Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ribnica, stran 8741.

(1)S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt Občine Ribnica (v nadaljevanju: OPN), ki ga je izdelala družba Urbania d.o.o. v letu 2011, pod št. 104-3a-10.

(2)OPN je sestavljen iz besedila in grafičnega dela, ki se delita na strateški in izvedbeni del.

(3)Besedilo OPN obsega naslednja poglavja: I. Uvodne določbe, II. Strateški del, III. Izvedbeni del, IV. Prehodne in končne določbe. Priloga 1 – Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezno enoto urejanja prostora

(4)Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte: +--------+--------------------------------------------+---------+ |Številka|Karta |Merilo | +--------+--------------------------------------------+---------+ |

1. |Zasnova prostorskega razvoja občine |1:50 000 | +--------+--------------------------------------------+---------+ |
2. |Zasnova gospodarske javne infrastrukture |1:50 000 | +--------+--------------------------------------------+---------+ |
3. |Usmeritve za razvoj poselitve in celovito |1:50 000 | | |prenovo, prikaz okvirnih območij naselij in | | | |razpršene poselitve ter razpršene gradnje | | +--------+--------------------------------------------+---------+ |4.a |Usmeritve za razvoj v krajini |1:50 000 | +--------+--------------------------------------------+---------+ |4.b |Usmeritve za obrambo in zaščito ter |1:50 000 | | |reševanje | | +--------+--------------------------------------------+---------+ |
4. |Usmeritve za določitev namenske rabe |1:50 000 | | |zemljišč | | +--------+--------------------------------------------+---------+

(5)Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte: +--------+--------------------------------------------+---------+ |Številka|Karta |Merilo | +--------+--------------------------------------------+---------+ |

1. |Pregledna karta občine |1:50 000 | +--------+--------------------------------------------+---------+ |
2. |Pregledna karta občine s prikazom osnovne |1:50 000 | | |namenske rabe prostora in ključnih omrežij | | | |gospodarske javne infrastrukture | | +--------+--------------------------------------------+---------+ |
3. |Prikaz območij enot urejanja prostora, |1:5 000 | | |osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe | | | |prostora in prostorskih izvedbenih pogojev | | +--------+--------------------------------------------+---------+ |
4. |Prikaz območij enot urejanja prostora in |1:5 000 | | |gospodarske javne infrastrukture | | +--------+--------------------------------------------+---------+ |
5. |Prikaz območij enot urejanja prostora, |1:5 000 | | |občinskih podrobnih prostorskih načrtov in | | | |državnih prostorskih načrtov | | +--------+--------------------------------------------+---------+

(6)Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora (obvezna priloga k OPN), ki se ga sproti obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih predpisov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku. 2. člen (uporabljeni izrazi)

(1)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja, graditve objektov in posameznih sektorskih predpisov.

(2)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. II. STRATEŠKI DEL II. 1 Splošne določbe 3. člen (vsebina strateškega dela)

(1)Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:

1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2. Zasnova prostorskega razvoja občine
3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
4. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana ter določitev okvirnih območij razpršene poselitve
5. Usmeritve za razvoj v krajini
6. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
7. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. II. 2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine II.
8. 1 Izhodišča prostorskega razvoja občine
9. člen (usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov) V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov: – Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04), – Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), – Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013, – Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije za obdobje 2007–2013, – Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi, – Drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.
10. člen (osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja)

(1)Občina ima zelo ugodno lego v osrednjem delu Ribniške doline ob glavni prometnici.

(2)Poselitev je zgoščena v območju občinskega središča Ribnice, kjer so naselja nanizana ob glavni prometnici med naseljema Žlebič in Dolenja vas.

(3)Pretežni del delovnih mest, proizvodnih kapacitet in storitvenih dejavnosti je lociran v osrednjem poselitvenem prostoru, zlasti pa v Ribnici, ki je pomembno zaposlitveno središče širšega zaledja.

(4)Velik delež ohranjenega gozda s proizvodno in lovnogospodarsko funkcijo.

(5)Delno neizkoriščena stavbna zemljišča in dobre prostorske rezerve za gradnjo stavb.

