← Slovenija

Odločba o razveljavitvi 47. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Šentjur, kolikor v določbah pod naslovom »Konkretne določbe« na obmo

Številka: U-I-130/11-15 Datum:

  1. 2012 O D L O Č B A Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Vlade Republike Slovenije, na seji
  2. februarja 2012 o d l o č i l o: Člen 47 Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 78/03 in 72/10), kolikor v določbah pod naslovom »Konkretne določbe« na območju naselja Planinska vas (PI2) načrtuje legalizacijo asfaltne baze, se razveljavi. O b r a z l o ž i t e v A.
  3. Predlagateljica vlaga zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti
  4. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Šentjur (v nadaljevanju Odlok), kolikor v določbah pod naslovom »Konkretne določbe« na območju naselja Planinska vas (PI2) načrtuje legalizacijo asfaltne baze. Odlok naj bi bil v izpodbijanem delu v neskladju z
  5. ter
  6. do
  7. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 108/09 – v nadaljevanju ZPNačrt) oziroma s tretjim odstavkom
  8. člena Ustave. Občina Šentjur (v nadaljevanju Občina) izpodbijanega predpisa po navedbah predlagateljice ni sprejela v predpisanem postopku za pripravo in sprejem prostorskih aktov. Predlagateljica še posebej poudarja, da Občina ni izvedla javne razgrnitve in javne obravnave osnutka prostorskega akta in tako v postopku ni omogočila sodelovanja zainteresirane javnosti. Predlagateljica predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani del Odloka odpravi.
  9. Občina odgovarja, da je z izpodbijanim prostorskim aktom odpravila protiustavnost
  10. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 78/03 – v nadaljevanju Odlok/03), ki jo je Ustavno sodišče ugotovilo z odločbo št. U-I-185/03 z dne
  11. 2005 (Uradni list RS, št. 57/05, in OdlUS XIV, 31). B.
  12. Po četrti alineji prvega odstavka
  13. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) odloča Ustavno sodišče o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z Ustavo in zakoni. Pri tem odloča na podlagi tretjega odstavka navedenega člena ZUstS tudi o ustavnosti in zakonitosti postopkov, po katerih so bili ti akti sprejeti. Ustavno sodišče je glede na navedbe predlagateljice presojalo, ali je Občina izpodbijani del Odloka, ki ureja legalizacijo asfaltne baze v Planinski vasi, sprejela v skladu z ZPNačrt.
  14. Ustavno sodišče je o urbanističnem načrtovanju asfaltne baze v Planinski vasi odločalo že dvakrat. Z odločbo št. U-I-378/98 z dne
  15. 1999 (Uradni list RS, št. 92/99, in OdlUS VIII, 223) je razveljavilo takrat izpodbijane prostorske ureditvene pogoje zaradi neskladja z 2., 5., 22.,
  16. in
  17. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, – stari, št. 26/90, in Uradni list RS, št. 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97 – v nadaljevanju ZUN). Ocenilo je, da je bila z njimi gradnja asfaltne baze načrtovana na zemljiščih, ki so bila v takrat veljavnih občinskih prostorskih planskih aktih opredeljena kot kmetijska zemljišča, ter da so kvalitetne in poglobljene strokovne podlage za pripravo prostorskih ureditev prvi pogoj, da se opravi najboljši izbor načrtovane rešitve. Ocenilo je tudi, da bi bilo treba gradnjo industrijskega objekta načrtovati s prostorskimi izvedbenimi načrti in ne zgolj s prostorskimi ureditvenimi pogoji. Občina je nato v svojih prostorskih planskih aktih spremenila namensko rabo zemljišč in na njihovi podlagi z Odlokom/03 načrtovala asfaltno bazo. Ker je Občina sprejela Odlok/03 kljub negativnemu mnenju pristojnega nosilca urejanja prostora o sprejemljivosti sporne ureditve z vidika varstva narave, ga je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-185/03 v delu, kolikor je načrtoval legalizacijo asfaltne baze, razveljavilo zaradi neskladja s
  18. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. – v nadaljevanju ZUreP-1) in šestim odstavkom
  19. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo – ZON).
