgoraj navedenega ima Občina Dobrna v prihajajočem obdobju manjši obseg razvojnih potreb, sistem prostorskih aktov pa mora prilagoditi novemu ZPNačt.

(3)Pri pripravi OPN po ZPNačrt je Občina Dobrna zasledovala kontinuiteto strokovnih podlag zadnjih petih let, ki sledijo dolgoročnemu prostorskemu razvoju Občine Dobrna in so kot take še vedno aktualne. B) Splošno o občini. Občina Dobrna je geografsko zaključena celota na severnem delu Celjske kotline, med obronki Paškega Kozjaka in Pohorja. Po površini meri 31,68 km2 in ima okrog 2100 prebivalcev. Največje naselje, Dobrna, leži na nadmorski višini 375 m, najvišje ležeči del občine je Paški Kozjak – Štrukljev vrh 1226 m. Dobrna ima skoraj 900-letno tradicijo in spada med naša najstarejša zdravilišča poleg Rogaške Slatine in Dolenjskih Toplic. Terme Dobrna d.d. so največji gospodarski subjekt in nosilec turističnega gospodarstva občine. Pomemben del turistične ponudbe občine predstavlja neokrnjena narava in bogata kulturna dediščina podeželja. Oddaljenost od (upravnega središča) Celja je 18 km in od mesta Velenja 10 km. Do najbližjega letališča v Mariboru je 60 km, do letališča Brnik 85 km in do letališča v Grazu 120 km. C) Vizualna podoba občine. C1) Relief. Občino Dobrna sestavljata dve izraziti reliefni enoti. Prva so pobočja Paškega Kozjaka na severnem delu, za katera je značilen zaobljen, kopast relief brez skalovitih pobočij. Izrazitih vrhov ni, prevladujejo zaobljene oblike. Zožitve prostora se pojavljajo med reliefnimi robovi, njihova izraznost pa je odvisna od strmine pobočij. Posebej izrazite so zožitve ob vodah (na primer Hudičev graben). Drugih izrazitih reliefnih posebnosti (prav zaradi njegove zaobljene, kopaste oblike) ni. Za Dobrnsko podolje na jugu občine je značilno večje – glede na ostali teren pretežno uravnano – območje, na katerem se je razvilo edino večje zgoščeno naselje Dobrna. C2) Površinske vode. Površinske vode (potoki) se stekajo po grapah s pobočij Paškega Kozjaka na južno stran občine. Izrazitost voda je sicer manjša, saj potoke zakrivata gozd in obvodna vegetacija, poleg tega pa so zaradi svojega majhnega obsega manj opazni. Med večje, a vizualno še vedno manj izrazite površinske vode občine sodita predvsem vodotoka Dobrnica in Topliški potok, ki tečeta čez občinsko središče in ga tudi poplavno ogrožata. V neposredni bližini naselja Dobrna (pri dvorcu Novi grad) se nahajajo trije ribniki, ki so bili zaradi slabe vzdrževanosti in posledične zaraščenosti v preteklosti dokaj neizraziti, stanje pa se počasi spreminja, in sicer s postopnim urejanjem samih ribnikov in njihovih brežin (dva ribnika sta še nevzdrževana, en ribnik, ki se nahaja pri Vili Purška v Lokovini, pa je bil v letih 2009 in 2010 očiščen, urejen s potmi, koši za smeti, klopcami in s pomolom). C3) Vegetacijski pokrov. Praktično ves severni del občine pokriva gozd. Zelo značilne so strnjene čistine znotraj gozda – celki, ki so razpršene po južnih pobočjih Paškega Kozjaka. Tem gre pripisati visoko izrazitost, saj predstavljajo velik kontrast okoliškemu gozdu. V južnem delu občine se gozd razredči, nadomestijo ga obdelovalne površine in grajena struktura. V tem delu vidno ne izstopa noben vegetacijski element. Do nedavnega so v južnem delu občine izstopale hmeljske površine južno od naselja Dobrna, in sicer zaradi svojega pomena (netipičen element v krajinski sliki) ter negativnih vplivov na okolje (pesticidi), vendar so bile hmeljske žičnice v celoti odstranjene v prvi polovici l. 2011, ponovna postavitev žičnic in sajenje hmelja pa se ne dovoljuje. C4) Grajena struktura. Največje strnjeno naselje v občini je Dobrna, ki je izrazita tako zaradi svojega obsega (predstavlja največjo vidno zgostitev grajene strukture) kot zaradi lege na uravnanem terenu. Poleg Dobrne se grajena struktura gosti v jedrih naslednjih naselij: Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrba, Lokovina in Vinska Gorica. Gradnja severnega dela občine je razpršena. Pojavlja se v obliki samotnih domačij znotraj celkov pod Paškim Kozjakom. Ta oblika ima največjo izraznost, saj se pojavlja na čistinah sredi obširnih gozdnatih območij in predstavlja izrazito ohranjeno avtohtono obliko razpršene poselitve, ki jo je potrebno še posebej varovati. Na preostalem osrednjem in južnem območju občine se pojavlja preplet razpršene poselitve in razpršene gradnje; tu se prepletajo prepoznane oblike avtohtone razpršene poselitve (npr. na vinogradniških območjih), manjše gostitve grajene strukture (npr. slemenska gradnja, obcestna pozidava ob komunikacijah) ter razpršena gradnja kot negativni trend poselitve. Razpršena gradnja, ki predstavlja velik del grajene strukture v osrednjem in južnem delu občine, je izrazita v nasprotnem, negativnem smislu, saj razvrednoti naravno okolje. Poleg tega je njena pojavnost preveč naključna in razdrobljena. Izpostaviti velja še delno vidna cerkvena zvonika (zvonik cerkve Marijinega vnebovzetja v Dobrni in cerkve sv. Miklavža v Vrbi), medtem ko je sv. Jošt zaradi zaraščenosti z drevjem precej manj izrazit. Ostala grajena struktura (električni vodi, ceste) je precej neizrazita in se prilagaja terenu in vegetaciji. Tudi degradirana območja (kamnolomi, območje čistilne naprave ipd.) vidno ne izstopajo v krajinski sliki. D) Poselitev in demografija.

(1)Celotna Občina Dobrna šteje po popisu prebivalstva leta 2002 skupaj 2083 prebivalcev. Največ prebivalcev, dobra četrtina vseh, živi v območju občinskega središča – naselja Dobrna. Po številu prebivalcev si območja naselij sledijo v naslednjem vrstnem redu: Klanc, Zavrh nad Dobrno, Lokovina, Vinska Gorica, Vrba, Strmec nad Dobrno, Pristova, Brdce nad Dobrno in Parož ter naselje z najmanjšim številom prebivalcev Loka pri Dobrni.

(2)V nasprotju z negativnim naravnim prirastom na državnem nivoju, je v Občini Dobrna v letu 2005 prisoten ničelni naravni prirast – število rojenih je enako številu umrlih. Vendar je ob tem potrebno pokazati podatke daljšega časovnega obdobja. Od leta 1999 dalje, je naravni prirast v Občini Dobrna zelo variabilen. Tako je v prvem letu prisoten negativen naravni prirast, nato sledi obdobje treh let, ko je naravni prirast pozitiven, v obdobju 2003–2004 znova negativen, nato pa se, kot je navedeno za leto 2005, ustavi na 0.

(3)Po podatkih Statističnega urada RS, ki spremlja tudi letno gibanje prebivalstva, je v obdobju od leta 1999 do 2002 prisoten občuten porast prebivalstva, nato pa v letih 2003 in 2004 rahel upad. Število prebivalstva nato do leta 2006 ostane stabilno. V primerjavi z začetnim letom opazovanja (l. 1999) se je število prebivalcev v celotni občini povečalo za 1,2 % (l. 2006).

(4)Večje razlike so opazne pri gibanju števila prebivalcev znotraj posameznih naselij. Največji porast prebivalcev je prisoten v občinskem središču – naselju Dobrna, gibanje števila prebivalcev v ostalih naseljih pa je dokaj enakomerno. Bistven upad števila prebivalcev je zaznati v naseljih Brdce nad Dobrno in Strmec nad Dobrno, kjer je število prebivalcev upadlo za polovico.

(5)Naselje, v katerem prihaja do največje gostitve grajene strukture, je občinsko središče Dobrna. Manjše gostitve grajene strukture, ki se pojavljajo v jedru kot vasi, so še naselja Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrba, Lokovina in Vinska Gorica. Preostala poselitev je pretežno razpršena; ponekod je razpoznana kot avtohton poselitveni vzorec kmetij v celkih (severni del občine oziroma širše območje Paškega Kozjaka), v osrednjem in južnem delu pa kot preplet razpršene poselitve in razpršene gradnje.

(6)Glede na izhodišča Strategije prostorskega razvoja Slovenije – SPRS (Uradni list RS, št. 76/04) naselja v Občini Dobrna ločimo na: – urbano naselje Dobrna, v katerem se nahajajo »storitvene, oskrbne in druge dejavnosti, ki oskrbujejo prebivalce, ki prebivajo v naselju«; Dobrna »predstavlja središče gravitacijskega območja« naselij preostale občine in je kot urbano naselje prepoznana zaradi vloge občinskega središča ter zaradi izrazitega turistično zdraviliškega značaja, – vasi kot območja, ki so v veljavnem prostorskem planu občine že opredeljena kot poselitvena območja (Lokovina, Zavrh nad Dobrno, Klanc in Vrba), poleg teh pa še Vinska Gorica, in sicer kot »naselja, ki imajo manj kot 500 prebivalcev in nimajo razvitih dejavnosti, ki so značilne za urbano naselje«, – preostalo poselitev predstavljajo zaselki »kot poseljena območja, ki imajo manj kot deset stanovanjskih stavb«. 2.2.2. Razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije 8. člen

(1)Območje s posebnimi potenciali je predvsem celoten severni del občine (širše območje Paškega Kozjaka), kjer je poselitev razpoznana kot izrazito dobro ohranjena avtohtona oblika razpršene poselitve kmetij v celkih, sicer pa je severni del občine izrazito naravno ohranjen in kot tak zavarovan s številnimi režimi varstva narave.

(2)Območje s posebnimi potenciali je nadalje širše območje zdraviliško termalnega dela v severo-zahodnem delu naselja Dobrna, ki ga zaznamuje specifična arhitektura, vezana na zdraviliško tradicijo kraja, v povezavi s parkovno ureditvijo.

(3)s strani vodotokov Dobrnica in Topliški potok je ogrožen celoten center Dobrne. Potencialno ogrožena so vsa območja neposredno ob vodotokih v občini.

(4)Osrednji in južni del občine je ogrožen zaradi zemeljskih plazov.

(5)Območje Občine Dobrna ni ogroženo zaradi emisij SO2, povečanega onesnaženja zraka ali vodotokov, je pa prisotna poškodovanost gozdov, in sicer od 20 do 29 %.

(6)Dobrni bližnji center visoke onesnaženosti okolja je Celje, kjer se nahaja tudi najbližje veliko odlagališče odpadkov (Bukovžlak pri Celju).

(7)Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,125 (vir: ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, 1. 2. 2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.

(8)Iz kart temeljnega načrta in regijskega načrta, ki je podrobneje razdelan za območje Zahodnoštajerske regije, izhaja, da se Občina Dobrna nahaja na območju VII. stopnje po EMS lestvici (vir: Načrt zaščite in reševanja ob potresu, verzija 2.0, izdelal: D. Praprotnik, 1999–2008) 2.2.3. Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin 9. člen

(1)Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin izhajajo iz razvojnih teženj. Skupno sodelovanje z Mestno občino Velenje, Občino Vitanje in Občino Mislinja bo potrebno prvenstveno na področju sonaravnega razvoja in urejanja prostora v severnem delu občine, na širšem območju Paškega Kozjaka. Celotno območje Paškega Kozjaka, za katero je značilna velika gostota kulturne dediščine in številne medsebojne, pogosto zgodovinsko odvisne povezave, je pomembne del narodove identitete, ki tvori prepoznavno kulturno krajino visoke doživljajske vrednosti. Na tem območju se varuje zlasti krajinsko zgradbo (naravne kot kulturne prvine), ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini, tipologijo krajinskih prvin in povezavo s stavbno naselbinsko dediščino.

(2)Povezave s širšo regijo nakazujejo tudi Terme Dobrna d.d., in sicer v smislu razvoja turizma celotne regije.

(3)Skupno sodelovanje s preostalimi občinami pa se navezuje predvsem na skupno urejanje celotne infrastrukture. 2.2.4. Cilji prostorskega razvoja občine 10. člen

(1)Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja opredeljeni z namenom razreševanja obstoječih in pričakovanih prostorskih problemov v občini ter preusmeritve negativnih teženj in doseganja večje stopnje urejenosti v prostoru, pri čemer bo dan poudarek na izboljšanju kvalitete bivanja.

(2)V prostorski razvoj občine se vnašajo nove vsebine, rešujejo se konflikti v prostoru, rešujejo se razvojni pogledi, začrtajo se razvojne potrebe občine po novih poslovnih površinah v smislu razvoja tržnega gospodarstva, uredi se policentrični razvoj naselij v občini, učinkovito se uredi načrtovanje prometne in druge infrastrukture v občini, zagotovijo se pogoji za turistični razvoj glavnega turističnega generatorja v občini (Terme Dobrna d.d.), zagotovijo se pogoji za storitvene dejavnosti na območju celotne občine, zagotovijo so pogoji za prestrukturiranje večjih kmetij v celovite gospodarske subjekte, zagotovijo se pogoji za ohranjanje poselitve na območju avtohtone razpršene poselitve ter za usmerjanje nove gradnje v obstoječa naselja s poudarkom na kompleksnejši ureditvi občinskega središča, naselja Dobrna.