(6)Neizkoriščeni turistični potenciali, kjer prednosti predstavljajo velika naravna ohranjenost in krajina s pestrimi krajinskimi vzorci, ter naravne in kulturne danosti kot podlaga za razvoj turizma in rekreacije v odprtem prostoru.

(7)Dobro razvite industrijske cone z uspešnimi samostojnimi podjetniki in obrtniki ter stabilno ekonomsko okolje (v občini delujejo tri večja podjetja). 6. člen (razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)

(1)Ureditev gospodarske cone v Ribnici.

(2)Razširitev območja za industrijo v Dolenji vasi s Prigorico.

(3)Izgradnja in obnova kanalizacijskega omrežja.

(4)Opremljanje stavbnih zemljišč za organizirano stanovanjsko gradnjo.

(5)Koriščenje potenciala občine za razvoj turizma in vzpostavitev turistične infrastrukture območja. 7. člen (medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)

(1)Tokovi dnevne migracije prebivalstva krepijo povezanost občine z območjem osrednje Slovenije in zlasti z Ljubljano.

(2)Občina se v skupne projekte povezuje predvsem s sosednjimi občinami. Tako kot v preteklosti, so tudi danes prepoznavne močne gospodarske, kulturne in družbene vezi tako v smeri Notranjske (Loška Dolina, Cerknica), kot v smeri Dolenjske (Velike Lašče, Loški Potok, Sodražica, Dobrepolje, Kočevje).

(3)Občina je v območju JV Slovenije del kočevsko-ribniške subregije. Hkrati pa njena lega predstavlja most in preplet med dolenjskimi in notranjskimi etnološkimi in geografskimi značilnostmi.

(4)Osrednja povezava občine z ostalimi območji poteka preko glavne državne ceste G2-106, ki poteka od Škofljice preko Ribnice in Kočevja do državne meje s Hrvaško. Nanjo se v Žlebiču navezuje tudi regionalna cesta, ki se preko Sodražice in nato Cerknice v Uncu naveže na avtocesto proti Primorski.

(5)Glavna cestna povezava skozi Ribniško polje predstavlja del načrtovane 3. A razvojne osi Ljubljana–Ribnica–Kočevje–mejni prehod Petrina.

(6)Kočevsko-ribniško subregijo z belokranjsko subregijo povezuje skupno turistično območje parka Kočevsko–Kolpa s posebnim razvojnim programom.

(7)Občina na regionalni ravni sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami pri projektu »Načrt upravljanja porečja Krke«, katerega cilj je, urediti vprašanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda na celotnem geografskem ozemlju prispevnih voda reke Krke, ter pri projektu »Obnove in širitve regionalnega vodovoda Sodražica–Ribnica–Kočevje, ter celostnega urejanja oskrbe s pitno vodo kočevsko-ribniškega območja«. II. 2. 2 Cilji 8. člen (cilji prostorskega razvoja)

(1)Občina želi z novim prostorskim aktom doseči naslednje cilje prostorskega razvoja: – sanirati probleme v urbanem in odprtem ter ruralnem prostoru, ki so na različnih pojavnih ravneh, – določiti rabo prostora in razvoj dejavnosti v prostoru ob upoštevanju načel vzdržnega prostorskega razvoja, – ustvariti kakovostne pogoje za bivanje z urejeno komunalno opremljenostjo naselij, – zagotoviti kakovostno oskrbo prebivalstva in dostopnost do storitev na področju družbenih dejavnosti, – omogočiti dobro medsebojno povezanost naselij s komunikacijskim in prometnim omrežjem ter povezave s sosednjimi območji občin in regij, – ohraniti in varovati naravne vire, naravno okolje, kulturno in naselbinsko dediščino, – vzpostaviti pogoje za razvoj humanejših oblik gibanja ljudi (kolesarski in peš promet) in neovirana dostopnost do javnih objektov, ter površin funkcionalno oviranim osebam, – zagotoviti varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, – določiti prostorsko izvedbena merila in pogoje za urejanje prostora in posege v prostor, – zagotoviti dobro podlago za pripravo in sprejem podrobnejših prostorskih načrtov.