  20. Izpodbijani del Odloka je Občinski svet Občine sprejel po pridobitvi pozitivnega mnenja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. To je storil v času veljavnosti ZPNačrt, ko občinski prostorski ureditveni pogoji kot prostorski akt, ki ga je urejal ZUN, še vedno veljajo ter se lahko spreminjajo in dopolnjujejo. Zakonodajalec je že v prehodnih določbah ZUreP-1, ki je razveljavil ZUN, predpisal, da prostorski ureditveni pogoji iz
  21. člena ZUN prenehajo veljati z dnem uveljavitve prostorskega reda občine, najkasneje pa tri leta po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije (prvi odstavek
  22. člena ZUreP-1). Do uveljavitve ZPNačrt, ki je razveljavil ZUreP-1 v delu, ki se nanaša na prostorsko načrtovanje, Občina prostorskega reda ni sprejela. ZPNačrt je ponovno podaljšal veljavnost prostorskih aktov, sprejetih po prejšnjih predpisih s področja prostorskega načrtovanja. V četrtem odstavku
  23. člena ZPNačrt je za prostorske ureditvene pogoje iz
  24. člena ZUN določeno, da prenehajo veljati z dnem uveljavitve občinskega prostorskega načrta, do takrat pa se lahko spreminjajo in dopolnjujejo. Občina občinskega prostorskega načrta še ni sprejela, zato njeni prostorski ureditveni pogoji še veljajo.
  25. V nadaljevanju je Ustavno sodišče presojalo, ali je Občina spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev pripravila in sprejela po predpisanem postopku. Na podlagi
  26. člena ZPNačrt se spremembe in dopolnitve prostorskega akta pripravljajo in sprejemajo po postopku, ki je predpisan za njegovo pripravo in sprejem, razen če ZPNačrt določa drugače. Glede prostorskih ureditvenih pogojev je v četrtem odstavku
  27. člena ZPNačrt določeno, da se lahko spreminjajo in dopolnjujejo po določbah ZPNačrt, ki urejajo pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (
  28. do
  29. člen ZPNačrt). Te določbe ZPNačrt urejajo različne faze v postopku priprave prostorskega akta, v katerih je treba uskladiti interese različnih subjektov v prostoru, razvojne potrebe z varstvenimi zahtevami, javno korist z zasebnimi interesi oziroma oblikovati pravne režime za varovanje in rabo prostora.
  30. Občinski svet Občine je izpodbijani del Odloka sprejel po običajnem postopku sprejemanja predpisov na občinskem svetu in ne po postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta, kot je določen v
  31. do
  32. členu ZPNačrt. Zmotno je stališče Občine, da je zaradi spoštovanja odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-185/03 morala pred sprejetjem prostorskega akta pridobiti zgolj pozitivno mnenje pristojnega nosilca urejanja prostora za področje varstva narave. Ustavno sodišče je s citirano odločbo
  33. člen Odloka/03, kolikor je načrtoval legalizacijo asfaltne baze, razveljavilo. Občina bi morala pred sprejetjem izpodbijanega dela Odloka, ki načrtuje prostorsko ureditev na novo, izpeljati celoten postopek priprave prostorskega akta, kot ga določa ZPNačrt. Ker Občina tega ni storila, je izpodbijani del Odloka v neskladju s četrtim odstavkom
  34. člena ZPNačrt. Člen 47 Odloka, kolikor v določbah pod naslovom »Konkretne določbe« na območju naselja Planinska vas (PI2) načrtuje legalizacijo asfaltne baze, je zato v neskladju s tretjim odstavkom
  35. člena Ustave, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in zakoni.
  36. Na podlagi prvega odstavka
  37. člena ZUstS Ustavno sodišče protiustavne ali nezakonite podzakonske akte ali splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, odpravi ali razveljavi. Navedene akte odpravi, kadar ugotovi, da je treba odpraviti škodljive posledice, ki so nastale zaradi protiustavnosti ali nezakonitosti (drugi odstavek
  38. člena ZUstS). Predlagateljica sicer predlaga odpravo izpodbijanega dela Odloka, vendar ne utemeljuje škodljivih posledic, ki bi jih bilo treba odpraviti. Ustavno sodišče je zato Odlok v izpodbijanem delu razveljavilo. Pri tem je upoštevalo tudi, da je že s sklepom št. U-I-130/11 z dne
  39. 2011 zadržalo izvajanje izpodbijanega dela Odloka, zaradi česar škodljive posledice niti niso mogle nastati. C.
  40. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka
  41. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka
  42. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič - Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno. dr. Ernest Petrič l.r. Predsednik Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.