(3)Pri načrtovanju novih ureditev bo Občina Dobrna ohranjala dosedanji vzdržen in trajnostni prostorski razvoj in varovala kulturno dediščino ter naravno okolje in naravne vrednote v občini. Razvoj bo načrtovan tako, da se nove prostorske ureditve predvidoma ne bodo umeščale v območja ohranjanja narave.

(4)Konkretni, srednjeročni cilji prostorskega razvoja Občine Dobrna so naslednji: – zagotoviti prostorske možnosti za večstanovanjsko gradnjo v območju strnjenih naselij, – območje razpršene gradnje v Vinski Gorici sanirati kot novo naselje, kamor se bo med drugim lahko usmerjala nova gradnja, – veljavno urbanistično zasnovo naselja Dobrna nadomestiti z urbanističnim načrtom ob upoštevanju novega trenda intenzivnejšega prostorskega razvoja, – v čim večji možni meri poiskati prostorske možnosti za individualne investicije občanov, – zagotoviti prostorske možnosti za umestitev mešane obrtne in trgovske dejavnosti na območju Pristove, južno od regionalne ceste proti Celju oziroma južno od novega bencinskega servisa, – začrtati nove smeri turistične ponudbe za različne ciljne skupine, – umestiti manjkajočo družbeno infrastrukturo, med drugim nov varstveno delovni center, – revitalizirati kulturno dediščino – tudi z novo, primerno vsebino objektov, med drugim revitalizirati graščino Guteneg, v katerem so sedaj urejena stanovanja; ob tem je potrebno zagotoviti prostorske možnosti za večstanovanjsko gradnjo, kamor se bodo lahko selili prebivalci Gutenega, – urediti skupno »komunalno cono«, kjer se poleg čistilne naprave uredi zbirni center kosovnih odpadkov, – poiskati alternativno lokacijo za poslovne dejavnosti, ki bo nadomestila neprimerno območje predvidenih poslovnih dejavnosti v Lokovini, – sanirati nelegalne odvzeme gramoza. 2.2.5. Konceptualna izhodišča prostorskega razvoja občine 11. člen

(1)Osnovni namen urejanja prostora v Občini Dobrna mora slediti usklajevanju gospodarskih, družbenih in okoljevarstvenih vidikov razvoja, s čimer se omogoča skladen civilizacijski in kulturni razvoj. Usmerjanje razvojnih procesov in posegov v prostor mora izhajati iz uravnoteženosti razvojnih potreb in varstvenih zahtev, pri čemer je treba območje Občine Dobrna urejati tako, da se: – zagotavlja vzdržen razvoj v prostoru in racionalna raba zemljišč s poudarkom na varstvu prostorskih zmogljivosti za sedanje in prihodnje generacije, – omogoča kakovostne in enakovredne življenjske razmere v naseljih in na podeželju, – doseže prostorsko usklajeno in med seboj dopolnjujočo razmestitev različnih dejavnosti v prostoru, – zagotavlja prostorske možnosti za skladen razvoj skupnosti, – ohranja narava, varujejo naravni viri ter kakovosti bivalnega okolja in kulturna dediščina, – omogoča obrambo države in zagotavlja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2)Razvoj Občine Dobrna temelji na paradigmi razvoja turizma. Turistično infrastrukturo je potrebno ustreznejše izkoristiti ter kvalitativno izboljšati predvsem v luči naslednjih ukrepov: – prilagoditev objektov varovanju okolja, naravnih vrednot in kulturne dediščine ter krajevnim značilnostim, – izgradnja in vzdrževanje različnih planinskih in turističnih poti za kolesarjenje in pešačenje ter drugih naprav, ki omogočajo stik z naravo in okolico, – saniranje jedra naselja Dobrna, opuščenih ali neprimerno rabljenih objektov kulturne dediščine (Vila Ružička, Guteneg, Novi grad) in drugih objektov turistične infrastrukture in razvijanje ponudbe, ki bo zagotavljalo normalno bivanje in aktivnosti domačemu prebivalstvu in povečalo turistično privlačnost. 2.3. Zasnova prostorskega razvoja občine 2.3.1. Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti 12. člen

(1)Pri usmerjanju nove poselitve je potrebno ohraniti sedanjo zeleno podobo prostora in obstoječo identiteto krajine. Občina naj ohrani ruralno podobo, brez industrije, v prihodnje pa naj se umeščajo le tiste vrste dejavnosti, ki jih prostor prenese. Razvoj je potrebno spodbujati, vendar le do meje, ki ohranja kvalitetno okolje. Povečanje števila prebivalstva mora biti uravnoteženo in zgolj do tistih mej, ki jih lahko družba in prostor še preneseta.

(2)Nujno je potrebno ohraniti kmetije, in sicer predvsem zaradi ohranjanja kulturne krajine.

(3)Glavnina razvoja občine se usmerja v naselje Dobrna, ki ga omejujejo tri ključne točke – Guteneg, Novi grad in zdraviliški kompleks. Občinsko središče, naselje Dobrna, naj z bolj urejeno osnovno oskrbo doseže večjo centralno moč.

(4)V območje naselja Dobrna se umesti večstanovanjska gradnja. Ker znotraj strnjenega dela Dobrne ni več prostih površin, se dopusti širitev naselja skladno z urbanistični načrtom. Novi večstanovanjski objekti služijo med drugim tudi za selitev prebivalcev iz graščine Guteneg, s čimer se graščina izprazni in revitalizira ter nameni za turistično dejavnost. V širšem območju naselja Dobrna naj se ob cestni povezavi Vojnik–Velenje, južno od novega bencinskega servisa, vzpostavi območje mirne mešane obrtne cone.

(5)Nova poselitev se, poleg Dobrne, usmerja v jedra obstoječe grajene strukture, in sicer v naselja Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrba, Lokovina in Vinska Gorica, pri čemer se upošteva tipologija poselitve, varuje območja naravnih vrednot in kulturne dediščine ter ohranja vedute. Na tak način se sanira netipična razpršena gradnja v južnem delu občine.

(6)V severnem delu občine, pod pobočji Paškega Kozjaka, se ohranja tipičen vzorec poselitve v celkih. V ta namen se kmetije oblikujejo v celovit gospodarski subjekt, okrepljen z dopolnilnimi dejavnostmi.

(7)Potrebno je poskrbeti za rezervacijo površin za (individualno) gradnjo, kamor se usmerja potencialne investitorje. Investicije občanov oziroma nova stanovanjska gradnja se zagotavlja na območju naselij in širitve naselij, na območju razpršene gradnje, ki se bodisi vključi v naselje bodisi sanira kot novo naselje ter na območju Paškega Kozjaka in v ostalem odprtem prostoru občine, v kolikor gre za širitev obstoječih kmetij.

(8)Posebna območja, kot je na primer varstveno delovni center, se umestijo v širše območje naselja Dobrna tako, da je omogočena peš povezava novega varstveno delovnega centra z obstoječim območjem Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna (ki se je v letu 2007 preselil iz Novega gradu na novo lokacijo). Tudi ostala družbena infrastruktura se prvenstveno umešča v širše območje naselja Dobrna, pri čemer se zagotavljajo ustrezne peš povezave s centrom Dobrne ali s postajališči javnega potniškega prometa. 2.3.2. Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij 13. člen

(1)Severni del občine, območje Paškega Kozjaka (t.j. območje naselij Brdce nad Dobrno, Strmec nad Dobrno, Parož in Loka pri Dobrni), je namenjeno ohranjanju avtohtone oblike poselitve kmetij v celkih.

(2)Gričevnato območje osrednjega in južnega dela občine, območje izven strnjenih naselij, je namenjeno gostitvi obstoječe grajene strukture skladno z njeno tipologijo, ki je lokalno prepoznavna, ter sanaciji razpršene gradnje; na tem območju gre predvsem za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter dopolnilne gradnje objektov, ki pomenijo zaokrožitev in sanacijo posamičnih skupin objektov zunaj strnjenih naselij; umeščanje nove grajene strukture mora biti skladno s prepoznanim vzorcem poselitve na lokalni ravni (slemenska gradnja, obcestna gradnja, gradnja v vinogradniškem območju in podobno). Sem se prvenstveno umešča gradnja za potrebe kmetijstva, gozdarstva in turizma.

(3)S tem prostorskim aktom se prostorski razvoj in nova grajena struktura usmerja v okvirna območja naselij na naslednji način: – vlogo vodilnega naselja občine ima občinsko središče Dobrna; naselje Dobrna prevzema v omrežju naselij v okviru občine »prvo stopnjo«, v povezavi z omrežjem naselij v hierarhiji na državni ravni pa v skladu s SPRS prevzema stopnjo »lokalnega središča«, – v omrežju naselij v okviru občine prevzemajo »drugo stopnjo« naselja Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrba, Lokovina in Vinska Gorica; razen zadnje so bila vsa navedena naselja že sedaj vključena v omrežje naselij, zanje so bila v veljavnem določena poselitvena območja, kamor se je prioritetno usmerjala nova grajena struktura; v teh naseljih se zagotavljajo površine za razvoj kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, pa tudi površine za družbeno infrastrukturo, oskrbo, turizem in stanovanja.

(4)Urbanistični načrt je izdelan za naselje Dobrna, in sicer zaradi njenega intenzivnejšega prostorskega razvoja, predvsem pa zaradi izrazitega turistično zdraviliškega značaja naselja; urbanistični načrt predstavlja podlago za občinski prostorski načrt na območju naselja Dobrna.

(5)Zaradi majhnega obsega občine z manjšim številom naselij je omrežje naselij sestavljeno zgolj iz navedenih stopenj; nadaljnja diferenciacija ni smiselna. 2.3.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji 14. člen

(1)Skozi južni del občine poteka v smeri od vzhoda proti zahodu državna cesta, ki povezuje Celje (preko Vojnika, Nove Cerkve in Lemberga) in Velenje (preko Črnove in Vinske Gore). Ta prometna os v smeri vzhod–zahod ostaja glavna prometna os v občini tudi v prihodnje. Od državne ceste se v naselju Lokovina, pri gostišču Koren in bencinskem servisu, odcepi krak državne ceste, ki pelje proti severu v naselje Dobrna in se tam tudi konča.

(2)Preostalo območje občine povezujejo lokalne ceste in druge poti.

(3)Sistem lokalnih cestnih povezav in drugih poti je bolj razvejan v južnem delu občine, kjer povezuje številno razpršeno grajeno strukturo. V severnem, reliefno bolj razgibanem delu občine (Paški Kozjak) so lokalne cestne povezave manj razvejane in povezujejo posamezne kmetije.

(4)Javni potniški promet stagnira, avtobusne linije in frekvence vožnje pa se občutno zmanjšujejo. Drugih sistemov prometnega omrežja v občini ni. 2.3.4. Druga pomembna območja 15. člen

(1)Severni del občine je izredno naravno ohranjen. V majhnem deli je vključen tudi območje Natura 2000 (posebno varstveno območje), območje Paškega Kozjaka pa je med drugim opredeljeno kot območje krajinske prepoznavnosti. Tu se nahajajo ekološko pomembno območje, objekti in območja naravnih vrednot, pričakovanih naravnih vrednot in predlagana zavarovana območja (krajinski park). S tega vidika je potrebno pri nadaljnjem prostorskem razvoju Občine Dobrna upoštevati omejitve glede umeščanja novih objektov v prostor in pri načrtovanju drugih prostorskih ureditev.

(2)Območje Občine Dobrna je izredno bogato tudi z vidika obsega objektov kulturne dediščine. Kulturna dediščina je razporejena po celotnem območju občine, večja zgostitev objektov kulturne dediščine je v sami Dobrni. Med objekti in območji varstva kulturne dediščine se na območju Občine Dobrna nahajajo naslednje zvrsti kulturne dediščine: arheološka, memorialna, naselbinska, profana stavbna, sakralna stavbna, sakralno profana stavbna in vrtnoarhitekturna dediščina.

(3)Območje Paškega Kozjaka je varovano kot kulturni spomenik in opredeljeno tudi kot območje prepoznavnosti na nacionalni ravni skladno s SPRS, in sicer kot »krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi, ki je pomembno na nacionalni ravni« (SPRS, III.3.1.

(6)). 2.

1. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena 2.4.
2. Prometna infrastruktura
3. člen A) Cestno omrežje. A1) Občinsko cestno omrežje.

(1)Pri izboljšanju prometne infrastrukture je potrebno obstoječo rekonstruirati ter jo dograditi. Prednost ima prometna infrastruktura, ki povezuje strnjena naselja med sabo ter se nahaja v samih naseljih. Znotraj naselij se izgradijo pločniki, ki se navežejo na postajališča javnega potniškega prometa. Poleg tega je potrebno dati poseben poudarek dostopnosti Paškega Kozjaka.

(2)V južnem delu občine je potrebno prvenstveno zgraditi ustrezno infrastrukturno opremljenost naselja Dobrna ter okoliških novih jeder (Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrba, Lokovina ter Vinska Gorica).

(3)Kot podpora turistični ponudbi občine se uredi parkirišče in počivališče za avtodome s priključki za elektriko in vodo, z urejenim odvajanjem odpadne komunalne vode in drugih komunalnih odplak ter z zabojniki za odpadke. Zaradi racionalnosti se parkirišče oziroma počivališče umesti čim bližje centra Dobrne, vendar tako, da ne prihaja do konfliktov z obstoječimi rabami prostora.

(4)Prednostno se je potrebno posvetiti ureditvi javnega potniškega prometa, ki služi tako prebivalcem kot turistični ponudbi občine. A2) Cestno omrežje naselja Dobrna.

(1)Skozi južni del naselja Dobrna poteka regionalna prometna povezava Velenje–Črnova–Celje, ki se pri gostišču Koren odcepi proti severu in poteka skozi celotno naselje vse do odcepa za Zavrh nad Dobrno. Lega in profil te prometnice povsem zadostujeta za obstoječe in načrtovane potrebe, le na odcepu za Terme je smiselno načrtovati preureditev križišča ali izgradnjo krožišča.