(2)Na podlagi regionalnega razvojnega programa JV Slovenije občina opredeljuje naslednje prioritetne cilje prostorskega razvoja. Gospodarstvo – zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj posameznih panog in dejavnosti gospodarstva in oblikovanje institucij podpornega okolja; – postopno oblikovanje celovite, prepoznavne in specializirane turistične ponudbe občine, ki bo sicer vključevala vse obstoječe turistične potenciale vendar bo izpostavila tiste z največjo atraktivnostjo in konkurenčnostjo; – razvoj podeželja preko dejavnosti kmetijstva, gozdarstva, turizma, javnih gospodarskih služb na področju infrastrukture in drugih dejavnosti. Okolje in prostor – izboljšanje stanja okolja in kakovosti življenja s povečanjem števila naselij z urejeno oskrbo z vodo in z ustreznimi sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ter z izpopolnitvijo sistemov za ravnanje z odpadki in z izpopolnitvijo energetske infrastrukture; – vzpostavitev omrežja naselij v regiji z medobčinskim središčem visoke stopnje centralnosti; – ohranitev kulturne krajine in naravne vrednosti kot potenciala za razvoj turizma, povezanega s sonaravnim kmetijstvom; – posodobitev glavne in regionalnih cestnih povezav, izpopolnjevanje informacijske infrastrukture ter izgradnja širokopasovnega informacijskega prenosnega omrežja.

(3)Prostorski razvoj stanovanjske gradnje se usmerja in načrtuje na razpoložljivih prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah stavbnih zemljišč znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Širitev naselij je dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen in če gre za zaokroževanje naselja. Novo poselitev se usmerja izključno le na komunalno opremljena, javno dostopna, razpoložljiva nepozidana zemljišča znotraj strnjenih kompleksov obstoječih naselij. II. 3 Zasnova prostorskega razvoja občine 9. člen (prednostna območja razvoja poselitve in razvoja dejavnosti)

(1)Prednostno se bodo razvijala naselja, ki predstavljajo prvi sklop naselij in v katera se usmerja intenzivni razvoj poselitve in drugih dejavnosti. To je medobčinsko središče Ribnica, ki se z naselji Gorenja vas, Breg pri Ribnici na Dolenjskem, Grič in Dolenji Lazi povezuje v soodvisno naselbinsko celoto, ter lokalno središče Dolenja vas s Prigorico. V Ribnici se razporedijo predvsem stavbna zemljišča za centralne funkcije, poslovne in gospodarske dejavnosti in za stanovanjsko gradnjo večjih gostot.

(2)V ostalih naseljih ob osrednji prometni osi – Žlebič, Hrovača, Goriča vas, Nemška vas Rakitnica, Otavice in Lipovec, ki predstavljajo drugi sklop naselij, se predvideva zmerni razvoj poselitve. V tem območju od Žlebiča do Dolenje vasi živi 6660 prebivalcev, kar predstavlja 72 % vseh prebivalcev občine. Zmerno se bodo razvijala tudi naselja Velike Poljane, Kot pri Ribnici, Jurjevica in Lipovec. V teh naseljih se zagotavlja predvsem prostostoječa stanovanjska gradnja ter površine za pripadajoče kmetijske dejavnosti.

(3)V drugih ostalih naseljih v občini se poselitev ohranja.

(4)Tretji sklop naselij predstavlja razpršena poselitev na področju Slemen, kjer se poselitev ohranja, z izjemo naselja Sv. Gregor, ki predstavlja središče razpršene poselitve območja, s potencialom, da postane lokalno središče.

(5)Osrednje ravninsko območje kmetijskih površin se usmerja v ekstenzivno kmetijstvo s poudarkom na varstvu naravne in ohranjanju kulturne krajine in ohranjanju gozdnih otokov.

(6)V severnem gričevnatem delu občine – Slemena se ohranja avtohtono razpršeno poselitev v povezavi z ekstenzivnim kmetijstvom.

(7)Preostali del občine predstavlja pretežno gozdnato in neposeljeno območje.

(8)V občini se razvijata tudi dve območji počitniških hiš. Prvo se nahaja pri naselju Velike Poljane, drugo pa pri naselju Dane.