(2)Sistem lokalnih cest je na območju naselja izredno dobro zasnovan. Na novo pa je predvidena lokalna povezava znotraj bodoče poslovne cone ter na območju Novega Gradu preko športno rekreacijskega kompleksa, z ureditvijo krožišča na regionalni cesti pri odcepu za Novi Grad. Z izgradnjo novega zdraviliško vodnega kompleksa bo potrebno rekonstruirati tudi prometno povezavo proti Vinski Gorici, ki bo napajala omenjeni kompleks. Uredi se tudi nova cestna povezava iz naselja Dobrna na Vilo Zoro in proti naselju Klanc po parc. 772/10, 772/11, 722/12, k.o. 1045-Klanc ter po delu parc. št. 772/8, 463/2, 463/4, 445/5, vse k.o. Klanc ter po parc. št. 1739/1, 1739/2, k.o. 1056-Dobrna. Na parc. št. 4/1, k.o. Dobrna se, za potrebe obvoza v času zapor cest v centru Dobrne, predvidi obvozna cesta, s katero se tako poveže centrali del Dobrne z ostalimi naselji na SV delu občine (Vrba, Zavrh, V del naselja Dobrna, Klanc ter S predeli občine – Brdce nad Dobrno, Parož, Strmec nad Dobrno).

(3)Na cestnem omrežju ter površinah v splošni rabi so možna geodetske odmere, rekonstrukcije, obnove, vzdrževanje, širitve (kolesarske poti, pločniki,ipd.), posodobitve ipd., za kar se predvidi tudi varovali pas, ki bo dolgoročno omogočal izvedbo razvojnih projektov občine.

(4)Javni potniški promet na območju povezovanja znotraj naselja ni oblikovan in tudi ni potreben. Je pa predvsem za potrebe komunikacije naselja z okolico ter med posameznimi turističnimi točkami smiselno vzpostaviti javni prevoz, morda kot manjši turistični vlakec ali minibus.

(5)Na območju naselja je predvidena in delno že izvedena peš in kolesarska pot, ki poteka od regionalne ceste na jugu, skozi območje športno rekreacijskega kompleksa do jedra naselja in zdraviliškega kompleksa in se nadaljuje do Graščine Gutenek.

(6)Za potrebe stanovalcev naselja ter za obiskovalce le-teh je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest. Večji problem pa se pojavi v Termah Dobrna, kjer ne razpolagajo z zadostnim številom parkirnih mest. Zato bi bilo potrebno izgraditi garažno hišo, ki pa mora biti umeščena tako, da mirujoči promet ne obremenjuje zdraviliškega parka. B) Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti.

(1)Kolesarsko omrežje je potrebno ustrezno označiti ter dograditi kolesarske steze skozi najbolj prometne ceste. Primarno pa je potrebno kolesarski promet usmerjati na manj prometne ceste. Del kolesarskih poti je potrebno speljati mimo turistične ponudbe.

(2)Občina Dobrna z občinami Savinjske regije pripravlja regijski projekt kolesarskih poti z nazivom »Kolesarske povezave v Savinjski regiji«, na podlagi katerega se bo izvedlo kolesarsko omrežje.

(3)Omrežje pešpoti se kot omrežje planinskih in pohodniških poti razvija v celotnem severnem delu ob upoštevanju varstvene paradigme tega dela občine tako, da so pešpoti primerno označene in speljane tudi mimo turističnih kmetij. Praviloma naj bodo pešpoti ločene od kolesarskih, ob turističnih znamenitostih in turistični ponudbi pa se prepletajo, na teh mestih se organizira tudi javni prevoz. C) Zračni promet. Preko območja Občine Dobrna potekajo zračne poti, zato je pri načrtovanju novih posegov potrebno upoštevati relevantno zakonodajo, predvsem določila povezana z ovirami za zračni promet. 2.4.2. Telekomunikacijsko omrežje 17. člen

(1)Z razvojem telekomunikacijskega omrežja v Občini Dobrna, ki ga tvorijo satelitska, fiksna in mobilna, govorna in podatkovna omrežja, omrežja za radijsko in televizijsko radiofuzijo in omrežja za kabelsko televizijo, se zagotavlja dostop do kakovostnih in za vsakdanje življenje, delo in razvoj, pomembnih storitev informacijske družbe. Telekomunikacijsko omrežje predstavlja velik potencial tudi pri organizaciji dela na domu oziroma dela na daljavo na podeželju. Zato je potrebno načrtovati sisteme tako, da bo pokritost območja občine s telekomunikacijskim omrežjem enakomerna.

(2)Vendar pa se optimalno telekomunikacijsko opremljenost prioritetno zagotavlja na območju strnjenih naselij (Dobrna, Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrba, Lokovina in Vinska Gorica) in v izobraževalnih ustanovah. Tudi ponudba in priklop na omrežje kabelske televizije se prioritetno omogoči na območju strnjenih naselij.

(3)Pri novih posegih v prostor, t.j. pri umeščanju novih tras telekomunikacijskih kablov, je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja in nove trase načrtovati v obstoječih in načrtovanih koridorjih. Prav tako se pri umeščanju novih naprav in objektov telekomunikacijskega omrežja v prostor v čim večji meri združuje in prednostno uporabi že obstoječe naprave in objekte telekomunikacijskega omrežja, vplivi na zdravje, okolje in prostor pa morajo biti čim manjši.

(4)Pri načrtovanju novih posegov v prostor je potrebno upoštevati obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki ga je potrebno zaščititi oziroma prestaviti, v kolikor bi le-to oviralo razvoj novih dejavnosti.

(5)Do posameznih novih objektov se predvidijo nove trase telekomunikacijskih vodov, do novih območij širitev grajene strukture se predvidijo novi telekomunikacijski dovodi. 2.4.3. Elektronske komunikacije 18. člen A) Energetski sistem. A1) Občinski energetski sistem.

(1)Pri načrtovanju novih energetskih objektov in naprav se upošteva načela varstva bivalnega in drugega okolja in izboljševanja kakovosti prostora. Prostorski razvoj nove energetske infrastrukture se zagotavlja v skupnih infrastrukturnih koridorjih. Umeščanje v prostor se načrtuje tako, da se upošteva značilne naravne prvine (gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti) ter vidnost naselij in značilne vedute. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine (razen arheološke kulturne dediščine) se daje prednost kabelski izvedbi.

(2)Pri načrtovanju novih ter posodabljanju in širitvi obstoječih objektov se prednost nameni uporabi obnovljivih in okolju prijaznih virov energije ter čim večji nevtralizaciji ali zmanjševanju emisij nevarnih plinov. A2) Energetski sistem naselja Dobrna.

(1)Pri proizvodnji energije za ogrevanje gospodinjstev in turističnih objektov je potrebno dolgoročno zasnovati takšen energetski koncept, ki bi uporabljal obnovljive energije, to je biomaso ali pa toplotno energijo termalne vode.

(2)Prednost ima kabelska izvedba infrastrukturnih koridorjev. B) Elektroenergetski sistem. B1) Občinski elektroenergetski sistem.

(1)Na območju Občine Dobrna ni objektov, ki bi bili predmet odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije za področje razvoja energetskih sistemov oziroma ni obstoječih in predvidenih visokonapetostnih naprav (DV in RTP) 110 kV, 220 kV oziroma 400 kV.

(2)Pri načrtovanju novih posegov v prostor je potrebno upoštevati koridorje obstoječih in predvidenih 20 kV daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami 20/0,4 kV, in sicer kot omejitvene faktorje pri umestitvi novih objektov. Varovalni koridor 20 kV, daljnovodov znaša 10 m na vsako stran osi daljnovoda in pripadajoče transformatorske postaje.

(3)V I. območje, kjer velja I. stopnja varstva pred sevanjem sodijo strnjena naselja Dobrna, Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrba, Lokovina in Vinska Gorica, kjer gre za obstoječa ali predvidena stanovanja, zdravilišča, okrepčevalnice, turistične objekte, namenjene bivanju in rekreaciji, objekte vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstva, igrišča in javne parke, javne zelene in rekreacijske površine, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podrobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti. V I. območje sodijo tudi območja izven naselij, namenjena kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjena bivanju.

(4)II. območje, kjer velja II. stopnja varstva pred sevanjem sodi območje skupne okoljske infrastrukture (s čistilno napravo in zbirnim centrom kosovnih odpadkov) ob regionalni cesti Celje–Velenje. B2) Elektroenergetski sistem naselja Dobrna Vsi objekti znotraj naselja so priključeni na električno omrežje. Znotraj celotnega naselja oziroma ob njenem robu je že obstoječa mreža TP postaj, ki zadovoljivo napajajo vse porabnike. Ob nadaljnjem povečevanju odjemne moči pa se praviloma povečuje moč obstoječih TP postaj, gradnja novih pa se naj v kolikor je možno izgrajuje znotraj predvidenih objektov. C) Plinovodni sistem. Na območju Občine Dobrna ni obstoječega ali predvidenega prenosnega omrežja zemeljskega plina. D) Javna razsvetljava. D1) Občinska razsvetljava. Javna razsvetljava se prvenstveno ureja v območju strnjenih naselij Dobrna, Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrba, Lokovina in Vinska Gorica. D2) Javna razsvetljava naselja Dobrna. Javna razsvetljava je zgrajena znotraj jedra naselja ter ob njegovih robovih. V bodoče jo je potrebno razširiti na celotno območje pešpoti in kolesarske poti, pri čemer pa mora biti prilagojena merilu uporabnikov in naj bo predvsem talna. 2.4.4. Komunalno in vodno gospodarstvo 19. člen A) Oskrba z vodo. A1) Občinska oskrba z vodo.

(1)Razpoložljivih kapacitet pitne vode na območju Občine Dobrna je trenutno dovolj. Občina tako zagotavlja stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, pri svojem razvoju ščiti vse vodne vire, prenavlja obstoječe in gradi novo vodovodno omrežje, prvenstveno na območju strnjenih naselij v Občini Dobrna.

(2)Za posamezna območja nove poselitve, predvsem za večja strnjena območja, kamor se usmerja nova gradnja, je potrebna izgradnja novega vodovodnega omrežja ali povečava obstoječega.

(3)Ohranjajo se obstoječi in predvideni novi koridorji vodovodnega omrežja.

(4)Za kakovostno zadovoljevanje potreb po pitni vodi se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire. Kot vir tehnološke, požarne oziroma druge vode, ki ni namenjena pitju, se uporabi vire kot so padavinska voda, prečiščena odpadna voda in podobno.

(5)Na vodovarstvena območja se usmerja dejavnosti, ki ne ogrožajo kvalitete vodnih virov.

(6)Večji del poselitve severnega dela občine, t.j. širše območje Paškega Kozjaka, se oskrbuje z vodo iz lastnih vodnih zajetij. Na območju grajene strukture, ki je tudi v bodoče ne bo mogoče vključiti v vodovodi sistem občine, je potrebno prostorski razvoj omejevati tako, da se dopušča nova gradnja v sklopu obstoječih poselitvenih struktur, ki imajo že zagotovljeno oskrbo z vodo. A2) Oskrba z vodo naselja Dobrna. Celotno območje naselja je že sedaj preskrbljeno z vodovodnim omrežjem. Pred predvidenimi širitvami oziroma povečanju porabe pa je potrebno preveriti kapacitete ter jih po potrebi tudi povečati. Znotraj samega naselja se ne nahajajo viri pitne vode. B) Odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode. B1) Občinsko odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode

(1)Kanalizacijski sistem je izgrajen v naselju Dobrna in v delu naselij Lokovina, Vinska Gorica in Pristova. Zaključuje se s čistilno napravo v južnem delu občine, tik ob prometnici Celje–Velenje. Uporabniki imajo na območjih, kjer ni zgrajene javne kanalizacije, rešeno odvajanje odpadnih in padavinskih vod individualno v večini preko pretočnih in nepretočnih greznic.

(2)Kanalizacijsko omrežje se razvija prvenstveno v osrednjem in južnem delu občine, prioritetno na območju strnjenih naselij.

(3)Novi objekti se morajo priključiti na obstoječe kanalizacijsko omrežje, kjer le-to ni izgrajeno ali pa je neustrezno, se območja novih pozidav ustrezno opremi s kanalizacijskim omrežjem. Slednje prvenstveno velja za vsa območja strnjenih naselij, in sicer za Dobrno, Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrbo, Lokovino in Vinsko Gorico.

(4)Na območju razpršene poselitve oziroma izven območij strnjenih naselij se uredi individualno čiščenje odpadne vode. Do izgradnje kanalizacije in kjer ni planirana izgradnja javne kanalizacije, se komunalne odpadne vode tako odvajajo ločeno od ostalih vod v male komunalne čistilne naprave; odvajanje komunalnih odpadnih vod v greznice ni dovoljeno. B2) Odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode v naselju Dobrna. V južnem delu naselja izven območja urbanističnega načrta je že zgrajena čistilna naprava, na katero je večinoma že priključena vsa poselitev znotraj območja urbanističnega načrta, nanjo pa se morajo priključiti še vsi načrtovani objekti. C) Ravnanje z odpadki. C1) Občinsko ravnanje z odpadki.

(1)Na območju Občine Dobrna ni predvidena izgradnja objektov, ki bi bili namenjeni odlaganju odpadkov. Predvidena je ureditev območja za zbiranje kosovnih odpadkov, ki se umesti na skupnem območju okoljske infrastrukture, ob obstoječi čistilni napravi, tik ob prometnici Celje–Velenje. Pri tem se zagotovijo ustrezni odmiki od grajene strukture (stanovanj) bližnjih naselij in vzpostavijo vmesni zeleni pasovi med območjem komunalnih dejavnosti in stanovanjskimi območji.

(2)V vseh strnjenih naseljih v občini se predvidi prostor za postavitev zbiralnic ločenih frakcij.

(3)V okviru ravnanja z odpadki se zagotavlja ponovno uporabo in zmanjšanje količin odpadkov ter nevarnostnega potenciala na izvoru, varno končno odlaganje in odpravljanje neurejenih odlagališč in drugih starih bremen.

(4)Obstoječa, neustrezno urejena odlagališča odpadkov ali t.i. »črna oziroma divja odlagališča«, ki so lahko potencialni vir onesnaženja ali motenj v prostoru, se prioritetno sanira. C2) Ravnanje z odpadki v naselju Dobrna. Znotraj naselja se na več mestih oblikujejo ekološki otoki, kjer se zagotovi ločeno zbiranje odpadkov. Pri skupnem ogrevanju bivališč se lahko koristi tudi izraba biomase. 2.4.5. Skupna določila za načrtovanje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena na območjih ohranjanja narave in območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine 20. člen

(1)Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena na ekološko pomembnih območjih je potrebno upoštevati naslednje: – v primeru obstoja alternativnih možnosti se prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši, – posege in dejavnosti se načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena, – posege in dejavnosti se načrtuje izven najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov ekološko pomembnih območij.

(2)Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena na območjih Natura 2000 je potrebno upoštevati naslednje: – v čim večji možni meri se ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, – v čim večji možni meri se ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo, – v čim večji možni meri se ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali, – v čim večji možni meri se ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena, – pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši, – čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako: da se živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja in da se rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja, – posegov in dejavnosti naj se ne načrtuje in izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno potencialno posebno varstveno območje (npr. gnezdišča, drstišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja.

(3)Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena na območjih in objektih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine je potrebno upoštevati naslednje: – pri načrtovanju infrastrukture je potrebno zagotoviti, da je le-ta v prostor umeščena tako, da ne prizadene varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta (locirati večje objekte infrastrukture izven pomembnejših prostorskih vizur), – v največji možni meri je treba varovati dediščino na mestu samem, kar pomeni, da se večji infrastrukturni posegi (če je le možno) dediščini načeloma izogibajo, – komunalni in drugi infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno (razen, če gre za poseg na arheološko najdišče. Izjemoma je na območju registriranega arheološkega najdišča kabelska izvedba dopustna, če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg ni možen). 2.5. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana 21. člen

(1)Po registru prostorski enot (RPE) se v Občini Dobrna nahaja 11 naselij, in sicer: Strmec nad Dobrno, Parož, Brdce nad Dobrno, Loka pri Dobrni, Klanc, Zavrh nad Dobrno, Dobrna, Vrba, Lokovina, Vinska Gorica, Pristova.

(2)Na območju občine je določenih 6 okvirnih območij naselij (tabela 1) od tega: tabela 1 +-------------+----------+------------+-------------------------+ |Naselje po |Naselje |Poselitveno |Območje naselja / | |RPE |po OPN |območje |sanacije razpršene | | | | |gradnje | +-------------+----------+------------+------------+------------+ |Dobrna, |Dobrna |PO1 (Dobrna)|okvirno |ON1 - | |Lokovina, | | |območje |okvirno | |Pristova, | | |naselja |območje | |Vinska | | | |naselja | |Gorica, | | | |Dobrna | |Zavrh nad | | | | | |Dobrno, | | | | | |Klanc | | | | | +-------------+----------+------------+------------+------------+ |Klanc |Klanc |PO4 (Klanc –|okvirno |ON2 – | | | |vzhodni del)|območje |okvirno | | | |PO5 (Klanc –|naselja |območje | | | |zahodni del)| |naselja | | | | | |Klanc | | | +------------+------------+------------+ | | |/ |območje |RG2 – | | | | |sanacije |območje | | | | |razpršene |sanacije | | | | |gradnje, ki |razpršene | | | | |se vključi v|gradnje, ki | | | | |naselje |se vključi | | | | | |v naselje | | | | | |Klanc | +-------------+----------+------------+------------+------------+ |Zavrh nad |Zavrh nad |PO3 (Zavrh |okvirno |ON3 – | |Dobrno |Dobrno |nad Dobrno) |območje |okvirno | | | | |naselja |območje | | | | | |naselja | | | | | |Zavrh nad | | | | | |Dobrno | +-------------+----------+------------+------------+------------+ |Vrba |Vrba |PO2 (Vrba) |okvirno |ON4 – | | | | |območje |okvirno | | | | |naselja |območje | | | | | |naselja | | | | | |Vrba | +-------------+----------+------------+------------+------------+ |Lokovina |Lokovina |PO7 |okvirno |ON5 – | | | |(Lokovina) |območje |okvirno | | | | |naselja |območje | | | | | |naselja | | | | | |Lokovina | +-------------+----------+------------+------------+------------+ |Vinska |Vinska |/ |območje |ON6 / RG1 – | |Gorica, |Gorica | |sanacije |območje | |Pristova | | |razpršene |sanacije | | | | |gradnje, ki |razpršene | | | | |se opredeli |gradnje, ki | | | | |kot novo |se opredeli | | | | |naselje |kot novo | | | | | |naselje | | | | | |Vinska | | | | | |Gorica | +-------------+----------+------------+------------+------------+

(3)Skladno z zasnovo prostorskega razvoja občine in načrtovanim omrežjem naselij, se določijo okvirna območja in usmeritve za naslednja strnjena naselja: A) Dobrna. A1) Izhodišča in cilji prostorskega razvoja naselja Dobrna. Naselje Dobrna zavzema središčno lego v občini in sicer v njenem nižinskem delu. Že od nekdaj je imela specifično vlogo napram ostali naseljem v bližnji okolici in Savinjski regiji. Zaradi nekoliko odmaknjene lege ter izrednih naravnih danosti, predvsem s prisotnostjo termalne vode, je predstavljajo to območje možnost kvalitetnega bivanja in počitnikovanja. Tako je iz obdobja odkritja in uporabe termalne vode ohranjenih kar nekaj vrhunskih urbanističnih ter arhitekturnih spomenikov. Le-ti so razpostavljeni po robovih naselja in kot taki predstavljajo tudi današnje meje poselitve, znotraj katerih se umešča novejša grajena struktura in pri čemer se upošteva že obstoječe kvalitete in navedene naravne danosti. A2) Koncept razvoja naselja Dobrna. Naselje Dobrna je občinsko središče z vsemi potrebnimi funkcijami vodilnega naselja. Zavzema osrednji prostor južnega nižinskega dela občine. Osrednje urbano območje predstavlja jedro naselja, v katerem se nahajajo osnovna šola, vrtec, zdravstvena postaja, lekarna, pošta, trgovine, restavracije, občinska stavba in večstanovanjski objekti. Okoli tega jedra pa se nizajo ostala urbana območja, ki so pretežno namenjena turističnim in poslovnim dejavnostim oziroma čistim stanovanjskim površinam. Med njimi so zelene površine, ki dajejo celotnemu naselju ustrezno kvaliteto in odprtost. Robove naselja predstavlja že obstoječa grajena struktura, med katero izstopajo naslednje vedute: na jugu sta to Vila Egger in Vila Purška, na zahodu območje graščine Novi Grad, na severozahodu območje okoli zdraviliškega kompleksa ter Vile Zore, na severu graščina Guteneg, na vzhodu pa območje Vile Ružičke. Te vedute so tudi zavarovane kot profana stavbna dediščina, katerim je potrebno podrejati celoten urbani razvoj. Celotno območje naselja Dobrna povezuje prometno omrežje, ki se navezuje na regionalno povezavo Velenje–Celje. Do jedra naselja je prometna povezava krožna, nato pa se razcepi proti zdraviliškemu kompleksu ter graščini Guteneg. A3) Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja mesta Dobrna. Znotraj naselja obstajajo štiri temeljne strukture, ki predstavljajo morfološka enovita območja. Na podlagi te prepoznavnosti so nato podana ustrezna urbanistična izhodišča in ukrepi za njihovo izvajanje. A4) Temeljne strukture. Temeljne strukture so naslednje: m1/ območje starega naselbinskega jedra: jedro naselja Dobrna predstavlja osrednje morfološko in tudi percepcijsko središče. Znotraj območja se nahaja strnjena ter trška pozidava. m2/ območje parkovne zdraviliške arhitekture: zajema območje zdraviliškega kompleksa. Znotraj se nahajajo zdraviliški objekti ter obširna parkovna ureditev. m3/ območje obcestne individualne pozidave: ob cesti proti Vinski Gorici se je izoblikovalo območje samostoječih hiš, ki se druga ob drugi nizajo pod hribom. m4/ območje razpršene gradnje: na robovih naselja se nizajo manjša območja razpršene gradnje. Urbana struktura je zelo neizrazita in nedefinirana ter v bistvu razpršena. A5) Urbanistična izhodišča in ukrepi. Urbanistična izhodišča in ukrepi so naslednji: u1/ revitalizacija jedra: za celotno občino je zelo pomembna revitalizacija jedra. Poleg strukturne revitalizacije ter prenove objektov je potrebno temu delu vrniti nekdanjo mentalno veljavo. Potrebno se je posvetiti ambientalni sanaciji ter kvalitativni izboljšavi odprtih prostorov, v prvi fazi je potrebno oblikovati osrednji trg, ki bo jedru dal mentalno in urbano središče. u2/ sanacija razpršene gradnje ter priključitev k naselju: največ pozornosti pri pripravi urbanističnih ukrepov je potrebno posvetiti območjem razpršene gradnje. V to območje je potrebno vnesti prepoznaven morfološki vzorec, ki bo območja saniral ter jih tako mentalno kot komunalno in morfološko priključiti k naselju. u3/ revitalizacija in dograditev zdraviliškega kompleksa: območje Term Dobrna je pretežno že zgrajeno, možna je manjša dograditev na njenem severovzhodnem delu pod Vilo Zoro. Ta dograditev se mora funkcijsko in oblikovno navezovati na obstoječ kompleks. Pozornost pa je potrebno posvetiti tudi revitalizaciji parka ter že zgrajenih objektov, pri čemer volumensko negativno izstopa Hotel Vita, ki je bil zgrajen kot zadnji. u4/ oblikovanje območja nadstandardnih stanovanj: v luči dviga kvalitete bivanja je na zahodnem delu naselja za graščino Novi Grad predvideno oblikovanje soseske nadstandardnih stanovanj. Funkcija se mora navezovati na zdraviliško ponudbo in jo tudi dopolnjevati. u5/ revitalizacija graščine Novi Grad: območje zajema graščino, pomožne objekte ter park. Trenutno je območje prazno, zato ga je potrebno programsko in tudi urbanistično revitalizirati ter nameniti kurativni, preventivni ali wellnes zdraviliški funkciji. u6/ oblikovanje poslovno obrtne cone: občina kot celota še nima vzpostavljene mikro poslovne cone, v katero lahko preseli manjše lokalne podjetnike iz urbanega središča ter območij razpršene gradnje. Lokacijsko je najbolj primerno območje na južnem robu naselja ob regionalni cesti. u7/ oblikovanje zdraviliško vodnega kompleksa: območje obstoječega zdraviliškega kompleksa je zaradi parkovne zasnove omejeno pri svojem nadaljnjem razvoju. Ker pa ne prestavlja dovolj velike kritične mase, se pojavlja potreba po oblikovanju dodatnega termalnega centra, v katerega pa se poleg nastanitvenih možnosti umestijo predvsem vodne površine s pripadajočimi storitvami. u8/ trajno varovanje območja pred grajeno strukturo – dolgoročno oblikovanje športno rekreacijskih površin: znotraj območja naselja se nahajata dve večji zeleni površini, ki jih je potrebno dolgoročno ohraniti nepozidane. Namenijo se lahko za parkovne ureditve in športno rekreacijske površine. Te zelene površine hkrati mentalno medsebojno ločujejo posamezna kvalitetna območja in jih na drugi strani povezujejo skozi zeleno omrežje. B) Klanc.

(1)V naselje se usmerja gradnja kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in nova stanovanjska gradnja.

(2)Kot naselje se skupno obravnava obe območji, ki sta bili kot poselitveni območji že vključeni v veljaven prostorski plan občine in kamor se je že do sedaj usmerjala nova gradnja. Naselju se priključi razpršena gradnja na jugu in jugo-zahodu. Območja so povezana z zelenim sistemom naselja, t.j. z zelenimi površinami, ki ostanejo nepozidane in predstavljajo prekinitve med različnimi deli / enotami naselja.

(3)Vzhodni del naselja, kjer je na izredno strmem terenu razvit vzorec obcestne in slemenske pozidave, se kot tak ohranja. V tem delu so mogoče zgolj manjše zapolnitve prostih površin ob cesti, pri čemer pa je izrednega pomena predhodno geološko mnenje, saj je teren reliefno močno razgiban, na nekaterih mestih tudi plazovit. Prostih površin, primernih za gradnji, je malo. Grajena struktura se zapolnjuje med obstoječo grajeno strukturo na posameznih prostih zemljiščih, pri čemer mora biti usmerjenost objektov vzporedno s plastnicami.

(4)V zahodni del naselja, kjer so prepoznani nastavki gručaste zasnove, se nova pozidava usmerja tako, da se razvije morfologija gručastega zaselka. Prostih površin, primernih za pozidavo, je bistveno več kot v vzhodnem delu.

(5)Južni del, ki predstavlja gručasto jedro, se zaradi funkcionalne povezanosti z naseljem, predvsem pa zato, ker so tej gruči dane možnosti za oblikovanje skupnih javnih površin celotnega naselja, vključi v naselje. Območje je v celoti pozidano.