(9)Tri večja območja razvoja turističnih dejavnosti se nahajajo na območju Jelenovega Žleba, Ugarja in Starega gradu. 10. člen (omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij) dopolnitev Opredelitev pojmov:

(1)Naselje Ribnica predstavlja središče medobčinskega pomena v širšem prostoru, na občinski ravni ima vlogo občinskega središča. Poleg dejavnosti socialnega varstva, nižjega izobraževanja ter sodstva (dom starejših občanov, osnovna šola, okrajno sodišče …), ima visoko stopnjo razvitosti oskrbnih, storitvenih, upravnih, kulturnih in družbenih storitev za prebivalce občin s širšim zaledjem za skupno okoli 15.000 prebivalcev. Možna je tudi zagotovitev srednješolskega izobraževanja ter centra za socialno delo in zaposlovanje.

(2)Lokalno središče v občini je naselje Dolenja vas s Prigorico, ki prebivalcem zagotavlja poleg možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje tudi storitvene možnosti. Prostorsko in funkcijsko sta naselji Dolenja vas in Prigorica močno povezani. Prvotno zasnovani kot dve ločeni naselji na vsakem bregu reke, se je s časom stavbno tkivo obeh naselij medsebojno zlilo. Obe naselji zdaj učinkujeta kot celota, saj se tudi funkcijsko dejavnosti dopolnjujejo.

(3)Ostala naselja, ki jih opredeljuje predvsem stanovanjska dejavnost in dopolnilna dejavnost kmetij v Občini Ribnica so: Marolče, Maršiči, Velike Poljane, Sv. Gregor, Gorenji Lazi, Žlebič, Slatnik, Sušje, Breže, Jurjevica, Kot pri Ribnici, Dane, Sajevec, Bukovica, Dolenji Lazi, Grič, Breg pri Ribnici na Dolenjskem, Gorenja vas, Hrovača, Goriča vas, Nemška vas, Otavice, Prigorica, Lipovec, Zadolje, Blate, Rakitnica in Grčarice.

(4)Prostorsko in funkcijsko so nekatera naselja med seboj močno povezana. Prvo takšno območje naselbinske celote predstavlja Ribnica z naselji Gorenja vas, Breg, Grič in Dolenji Lazi. Drugo območje pa Dolenja vas s Prigorico.

(5)Glede na pomen in velikost naselij se izdela urbanistični načrt za osrednje poselitveno območje v občini, ki ga sestavljajo strnjeni deli naselij: mesto Ribnica in primestna naselja Breg, Grič, Dolenji Lazi, Hrovača, Goriča vas, Nemška vas in Dolenja vas s Prigorico. 11. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)Osnovo prometnega omrežja predstavlja državna cesta G2-106 na relaciji Škofljica–Ribnica–Kočevje, ki povezuje naselja osrednjega poselitvenega območja, nanjo pa se navezuje ostalo prometno omrežje. Druga pomembna prometna smer poteka v smeri Žlebič–Sodražica–Cerknica–Unec. Navedeni smeri navezujeta območje Ribnice in širše zaledje s sistemom avtocest, ter območje povezuje z Ljubljano in drugimi regionalnimi središči. Hkrati sta tudi pomembni prometni povezavi v smeri proti Hrvaški.

(2)Skozi Občino poteka tudi regionalna železniška povezava Ljubljana–Ribnica–Kočevje. 12. člen (druga, za občino pomembna območja)

(1)Pri Ortneku se nahaja območje obveznih blagovnih rezerv naftnih derivatov državnega pomena. Zaradi varnosti in zdravja prebivalstva se stanovanjska območja ne smejo približevati obratu, ki je vir večjega tveganja. V obstoječem območju so dovoljene novogradnje in rekonstrukcije objektov in naprav namenjeno skladiščenju naftnih derivatov.

(2)V občini se nahajajo tudi območja naravnih in ustvarjenih kvalitet, in sicer v osrednjem ravninskem delu ob naseljih Kot pri Ribnici, Jurjevica, Breže, Sušje in Sajevec se razprostira zaščiteno območje kulturne krajine. Naselja z naselbinsko dediščino so: Ribnica, Gorenja vas, Hrovača, Goriča vas, Dolenja vas s Prigorico in Grčarice. Kvaliteto v prostoru predstavlja tudi območje Sv. Marjete pri Dolenji vasi in območje Grmade pri Velikih Poljanah.