(6)Več prostih površin za novo gradnjo predstavlja jugozahodni del naselja. Gre za razpršeno gradnjo, ki se sanira tako, da se vključi v naselje. Poleg obstoječe pozidave je v tem delu naselja na voljo dovolj primernih zemljišč, kamor bi se lahko usmerjala nova poselitev. Večji del le-te naj nadaljuje niz oziroma nastavke obcestne gradnje.

(7)Dolgoročno se zapolnijo celotne enote urejanja prostora v obsegu, kot je predviden v strokovnih podlagah iz 3. člena tega odloka, srednjeročno pa se zagotavljajo stavbna zemljišča glede na izražene potrebe kot smiselna zaokroževanja. C) Zavrh nad Dobrno.

(1)V naselje se usmerja gradnja kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in nova stanovanjska gradnja.

(2)Nova poselitev se usmerja pretežno kot obcestna poselitev na proste površine znotraj naselja. Pri tem je potrebno upoštevati značilnosti slemenske gradnje ter skladno s potekom plastnic usmerjati tudi potek strešnih slemen. Velikost objektov je potrebno prilagajati že obstoječi grajeni strukturi.

(3)Dolgoročno se zapolnijo celotne enote urejanja prostora v obsegu, kot je predviden v strokovnih podlagah iz 3. člena tega odloka, srednjeročno pa se zagotavljajo stavbna zemljišča glede na izražene potrebe kot smiselna zaokroževanja, poleg tega pa tudi kot strokovno utemeljene širitve naselja. Ob načrtovanju širitev in umeščanju nove gradnje je potrebno upoštevati predhodno geološko mnenje, saj je teren reliefno močno razgiban, na nekaterih mestih tudi plazovit. Plazovitost je izrazita v južnem delu naselja. D) Vrba.

(1)V naselje se usmerja gradnja kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in nova stanovanjska gradnja.

(2)Naselje je poseljeno ob robovih, ki naj tudi v bodoče predstavljajo zaključke naselja, kar pomeni, da ima notranji razvoj Vrbe na prostih površinah prednost pred širitvijo naselja. Tako se nova poselitev usmerja po principu zgoščevanja, s čimer se naselje smiselno zapolni. Gradnja se prilagodi lokalnim posebnostim, objekte je potrebno locirati vzporedno s plastnicami. Pri umeščanju nove grajene strukture se nujno ohranjajo vedute na cerkev Sv. Miklavža.

(3)V vzhodnem delu naselju se ohranijo proste površine stavbnih zemljišč, ki so predvidene za njegovo dolgoročno širitev. E) Lokovina.

(1)V naselje se usmerja gradnja kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in nova stanovanjska gradnja.

(2)Notranji razvoj naselja na nezazidanih stavbnih zemljiščih ima prednost pred širitvijo.

(3)V vzhodnem delu naselja se ohranijo proste površine stavbnih zemljišč, ki so predvidene za njegovo dolgoročno širitev. F) Vinska Gorica.

(1)V naselje se usmerja gradnja kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in nova stanovanjska gradnja.

(2)Nadaljnji razvoj naselja se omeji na severu, kjer nakloni zemljišč presegajo 15º, na jugu, na reliefno manj primernem območje za gradnjo, ki je poraslo z gozdom, ter na zahodu, kjer je potrebno naselje ločiti od območja okoljske infrastrukture z zelenim pasom in zasaditvami.

(3)Vinska Gorica se ureja kot novo naselje, pri čemer je potrebno zagotoviti dostop do obstoječe družbene infrastrukture z javnim potniškim prometom in zagotoviti priključitev na obstoječe prometno, elektro, vodovodno in kanalizacijsko omrežje.

(4)Pri umeščanju grajene strukture se ohranja obcestna pozidava, nadalje se uredi ustrezen prometni priključek območja južno od regionalne ceste na prometnico Velenje – Celje, prepovejo se nove premostitve vodotoka Dobrnice, dopustijo se obnove ali nadomestitve obstoječih legalno zgrajenih prečenj vodotoka (mostov). 2.6. Okvirna območja razpršene poselitve 22. člen A) Avtohtona razpršena poselitev samotnih kmetij v celkih severnega dela občine.

(1)Na območju Občine Dobrna je poselitev evidentirana kot avtohtona oblika razpršene poselitve kmetij v celkih v celotnem severnem delu občine, na območju Paškega Kozjaka.

(2)Za severni del občine se izdelajo taki prostorski ureditveni pogoji, ki ohranjajo značilnosti obstoječe grajene strukture tako, da se ohranja značaj poselitve kmetij v celkih, sestavljenih iz stanovanjskih stavb in kmetijskih gospodarstev, ki se nahajajo na travnih površinah, izkrčenih iz obširnih gozdov. Posamezno kmetijsko gospodarstvo je v povprečju sestavljeno iz treh objektov. Gre za redko razporeditev poselitve na obsežnem območju, posamezna kmetijska gospodarstva so med sabo oddaljena več kot 400 metrov.

(3)Avtohtoni poselitveni vzorec se ohranja in varuje z obnovo, prenovo in ponovno/spremenjeno rabo obstoječih zakonito zgrajenih objektov ali z novogradnjo, če gre za funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenega območja. Nova gradnja ustvarja predvsem prepoznaven red v prostoru in dviguje kvaliteto kulturne krajine, bivalne pogoje in zaposlitvene možnosti.

(4)V severni del občine se prvenstveno umešča gradnja, ki neposredno služi kmetijski ali gozdarski dejavnosti ali predstavlja dopolnilno dejavnost obstoječih kmetij.

(5)Sprememba rabe iz kmetijskih v stavbna zemljišča naj se izvede le v primerih, da to ne bo imelo bistvenega vpliva na zagotavljanje ohranjanja ugodnega stanja ogroženih in zavarovanih vrst ter habitatnih tipov, ki se ohranjajo prednostno glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Slovenije.

(6)Nova gradnja naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti na območju ohranjanja ogroženih habitatnih tipov ter habitatov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst Paškega Kozjaka, ki se prednostno ohranjajo glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Slovenije.

(7)Gradnja novih objektov naj se načrtuje tako, da se ne povzroča fragmentacije naravnih območij ter da se ohranja mejice, grmišča, posamezna in skupine dreves.

(8)Ograjevanje z ograjami naj omogoča prehod prostoživečih vrst. B) Avtohtona razpršena poselitev razloženih kmetij osrednjega in južnega dela občine.

(1)Celoten osrednji in južni del Občine Dobrna predstavlja z vidika prepoznavanja avtohtonih poselitvenih vzorcev območje s posebnimi problemi. Predvsem v smislu ločevanja negativne razpršene gradnje in avtohtone razpršene poselitve velja za ta del občine naslednje: pri določanju oblik poselitve osrednjega in južnega dela občine se postavijo smiselna merila, po katerih je mogoče objektivno določiti območja avtohtone razpršene poselitve razloženih kmetij.

(2)Območje osrednjega in južnega dela občine izven strnjenih naselij se tako določi kot območje razpršene poselitve, ki je namenjeno gostitvi obstoječe grajene strukture skladno z njeno tipologijo, ki je lokalno prepoznavna. Na tem območju gre predvsem za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter dopolnilne gradnje objektov, ki pomenijo zaokrožitev in sanacijo posamičnih skupin objektov zunaj strnjenih naselij. Umeščanje nove grajene strukture mora biti skladno s prepoznanim vzorcem poselitve na lokalni ravni (slemenska gradnja, obcestna gradnja in podobno).

(3)V osrednji in južni del občine se izven strnjenih naselij prvenstveno umešča gradnja, ki neposredno služi kmetijski ali gozdarski dejavnosti ali predstavlja dopolnilno dejavnost obstoječih kmetij, lahko pa tudi gradnja, ki neposredno služi turistični dejavnosti. 2.7. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo 2.7.1. Razvoj naselij 23. člen

(1)Usmeritve za razvoj poselitve so določene glede razvoja naselij, razvoja dejavnosti po naseljih, sanacije in prenove razpršene gradnje in ohranjanja poselitve na teh območjih ter glede urbanističnega oblikovanja naselij za: – okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana in – okvirna območja razpršene poselitve.

(2)Naselja se razvijajo v naslednjem omrežju: – naselje Dobrna prevzema v omrežju naselij v okviru občine »prvo stopnjo«, v povezavi z omrežjem naselij v hierarhiji na državni ravni pa v skladu s SPRS prevzema stopnjo »lokalnega središča«, – naselja Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrba, Lokovina in Vinska Gorica v omrežju naselij v okviru občine prevzemajo »drugo stopnjo«.

(3)Intenzivneje se urbanizira občinsko središče, medtem ko je za ostala stavbna zemljišča naselij druge stopnje v okviru občine prvenstveno načrtovan notranji razvoj. Občinsko središče, Drobna, se intenzivneje razvija predvsem s prenovo obstoječega stavbnega fonda in v centru z notranjo zapolnitvijo. V naseljih, kjer obstoječ stavbi fond ne zagotavlja zadostnih površin za njihov razvoj, so dopustne širitve stavbnih zemljišč skladno s tipologijo naselja. 2.7.2. Razvoj dejavnosti po naseljih 24. člen

(1)Poudarjen razvoj turističnih vsebin se vrši v Dobrni, skladno s konceptom 21. člena tega odloka, ki se nanaša na razvoj naselja Dobrna. Poudarjen turistični razvoj površin se načrtuje na območju Novega gradu, južno od šole, kjer se vsebine povezujejo s centralno dejavnostjo (šolstvom in športom) ter ob regionalni cesti.

(2)Intenzivna zdraviliška dejavnost se odvija na obstoječi lokaciji Term Dobrna, ki jih povezuje kvalitetno ohranjeno območje krajinske ureditve, zdraviliškega parka.

(3)Poslovna dejavnost se usmeri v širše območje naselja Dobrna in sicer ob regionalni cesti Celje–Velenje.

(4)V vsa strnjena naselja v občini se usmerjajo stanovanja, pri čemer je potrebno zagotavljati zadosten fond zelenih površin. V naseljih Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrba, Lokovina in Vinska Gorica se lahko stanovanjska dejavnost povezuje tudi s kmetijsko dejavnostjo (gradnja objektov kmetijske proizvodnje). 2.7.3. Sanacija in prenova razpršene gradnje 25. člen

(1)Območje sanacije razpršene gradnje v občini predstavlja Vinska Gorica, ki se sanira na način, da se opredeli kot novo naselje in sicer skladno s strokovnimi podlagami iz 3. člena tega odloka.

(2)Vsa druga razpršena gradnja v občini predstavlja t.i. ostala območja razpršene gradnje. Pojavlja se na skrajnem severo-zahodnem delu občine (vikend območje na Paškem Kozjaku), v večji meri pa lokalno po celotnem območju osrednjega in južnega dela občine. 2.7.4. Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve 26. člen

(1)Na območjih razpršene poselitve severnega dela občine se ohranja in razvija avtohtona razpršena poselitev samotnih kmetij v celkih.

(2)Na območjih razpršene poselitve osrednjega in južnega dela občine se ohranja in razvija avtohtona razpršena poselitev razloženih kmetij in razloženih naselij. 2.7.

1. Urbanistično oblikovanje naselij
2. člen Urbanistično oblikovanje naselij mora biti skladno z urbanističnim načrtom za naselje Dobrna ali skladno s strokovnimi podlagami iz
3. člena tega odloka za ostala strnjena naselja (Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrba, Lokovina in Vinska Gorica). 2.
4. Usmeritve za razvoj v krajini 2.8.
5. Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
6. člen

(1)Usmeritve so izdelane za razvojna območja za naslednje dejavnosti, ki so vezane na naravne vire: – kmetijstvo, – gozdarstvo, – vode, – turizem in rekreacija, – mineralne surovine. A) Kmetijstvo.

(1)Pri primarni rabi prostora Občine Dobrna se njen obseg veča od rastlinjakov, ki imajo delež 0,0006 % do gozda, ki pokriva okrog 66 % občine. Delež dejanske rabe prostora narašča v naslednjem vrstnem redu: rastlinjaki, ostali trajni nasadi, intenzivni sadovnjaki, neobdelana kmetijska zemljišča, kmetijske površine porasle z gozdnim drevjem, vode, vinogradi, hmeljišča, zemljišča v zaraščanju, drevesa in grmičevje, njive in vrtovi, ekstenzivni sadovnjaki, pozidana in sorodna zemljišča, trajni travniki in pašniki in gozd (vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano).

(2)Območja intenzivne kmetijske proizvodnje/območja najboljših kmetijskih zemljišč obsegajo 835 ha zemljišč, kar predstavlja 60 % vseh kmetijskih zemljišč v Občini Dobrna, druga kmetijska zemljišča obsegajo 553 ha oziroma 40 %; skupna površina vseh kmetijskih zemljišč v občini je 1.388 ha (vir: veljaven prostorski plan občine). Največji strnjeni kompleksi najboljših kmetijskih zemljišč se nahajajo v južnem delu občine, sicer pa tudi na gričevnatem obrobju osrednjega dela občine ob razloženih kmetijah. V severnem delu občine, na območju kmetij v celkih, je najboljših kmetijskih zemljišč manj.

(3)Severni del občine je z vidika intenzivne kmetijske proizvodnje zaradi strmega reliefa manj primeren, pokrivajo ga obširni gozdovi s posameznimi izkrčenimi travniškimi površinami. Večja raznolikost vegetacijskega pokrova se pojavlja v Dobrnskem podolju, kjer reliefne, klimatske in pedološke razmere omogočajo ljudem bolj pestro izrabo tal kot na Paškem Kozjaku. Površje je namreč nižje, saj presega nadmorsko višino 500 m le 18 % celotne površine podolja. Obdelovalna površina zavzema 48 % skupne površine. V splošnem so za Dobrno značilne manjše kmetije; v Dobrnskem podolju ima blizu tri četrtine posestnikov komaj do en hektar velike njive, ena četrtina od enega do treh hektarov in le 1 % gospodarjev ima polja s površino od treh do petih hektarjev.

(4)Kmetijske dejavnosti se prednostno usmerja na območja z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo in sicer v južni, ravninski del občine v širše območje naselij Lokovina, Dobrna in Vinska Gorica pa tudi v gričevnat osrednji del, v širše območje naselij Klanc in Zavrh nad Dobrno.

(5)Na teh območjih se lahko izvaja ukrepe za posodabljanje kmetijske proizvodnje oziroma agrarne operacije, pri čemer se upošteva obstoječo krajinsko strukturo, mrežo poti, prostorske smeri, naravne koridorje in logiko krajinskega vzorca. Ukrepi za urejanje kmetijskih zemljišč se prvenstveno izvajajo na najboljših kmetijskih zemljiščih, lahko pa tudi na drugih kmetijskih zemljiščih.

(6)Pri usmerjanju kmetijske proizvodnje v ravninski del se ohranja in veča delež naravnih prvin, predvsem vegetacijske in vodne prvine. Prav tako se upošteva, da nove agrarne operacije ne povzročajo krajinskega in ekosistemskega osiromašenja, ob izvajanju ukrepov za izboljšanje kmetijskih zemljišč pa je potrebno preprečevati tudi pretirano fragmentacijo in nastajanje erozijskih procesov, upoštevati naravne lastnosti tal in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo.

(7)Reorganizacijo kmetij na podeželju se spodbuja na območjih z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo in sicer tam, kjer je glede na pridelovalno usmeritev zagotovljena ustrezna koncentracija posesti, ob upoštevanju poselitvenega in krajinskega vzorca ter ranljivosti okolja.

(8)Nadalje se kmetijske dejavnosti spodbuja na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo in sicer na območju avtohtone poselitve kmetij v celkih v severnem delu občine, saj se s tem preprečuje zaraščanje celkov in tako omogoča ohranjanje kulturnih in simbolnih kakovosti krajine.

(9)Kmetovanje se ustrezno prilagaja na območjih omejitev varstva podzemnih voda kot virov pitne vode (Paški Kozjak), kjer se omeji in ustrezno tehnološko prilagodi oziroma preusmeri v gojenje drugih kmetijskih kultur.

(10)Pri umeščanju nove poselitve, turistične dejavnosti, objektov gospodarske javne infrastrukture ter gospodarskih con se zagotavlja dovolj velik odmik od območij z visokim in dobrim pridelovalnim potencialom ali pa ustrezne vegetacijske pasove zaradi potencialne nevarnosti onesnaženja tal in s tem zmanjšanja pridelovalnega potenciala.

(11)Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavijo omejki, živice, gozdni otoki ali vodna telesa. Vzpodbuja naj se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč na ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000. B) Gozdarstvo.

(1)Gozdna površina v območju Občine Dobrna obsega po podatkih gozdnogospodarskega načrta Gozdnogospodarske enote Vojnik z veljavnostjo 2007–2016 1936,89 ha. Od tega je večnamenskih lesnoproizvodnih gozdov 1662,99 ha in 273,90 ha varovalnih gozdov (Vir: Zavod za gozdove). Strnjeni gozdovi so najobsežnejši v severnem delu občine, na pobočjih Paškega Kozjaka, in na skrajnem, neposeljenem južnem robu občine. Osrednji, gričevnat del občine je z gozdom manj poraščen, zanj pa je značilen mozaičen preplet gozda in kmetijskih površin.

(2)V občini prevladujejo mešani listnati gozdovi. Paški Kozjak pokriva gozd, ki sega do vrha hriba, le najvišje teme (Basališče) je poraščeno s planinskimi tratami. V naseljih Brdce nad Dobrno in Strmec nad Dobrno prevladujejo rastišča predalpskih bukovih gozdov. Današnja drevesna sestava gozdov se delno razlikuje od naravne: prevladujeta umetno pospeševana smreka ter naravna bukev, ostale drevesne vrste (javor, jelka, rdeči bor, kostanj, črni gaber) se pojavljajo lokalno.

(3)Splošno zdravstveno stanje gozdov je relativno dobro. Vendar gozdarji ugotavljajo, da je kakovost sestojev na splošno slabša, saj primanjkuje plemenitega drevja, ki bi predstavljalo jedro, nosilce prirasta v sestojih. Varovalna funkcija gozdov je poudarjena lokalno; zelo pomembna je na strmih pobočjih (npr. pod grebenom Paškega Kozjaka).

(4)Pomemben vegetacijski element v Dobrni je spomeniško zavarovan zdraviliški park, ki ga sestavljajo številne drevesne vrste.

(5)Površina gozdov v Občini Dobrna znaša v planskih dokumentih Občine Dobrna 1.898 ha (vir: veljaven prostorski plan občine).

(6)Hribovitejši in z gozdom močno poraščen severni del občine daje možnosti razvoja gozdarstva; le-to mora biti usklajeno z varstvenimi zahtevami, s katerimi je zaščiteno naravno okolje in naravne vrednote. Dejansko je v severnem delu prisoten trend povečevanja gozdov zaradi opuščanja domačij (zaraščanje kmetijskih površin) ali opuščanja posameznih, za kmetijstvo manj primernih površin. Opuščene travnike postopno zarašča avtohtono grmovje. Z vidika ohranjanja podobe kulturne krajine je potrebno predvsem na območju razpršene poselitve v celkih skladno z razvojem poselitve in kmetijstva spodbujati kmetijsko obdelavo celkov ter preprečevati njihovo zaraščanje.

(7)Za lesno proizvodnjo se nameni gozdove, ki imajo dovolj veliko lesno zalogo, razen varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov. V gozdovih s posebnim namenom, ki v občini sicer še niso razglašeni z odlokom, se po njihovi razglasitvi lesno proizvodnjo izvaja v skladu z njihovim posebnim namenom.

(8)Preprečevati je potrebno pretirano fragmentacijo gozdov, ohranjati in vzpostavljati osnovne ekološke funkcije v krajini (zatočišča za živali, življenjski prostori zavarovanih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in podobno) ob upoštevanju funkcij gozda in ohranjati kvaliteto bivanja. V območjih kulturne krajine, kjer je gozdnatost majhna (pod 10 %), gozdov praviloma ni dovoljeno krčiti.

(9)Pri načrtovanju poselitve je potrebno vsak poseg, ki se nahaja v gozdu ali na gozdnem robu v pasu ene sestojne višine odraslega gozdnega sestoja, posebej presoditi z vidika gozdarstva. V presojo je potrebno zajeti tudi vse funkcionalne ureditve ob graditvi objektov (planiranje prostora, zasipanje površin ...), saj imajo lahko negativne posledice na gozd.

(10)Zaradi nevarnosti kasnejših negativnih vplivov na novo načrtovane dele naselja ali celotna naselja je potrebno posebej podrobno presoditi vse načrtovane odmike od gozdnega roba in prometnic, ki so uporabljane za transport in spravilo lesa. V primeru, da se novi objekti nahajajo na gozdnem robu ali da je s funkcionalnimi rešitvami prostora omejen dostop do gozda, je takšen objekt uvrščen med posege, ki vplivajo na gozd in gospodarjenje z gozdom, tako da je zanj potrebno pridobiti soglasje gozdarske službe.

(11)Za območja prepletanja gozdarske in kmetijske dejavnosti se določi enote, v katerih se opredeli delež gozda, ki ga je dovoljeno izkrčiti v kmetijske namene. Ta območja so opredeljena kot območja mešanih rab, za katera je dovoljena mešana raba kmetijstva in gozdarstva. Največji možni delež gozda, ki ga je dovoljeno izkrčiti v kmetijske namene, je v teh območjih 15 % in sicer na podlagi presoje pristojnega Zavoda za gozdove.

(12)Kot posebna območja se določijo površine varovalnih gozdov. Načeloma se te površine ne smejo krčiti, vsi preostali posegi pa se izvajajo v skladu z zakonskimi določili.

(13)V gozdovih so dovoljena vsa dela, ki so potrebna za gospodarjenje z gozdom in gozdnim prostorom. Za posege, predpisane z gozdnogospodarskim in gozdnogojitvenim načrtom ni potrebno posebnega soglasja Zavoda za gozdove. Za vse preostale posege pa je na podlagi določil zakona potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove (med njimi tudi za gradnjo enostavnih objektov, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, kot tudi za dela, ki so v zvezi z objekti in s pripadajočimi zemljišči, kolikor ležijo takšni objekti v območju gozdov ali na gozdnem rob).

(14)Krčitve gozdov so možne v primeru, da namenska raba na zemljiški parcel ni gozd ali da je zemljiška parcela v območju mešanih rab, kjer je dovoljena kmetijska in gozdarska raba površine. V obeh primerih je potrebno h krčitvi gozdne površine v kmetijske namene pridobiti soglasje pristojnega Zavoda za gozdove Slovenije. C) Vode. C1) Občinske vode.

(1)Najpomembnejši vodotoki v občini so Dobrnica, Topličica oziroma Topliška voda (Topliški potok), Čreškovica, Kačnik in Klančnica. Topličica (Topliški potok) in Dobrnica sta bili na odseku skozi naselje Dobrna v letih 1954 in 1958 regulirani.

(2)Najbolj značilen in za turistični razvoj občine najbolj pomemben vodni vir je termalna voda, ki izvira neposredno pod kompleksom Term.

(3)Severni del občine se nahaja znotraj vodovarstvenih pasov zajetij pitne vode, v območju katerih veljajo posebne omejitve in pogoji skladno z zakonodajo.

(4)Območja ob Dobrnici in Topliškem potoku so poplavno ogrožena. Potencialno poplavno ogrožena so vsa območja neposredno ob vodotokih v občini. C2) Vode naselja Dobrna. Območje Dobrnice in Topliškega potoka s pritoki je z vidika varstva voda in narave razpoznano kot pomembno območje. Skozi naselje so vsi vodotoki v glavnem regulirani. V bodoče je potrebno vse vodotoke urejati sonaravno, poseben poudarek pa je potrebno dati sotočjem, v katera naj se ne posega. Velik potencial predstavlja Dobrnica v južnem delu naselja, kjer je na območju zelenih površin možno predvideti tudi manjša jezerca. Veliko naravno vrednoto predstavljajo tudi trije ribniki okoli graščine Novi Grad, ki pa jih je potrebno ohraniti v naravni obliki. Ravno tako je potrebno poskrbeti za varstvo voda pri odvajanju odpadnih voda. D) Turizem in rekreacija. D1) Občinski turizem in rekreacija.

(1)Največja prednost Občine Dobrna pred območji sosednjih občin je prisotnost termalne vode, na čemer temelji celoten turistični razvoj občine.

(2)Turizem tudi v prihodnje ostaja glavna gospodarska panoga na območju celotne občine. Vzpodbujati je potrebno vse oblike dodatne ponudbe, ki pomenijo dopolnitev in nadgradnjo obstoječemu termalnemu zdravilišču. Povečanje števila turistov mora biti uravnoteženo in do tistih mej, ki jih lahko družba in prostor še preneseta. Vzpostaviti je potrebno takšno obliko turizma, da nudi gostu in domačinu kvalitetno sobivanje in prijetno počutje. Poleg termalnega turizma je potrebno izkoristiti možnosti pohodnega turizma, gorskega kolesarjenja, trekingov in ostalih oblik turizma, ki jih nudi neokrnjena in bogata naravna okolica. Vzpodbuja se nove oblike turizma s posebnimi ciljnimi skupinami (npr. avtodomi), če le-te ustrezajo paradigmi sonaravnega turizma in bistveno ne vplivajo na prostor. Dinamika turističnega razvoja se vzpostavlja postopoma, kar se postopoma odraža tudi v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta oziroma v njegovih dopolnitvah ter v postopni pripravi občinskih podrobnih prostorskih načrtov (kolikor so predpisani) za posamezne turistične vsebine.

(3)Dobrna mora postati turistično rekreativno središče, da lahko od turizma živi čim večje število občanov, pri tem je potrebno gostom zagotoviti boljši bivanjski standard. V ta namen je potrebno izgraditi zunanje bazene, športno prireditveni prostor, usmeriti se je potrebno v ponudbo drobne obrti, ponudbo oddajanja zasebnih sob in apartmajev ter v gostinsko ponudbo. V naselje Dobrna se locirajo večji turistični objekti, ki so pomembni za razvoj zdraviliškega turizma, medtem ko se v ostala okoliška območja usmerja dodatna ponudba, ki jo samo naselje Dobrna ne more nuditi.

(4)Vzpodbujati je potrebno kmečki turizem. Največ podpore je potrebno dati turističnim kmetijam pod Paškim Kozjakom. V turistično ponudbo se vključijo tudi območja naravnih vrednot in kulturne dediščine. Velik potencial za nadaljnji razvoj predstavljajo mnogi propadajoči objekti kulturne dediščine s svojimi zemljišči (Vila Ružička, Guteneg, Novi grad).

(5)Pri določanju novih vsebin na območju Novega gradu je potrebno ohraniti mirnost okolice in sozvočje z bližnjim Centrom za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna.

(6)Revitalizacija kulturne dediščine je prav tako ena od razvojnih paradigem občine, ki sovpada z načrtovanim turističnim razvojem – kulturna dediščina se nameni kot dodatna turistična ponudba občine ali tudi kot območje za nove turistične vsebine.

(7)Ustrezni izvedbeni akti za turistični razvoj občine so bili izdelani v zadnjih treh letih, vendar večina investicij še ni realizirana (zaradi postopkov denacionalizacije na večjih območjih predvidenih prostorskih ureditev, delno tudi zato, ker investitorji še niso znani). Tako Občina ne potrebuje večjih novih površin za turistični razvoj, predvideva pa se, da bo potrebno izvesti manjše prilagoditve že načrtovanih dejavnosti znanim investitorjem, kolikor le-te predstavljajo skladno rabo prostora s predvidenim dolgoročnim razvojem občine. D2) Turizem in rekreacija naselja Dobrna. Južno in severno od trškega jedra se oblikujeta dve večji območji zelenih površin, ki se trajno ohranjata nepozidani. Vanj se umeščajo športno rekreacijske dejavnosti ali se na njih urejajo parki. Ostala večja območja zelenih površin pa se nahajajo okoli graščine Novi Grad, kjer se nahajajo tudi tri manjša jezerca, ter pred Vilo Ružičko. V vse te zelene površine se umeščajo pešpoti in kolesarske steze. Umeščanje pešpoti in kolesarskih stez v varovana območja kulturne dediščine je potrebno načrtovati v sklopu konservatorskih načrtov, kadar so ti predpisani. E) Mineralne surovine v povezavi z energetiko.

(1)Na območju Občine Dobrna trenutno ni raziskovalnega ali pridobivanega prostora. Prav tako v občini ni podeljenih rudarskih pravic za gospodarsko izkoriščanje ali raziskovanje mineralnih surovin.

(2)V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo). Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

(3)Se pa na območju občine nahajajo posamezni nelegalni kopi manjšega obsega, ki so bodisi opuščeni bodisi občasno aktivni, vendar za svojo dejavnost nimajo ustreznih dovoljenj (nelegalni kopi). Zanje je predvidena sanacija brez izkoriščanja mineralnih surovin. S sanacijskimi ukrepi se bo izvršila ustrezna renaturacija ob upoštevanju specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu z določbami zakona, ki ureja graditev objektov. 2.8.2. Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora 29. člen A) Območje avtohtone oblike razpršene poselitve samotnih kmetij v celkih.

(1)Območje avtohtone oblike razpršene poselitve samotnih kmetij v celkih, ki se nahaja v severnem delu občine na območju Paškega Kozjaka, se razvija tako, da se ohranja prepoznan kvaliteten poselitveni vzorec. Za območje je potrebno še posebej natančno določiti bolj varovalne in konservatorske prostorske izvedbene pogoje, ki pa morajo omogočati ohranjanje poselitve na demografsko ogroženem delu občine in ohranjanje kulturne krajine, ki ji sicer grozi zaraščanje.

(2)Bistveno vlogo pri načrtovanju na tem območju imajo varstvene zahteve, ki veljajo za območja ohranjanja narave in jih predpisuje ta odlok. B) Območja ohranjanja narave.

(1)Območja ohranjanja narave so nadalje posebna območja, kjer se ohranjajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora.

(2)Naravno najbolj ohranjen in zavarovan je severni del Občine Dobrna, v katerem velja tudi največ varstvenih režimov za posamezne naravne vrednote, pričakovane naravne vrednote, posebna varstvena območja, ekološko pomembna območja, v majhnem delu celo za območja Nature 2000. S tega vidika je potrebno pri nadaljnjem prostorskem razvoju Občine Dobrna upoštevati omejitve glede umeščanja novih objektov v prostor in pri načrtovanju drugih prostorskih ureditev. Z vidika varstva narave je zaželeno, na nekaterih območjih tudi obligirano, ohranjanje sedanjega stanja (torej z minimalnimi posegi ali pa celo brez dovoljenih posegov) oziroma izboljšanje le-tega. Kakršnihkoli posegov in dejavnosti na območjih naravnih vrednot, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih, ki bi lahko pomenili trajno spremembo lastnosti le-teh, naj se ne načrtuje ali izvaja.

(3)Pri načrtovanju posegov v prostor se v celoti upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih območij, naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni, v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za Občinski prostorski načrt Občine Dobrna« (Zavod RS za varstvo narave, OE Celje, št. nal. 1-III-40/2-O-09/LS, Celje, 4. 2. 2009), ki se hranijo na sedežu Občine Dobrna. C) Območja kulturne dediščine.

(1)V Občini Dobrna predstavljajo posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, vsi objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (objekti in območja kulturne dediščine).

(2)Objekti in območja kulturne dediščine se varujejo glade na njen pravni status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturno dediščine).

(3)Pri načrtovanju posegov v prostor se v celoti upoštevajo izhodišča in varstveni režimi, ki veljajo za ta območja Na objektih in območjih kulturne dediščine velja, da niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in obliko ter s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kvalitet prostora. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostim varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru. Pri izvedbenem delu akta in pri pripravi podrobnejših prostorskih aktov je potrebno na območjih in objektih kulturne dediščine upoštevati režime in usmeritve, ki veljajo za te objekte in območja. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili spreminjati ali degradirati lastnosti zaradi katerih je območje pridobilo status območja varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustni.

(4)Podatki o posameznih objektih in območjih kulturne dediščine ter zanj veljavni varstveni režimi so razvidni v registru nepremične kulturne dediščine In drugih uradnih evidencah. 2.8.3. Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 30. člen

(1)V Občini Dobrna se nahajajo naslednja območja z omejitvami za razvoj oziroma območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: – vodovarstvena, – poplavna, – erozijska, – plazljiva in plazovita območja.

(2)Poplavno so ogrožena nižinska območja ob vodotokih Dobrnica in Topliški potok; tu se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča. Potencialno poplavno ogrožena so vsa območja neposredno ob vodotokih v občini.

(3)Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.

(4)Na erozijskih in plazovitih območjih je potrebno omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine oziroma sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov.

(5)Na erozijskih območjih je v primeru kakršnihkoli posegov potrebno pridobiti geološko mnenje; način posega mora v celoti upoštevati usmeritve geološkega mnenja.

(6)Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.

(7)V poplavnih, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.

(8)Območja za delovanje od naravnih in drugih nesrečah so naslednja: – območja za evakuacijo, zasilno nastanitev prebivalstva ter sprejem pomoči: šolsko športno igrišče (11700 m2, naslov: Osnovna šola Dobrna, Dobrna 1); – območja za pokop ljudi: pokopališče Dobrna (parc. št.: 1554/2, 1554/3, 1556/2, k.o. Dobrna, naslov: pri obstoječem pokopališču); – lokacija za dekontaminacijo ljudi: Območje Toplic Dobrna (naslov: Terme Dobrna, Dobrna 50); – območja za pokop živali: odvoz kadavrov (ukrep izvede Nacionalni veterinarski inštitut, enota Celje); – območje za deponijo ruševin: odvoz na odlagališče v Bukovžlaku (Mestna občina Celje). 2.8.4. Območja in objekti za obrambne potrebe 31. člen Območja in objekti za potrebe obrambe na območju Občine Dobrna niso načrtovani. 2.9. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč 2.9.1. Stavbna zemljišča 32. člen A) Dobrna.

(1)Stavbna zemljišča v okviru naselja Dobrna se določijo na podlagi urbanističnega načrta tega naselja. Koncept namenske rabe za območje mesta Dobrna je skladno z urbanističnim načrtom naslednji.

(2)Celotno območje naselja je razdeljeno na več različnih namenskih rab. Trško jedro predstavlja osrednje območje in je namenjeno centralnim dejavnostim. Vanj se umeščajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske in podobne dejavnosti ter bivanje.

(3)Na robovih naselja je predvideno območje sanacije razpršene gradnje, kjer pa so možne zgolj stanovanjske površine namenjene bivanju.

(4)Na območju zdraviliškega kompleksa, Novega Gradu, Vile Ružičke, Gutenega ter na zemljiščih južno od osnovne šole na levem bregu Dobrnice so predvidene površine, ki se lahko namenijo za turizem in sicer za gradnjo hotelov, bungalovov in drugih objektov za turistično ponudbo in nastanitev. V varovanih območjih kulturne dediščine je načrtovanje teh površin podrejeno varstvenim režimom, ki veljajo v teh območjih. V primeru, da bi nova funkcija dvorcev Dobrna in Dobrnica zahtevala dodatne površine, se izdela celostna razvojno varovalna vizija z namenom ohranjanja in prenove krajinskih kvalitet in celostne arhitekturne podobe kompleksov. Na podlagi tega dokumenta se ugotovi, ali je znotraj varovanega območja gradnja mogoča. V primeru da nova funkcija vile Ružičke dejansko zahteva dodatne površine, je sprejemljiva zgolj gradnja objekta, ki bi se na ustrezen način vključil v parkovno zasnovo in ki bi bil primerno odmaknjen ter vizualno podrejen vili ter upošteval njeno likovno-arhitekturno vrednost.

(5)Na jugu naselja je predvideno oblikovanje gospodarske cone. Vanj se umeščajo obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti. B) Druga strnjena naselja.

(1)Stavbna zemljišča za območja drugih strnjenih naselij se določijo za njihova celotna območja skladno z izdelanimi strokovnimi podlagami, in sicer za naselja Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrbo, Lokovino in Vinsko Gorico. Stavbna zemljišča se določijo tudi za območja sanacije razpršene gradnje, ki se sanira na način priključitve k obstoječemu naselju ali na način določitve novega naselja.

(2)Osnovna namenska raba na območju stavbnih zemljišč navedenih naselij naj bo določena pretežno kot »območja stanovanj«, podrobnejša namenska raba pa kot »površine podeželskega naselja«. C) Avtohtona razpršena poselitev samotnih kmetij v celkih (severni del občine).

(1)Cilj razvoja poselitve na območju avtohtone razpršene poselitve kmetij v celkih (severni del občine) je ohranjanje prepoznanega avtohtonega poselitvenega vzorca.

(2)Orodja za dosego tega cilja in usmeritve za določitev namenske rabe na severnem delu občine so: – določitev funkcionalnih zemljišč obstoječim kmetijam v celkih (ohranjanje, povečanje ali zmanjšanje stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega plana občine), – zmanjšanje stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega plana občine tam, kjer ni stavb, – določitev razpršene gradnje za objekte, ki ne predstavljajo avtohtonega poselitvenega vzorca samotnih kmetij v celkih (vikendi, stanovanjske hiše brez pripadajočih kmetijskih gospodarstev) in posledično zmanjšanje stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega plana občine.

(3)Namenska raba na območju stavbnih zemljišč v severnem delu občine naj bo določena kot »površine razpršene poselitve«, razen izjem, kot je pokopališče, cerkev ter šolsko poslopje na Sv. Joštu, kjer se namenska raba določi temu ustrezno. D) Avtohtona razpršena poselitev razloženih kmetij (osrednji in južni del občine).

(1)Izrazit problem na območju avtohtone razpršene poselitve razloženih kmetij osrednjega in južnega dela občine je določitev objektov razpršene avtohtone poselitve in objektov razpršene gradnje zaradi njunega medsebojnega prepleta.

(2)Cilj razvoja poselitve na tem območju je omejitev trenda širitve razpršene gradnje in ohranjanje ter spodbujanje gradnje, ki je neposredno namenjena kmetijstvu, gozdarstvu, dopolnili dejavnosti kmetij in turizmu.

(3)Merilo pri tem je: – določitev objektov razpršene poselitve in razpršene gradnje na podlagi meril, kot so skupno število in namen objektov enega kmetijskega gospodarstva, skupna površina obdelovalnih površin v lasti enega kmetijskega gospodarstva, način parcelacije, starost objektov, toponimi, organizacija kmetijskih gospodarstev (sestavljajo naj jih večinoma kmečke stanovanjske stavbe, kmetijska gospodarstva in objekti dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu oziroma gozdarstvu), objekti kulturne dediščine (v sklopu gospodarstev) in podobno, – načrtovanje novih površin zgolj v smislu manjših razširitev obstoječe razpršene poselitve razloženih kmetij.

(4)Orodja za dosego cilja in usmeritve za določitev namenske rabe na osrednjem in južnem delu občine so: – določitev funkcionalnih zemljišč obstoječim razloženim kmetijam (ohranjanje, povečanje ali zmanjšanje stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega plana občine), – zmanjšanje stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega plana občine tam, kjer ni stavb, če ne obstaja upravičena potreba po nezazidanih stavbnih zemljiščih v okviru obstoječe razložene kmetije (npr. načrtovana širitev kmetije, načrtovana selitev kmetije in podobno).

(5)Namenska raba na območju stavbnih zemljišč v osrednjem in južnem delu občine naj bo določena pretežno kot »površine razpršene poselitve«, razen izjem, kot so objekti, zavarovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, območje čistilne naprave, prometnice in podobno, kjer se namenska raba določi temu ustrezno. 2.9.2. Kmetijska zemljišča 33. člen Območja kmetijskih zemljišč in razdelitev na najboljša in druga kmetijska zemljišča se prevzame iz veljavnega prostorskega plana občine. 2.9.3. Gozdna zemljišča 34. člen

(1)Gozdna zemljišča za vsa območja, ki so zavarovana po predpisih o gozdovih, se določijo skladno z ažurno evidenco Rabe tal, ki jo vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, razen v primeru razmejitve med dejansko rabo in stavbnimi zemljišči, kjer je prevzeta meja stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega plana občine in razen v primeru odstopanja dejanske rabe in varovalnih gozdov, kjer se prevzame meja varovalnih gozdov, ki je posredovana s strani pristojnega Zavoda za gozdove.

(2)Območja mešanih kmetijsko gozdarskih rab se določi na podlagi evidence pristojnega Zavoda za gozdove.

(3)Območja ostalih gozdnih površin se prevzamejo iz veljavnega prostorskega plana občine. 2.9.4. Vodna zemljišča 35. člen

(1)Za vodotoke se določi namenska raba samo v primeru, da so ti vodotoki evidentirani v zemljiškem katastru; v tem primeru se določi osnovna namenska raba »površinske vode« in podrobnejša namenska raba »celinske vode« in sicer tako, da se meja območja prevzame iz zemljiškega katastra.

(2)Terminološki pomen »vodnih zemljišč« v tem členu se nanaša zgolj na usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč skladno z ZPNačrt. 2.9.

1. Druga zemljišča
2. člen Območja mineralnih surovin se določijo s prevzemom območij nadzemnega pridobivalnega prostora iz veljavnega prostorskega plana občine, pri čemer se prouči njihova smiselnost nadaljnje uporabe za pridobivanje surovin oziroma skladnost s področno zakonodajo. 2.9.
3. Območja razpršene gradnje
4. člen Območja razpršene gradnje kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč se določijo kot informacija o dejanskem stanju na podlagi uradne evidence katastra stavb. 2.9.
5. Usmeritve za spremembe namenske rabe
6. člen Pri spremembah namenske rabe zemljišč se upoštevajo pogoji, usmeritve in priporočila za varstvo biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, pogoji varstva okolja in naravnih dobrin ter z varstveni režimi in usmeritve za ohranjanje varovanih območij kulturne dediščine. 2.
7. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
8. člen A) Dobrna. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev za mesto Dobrna so izdelane v sklopu urbanističnega načrta. B) Druga strnjena naselja. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev za druga strnjena naselja (Klanc, Zavrh nad Dobrno, Vrba, Lokovina in Vinska Gorica) so naslednje: – dopustne namembnosti in vrste drugih posegov v prostor naj upoštevajo predvideno usmerjanje nove pretežno stanovanjske gradnje ter zmogljivosti, ki so povezane s kmetijstvom ter gozdarstvom in dodatno (turistično) ponudbo, – lege objektov naj upoštevajo značilnosti obstoječega stanja, – velikost objektov naj upošteva predvideno rabo prostora iz prve alineje, – oblikovanje objektov naj upošteva značilnosti Savinjsko – Kozjanske arhitekturne regije, – nova parcelacija naj upošteva značilnosti obstoječe parcelne strukture, – objekti se morajo priključiti na vodovodno omrežje, javno kanalizacijsko omrežje oziroma – kolikor to ni mogoče – na individualno čistilno napravo, energetsko omrežje – električno omrežje in javno prometno omrežje, – pri načrtovanju se upoštevajo pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi nesrečami, obrambnih potreb ter pogoji glede varovanja zdravja ljudi, – pri oblikovanju prostorskih izvedbenih pogojev za navedena strnjena naselja se upoštevajo izdelane strokovne podlage iz
9. člena tega odloka. C) Območja sanacije razpršene gradnje. Kot usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev za območja sanacije razpršene gradnje, ki se priključi k obstoječemu naselju ali se opredeli kot novo naselje, se smiselno upoštevajo usmeritve iz prejšnjega odstavka. D) Območja razpršene poselitve.

(1)Prostorski izvedbeni pogoji za območja razpršene poselitve se oblikujejo ločeno za avtohtono razpršena poselitev samotnih kmetij v celkih (severni del) in za avtohtono razpršeno poselitev razloženih kmetij (osrednji in južni del občine).

(2)Prostorski izvedbeni pogoji za območje avtohtone razpršene poselitve, kjer gre za poselitev samotnih kmetij v celkih (severni del občine) morajo biti oblikovani tako, da se: – strogo varuje in ohranja avtohtona oblika poselitve v celkih, – ohranja značaj prostorske organizacije kmetijskega gospodarstva, – omogoči obstoj in razvoj kmetijskih gospodarstev, – omogoči dodatna turistična dejavnost na kmetijah (turistične kmetije z nastanitvijo in gostinsko ponudbo, sonaravni in ekološki turizem na kmetijah, ki ne zahteva večjih posegov v krajinsko podobo in podobno), – omogoči obnova, prenova in ponovna ali spremenjena raba obstoječih zakonito zgrajenih objektov, – omogoči le tista novogradnja, ki predstavlja funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenega območja oziroma funkcionalno zaokrožitev obstoječega kmetijskega gospodarstva, – prenavlja, razvija, ohranja in posodablja obstoječ stavbni fond, – novogradnje urbanistično in arhitekturno prilagajajo tradicionalni strukturi, – prepove parcelacija (delitev) zemljiških parcel, – prepove nova gradnja objektov za občasno bivanje, ki niso v funkciji turistične kmetije (t.i. vikendov) in sprememba namembnosti iz stanovanjskih ali gospodarskih objektov v objekte za občasno bivanje, – načeloma prepove vse posege v prostor, ki spreminjajo podobo krajine (večje sečnje, kamnolomi, komasacije ipd.), – ohranja in spodbuja obdelovanje kmetijskih površin v celkih, s katerim se preprečuje njihovo zaraščanje.

(3)Prostorski izvedbeni pogoji za območje avtohtone razpršene poselitve razloženih kmetij (osrednji in južni del občine) morajo biti oblikovani tako, da se: – odpravlja vzroke, ki vplivajo na pojav razpršene gradnje, – omogoči obnova, prenova in ponovna ali spremenjena raba obstoječih zakonito zgrajenih objektov, – omogoči novogradnja, ki predstavlja funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenega območja, – omogoči obstoj in razvoj obstoječih kmetijskih gospodarstev, – omogoči gradnja novih ali nadomestnih kmetij in prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov ter jih usposablja za sodobno kmetovanje in skrbi za neoviran dostop do gospodarskih dvorišč ter transportne možnosti, – poskrbi za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš od kmetijskih objektov zaradi preprečevanja imisijskih vplivov, – omogoči gradnja objektov za športno-rekreacijske namene v povezavi z obstoječo ali novo turistično dejavnostjo, če naravne razmere omogočajo izvajanje dejavnosti oziroma če je prostorska ureditev prostorsko in oblikovno skladna z obstoječo rabo, tamkajšnjimi dominantami, topografskim položajem ter vedutami in če je možno zagotoviti priključke na prometni in energetski sistem, neoporečno pitno vodo z zadostnimi kapacitetami ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda glede na potrebe izvajanja turistično-rekreacijske dejavnosti in njenega vpliva na okolje, – nova gradnja prioritetno umešča znotraj obstoječih stavbnih zemljišč in sicer tako, da se z njo izboljšujejo pogoji za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti, – daje prednost prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti, – prenavlja, razvija, ohranja in posodablja obstoječ stavbni fond, – novogradnje urbanistično in arhitekturno prilagajajo tradicionalni strukturi. 3. IZVEDBENI DEL 3.1. Splošne določbe 40. člen

(1)V izvedbenem delu OPN so za celotno območje Občine Dobrna po posameznih enotah urejanja prostora določena: – območja namenske rabe prostora in sicer osnovne namenske rabe (v nadaljevanju: ONR) in/ali podrobnejše namenske rabe (v nadaljevanju: PNR), – prostorski izvedbeni pogoji in dopustna izraba prostora ter – območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN).

(2)Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati določeno namensko rabo prostora, skupna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za vse EUP, posebna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev in vse omejitve, ki jih na posameznem območju določajo različni režimi, določeni s predpisi (varstvo kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo gozdov, ogrožena območja – poplavna, vodovarstvena, plazljiva, plazovita in erozijska območja, varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture ipd.). 3.2. Enote urejanja prostora 41. člen

(1)Celotno območje Občine Dobrna je razdeljeno na enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP), ki so označene z imenom EUP in njeno tekočo številko (Dobrna 1) oziroma z okrajšavo, ki jo sestavlja skrajšana črkovna oznaka EUP in njena tekoča številka (OSRED 1). Pri manjših enotah znotraj EUP (v nadaljevanju: PEUP) se uporablja še poddelilka (OSRED 1/1).

(2)Način urejanja znotraj posamezne EUP je določen: – s prostorskimi izvedbenimi pogoji tega odloka (oznaka načina urejanja: OPN), – z izvedenimi prostorskim aktom, ki ni v nasprotju s tem odlokom in se mu podaljšuje veljavnost (oznaka načina urejanja: veljaven IPA) ali – z izdelavo novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (oznaka načina urejanja: predviden OPPN).

(3)V tabeli 2 so navedene EUP na območju Občine Dobrna (v primeru odstopanj med tabelo 2 in grafičnim delom OPN, se uporablja podatek grafičnega dela), njihov način urejanja in namenska raba (kratice za namensko rabo so pojasnjene v 42. členu): tabela 2 +---------+----------+----------+--------------+----------------+ |Ime EUP |Oznaka EUP|Oznaka |Način |Namenska raba | | | |PEUP |urejanja | | +----------------------------------------------+-----+----+-----+ |območja strnjenih naselij |ONR |PNR |PNR | +---------+----------+----------+--------------+-----+----+-----+ |Dobrna |DO 1 | |predviden |SZ |B |BT | | | | |OPPN | | | | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 2 | |OPN |SZ |S |SS | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 3 | |veljaven IPA |KZ |K1 |K1 | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 4 | |veljaven IPA |SZ |S |SS | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 5 | |OPN |SZ |S |SS | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 6 | |OPN |SZ |S |SS | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 7 | |OPN |VZ |V |VC | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 8 | |OPN |SZ |P |PC | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 9 | |veljaven IPA |SZ |S |SS | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 10 | |OPN |SZ |S |SS | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 11 | |OPN |VZ |V |VC | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 12 | |OPN |VZ |V |VC | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 13 | |OPN |SZ |B |BT | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 14 | |OPN |SZ |S |SS | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 15 | |OPN |SZ |S |SS | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 16 | |veljaven IPA |SZ |S |SS | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 17 | |OPN |SZ |S |SS | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 18 | |OPN |SZ |S |SS | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 19 | |veljaven IPA |SZ |B |BT | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 20 | |veljaven IPA |SZ |B |BT | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 21 | |delno |SZ |C |CU | | | | |veljaven IPA, | | | | | | | |delno | | | | | | | |predviden | | | | | | | |OPPN | | | | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 22 | |predviden |SZ |C |CU | | | | |OPPN | | | | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 23 | |delno |SZ |C |CU | | | | |veljaven IPA, | | | | | | | |delno | | | | | | | |predviden | | | | | | | |OPPN | | | | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 24 | |veljaven IPA |SZ |C |CU | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 25 | |OPN |SZ |Z |ZK | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 26 | |OPN |GZ |G |G | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 27 | |delno |SZ |C |CU | | | | |veljaven IPA, | | | | | | | |delno | | | | | | | |predviden | | | | | | | |OPPN | | | | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 28 | |delno |SZ |C |CD | | | | |veljaven IPA, | | | | | | | |delno | | | | | | | |predviden | | | | | | | |OPPN | | | | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 29 | |delno |SZ |Z |ZP | | | | |veljaven IPA, | | | | | | | |delno | | | | | | | |predviden | | | | | | | |OPPN | | | | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 30 | |veljaven IPA |SZ |S |SB | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 31 | |OPN |KZ |K1 |K1 | | | | | +-----+----+-----+ | | | | |SZ |RG |RG | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 32 | |OPN |SZ |S |SS | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 33 | |OPN |SZ |S |SS | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 34 | |veljaven IPA |SZ |B |BC | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 35 | |veljaven IPA |SZ |B |BC | +---------+----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 36 | |OPN |KZ |K1 |K1 | | | | | +-----+----+-----+ | | | | |SZ |RG |RG | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 37 | |OPN |KZ |K2 |K2 | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 38 | |OPN |KZ |K1 |K1 | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 39 | |veljaven IPA |SZ |B |BC | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 40 | |veljaven IPA |SZ |B |BC | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 41 | |veljaven IPA |SZ |B |BT | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 42 | |OPN |SZ |S |SS | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 43 | |OPN |SZ |S |SS | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 44 | |OPN |SZ |S |SS | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 45 | |OPN |SZ |P |PO | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 46 | |predviden |SZ |I |IG | | | | |OPPN | | | | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 47 | |OPN |SZ |S |SS | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 48 | |OPN |SZ |S |SS | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |DO 49 | |OPN |VZ |V |VC | +---------+----------+----------+--------------+-----+----+-----+ |Klanc |KL 1 | |OPN |SZ |S |SK | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |KL 2 | |OPN |SZ |S |SK | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |KL 3 | |OPN |SZ |S |SK | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |KL 4 | |OPN |SZ |S |SK | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |KL 5 | |OPN |SZ |S |SK | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |KL 6 | |OPN |SZ |S |SK | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |KL 7 | |OPN |SZ |S |SK | +---------+----------+----------+--------------+-----+----+-----+ |Lokovina |LO 1 | |OPN |SZ |S |SK | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |LO 2 | |OPN |SZ |S |SS | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |LO 3 | |predviden |SZ |S |SS | | | | |OPPN | | | | +---------+----------+----------+--------------+-----+----+-----+ |Vinska |VI 1 | |OPN |SZ |S |SS | |Gorica +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |VI 2 | |OPN |SZ |S |SS | +---------+----------+----------+--------------+-----+----+-----+ |Vrba |VR 1 | |OPN |SZ |S |SK | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |VR 2 | |OPN |SZ |C |CD | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |VR 3 | |OPN |SZ |S |SK | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |VR 4 | |predviden |SZ |S |SS | | | | |OPPN | | | | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |VR 5 | |OPN |SZ |S |SK | +---------+----------+----------+--------------+-----+----+-----+ |Zavrh nad|ZA 1 | |OPN |SZ |S |SK | |Dobrno +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |ZA 2 | |OPN |SZ |S |SK | | +----------+----------+--------------+-----+----+-----+ | |ZA 3 | |OPN |SZ |S |SK | +----------------------------------------------+-----+----+-----+ |območja avtohtone razpršene poselitve |ONR |PNR |PNR | +---------+----------+----------+--------------+-----+----+-----+ |osrednji |OS