(3)Glavne vodotoke v občini predstavljajo Tržiščica, Bistrica, Laščica, Sajevec, Ribnica in Rakitnica. Vsi vodotoki poniknejo na Ribniškem polju.

(4)V Občini Ribnica so trije pridobivalni prostori za katere je država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin (to so pridobivalni prostori: Prigorica, Kot I pri Ribnici in Kot II pri Ribnici, za katerega je predvidena tudi širitev). Štirje manjši nelegalni kopi se nahajajo zahodno od naselja Velike Poljane.

(5)V Občini je odlagališče komunalnih odpadkov Mala Gora, ki se nahaja na pobočju Male gore pri naselju Ribnica, katero ni več v uporabi in ga je potrebno sanirati v prvotno stanje. II. 4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra 13. člen (razvoj gospodarske javne infrastrukture)

(1)Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja.

(2)Splošni cilji in usmeritve razvoja komunalnih sistemov, ki jih zasleduje prostorski načrt občine so: – zagotavljanje skladnega in uravnoteženega družbenega in prostorskega razvoja, – razvoj posamezne panoge komunalnega gospodarstva v obliki dejavnosti, ki zagotavlja temeljne materialne pogoje za življenje in delo v naseljih in zagotavlja trajno, kvalitetno in zadostno komunalno oskrbo, – zagotavljanje razumne cene komunalnih proizvodov in storitev ter racionalna poraba sredstev in dela, – zagotavljanje možnosti za sorazmerni razvoj vseh panog komunalne dejavnosti, – zagotavljanje kvalitetnega in zanesljivega delovanja komunalnih, energetskih, prometnih in komunikacijskih sistemov, – postopno izenačevanje nivoja storitev komunalnega standarda med urbanimi in ruralnimi območji, – zagotavljanje kakovostne prometne in komunikacijske povezanosti s sosednjimi območji.

(3)Občina Ribnica ima sprejet Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Ribnica. S programom je opredeljen način izgradnje kanalizacijskega sistema na območju občine s prostorsko in časovno opredelitvijo. Za vsa naselja, za katera je sprejet Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in za vsa območja širitev bo potrebno izdelati programe opremljanja za komunalno infrastrukturo. 14. člen (prometna infrastruktura)

(1)Nadaljnji razvoj cest v občini se usmerja v njihovo rekonstrukcijo in modernizacijo, zlasti najbolj prometno kritičnih odsekov, ter odsekov skozi naselja. Za širitev profilov cestnega telesa na tehnično in varnostno sprejemljivo širino, ter za gradnjo površin za pešce in kolesarje se zagotavlja nove površine v obcestnem svetu, skladno z zahtevanimi tehničnimi standardi na podlagi Zakona o cestah. V središčnih delih naselij z javnimi funkcijami, zlasti pa v občinskem središču se zagotavljajo površine za parkiranje. Pri Žlebiču je urejeno večje parkirišče za potrebe »park&ride«.

(2)Temeljno prometno os v Občini Ribnica predstavlja glavna državna cesta G2-106, ki poteka v osrednjem delu Ribniške doline v smeri SV–JZ, ob njej pa je skoncentriran pretežni del poselitvenega območja občine. Druga pomembna prometnica je regionalna cesta R1-212, ki vzdolž Bistrice poteka na relaciji Žlebič–Sodražica. Nanju se navezuje omrežje lokalnih cest, ki povezuje naselja na robovih Ribniške doline ob vznožju hribovitih delov občine z naseljem Ribnica.

(3)Za rešitev posameznih prostorsko urbanističnih problemov razvoja naselij, odpiranje novih možnosti razvoja prostora ter reševanje vprašanja regulacije prometa se z variantnimi rešitvami določajo nova območja prometnih koridorjev. Slednje se zagotovi z umestitvijo koridorja obvozne glavne ceste mimo osrednjega poselitvenega prostora Ribnice med Žlebičem in Dolenjo vasjo, ter za obvozno cesto v naselju Jurjevica.

(4)Načrtovanje in izgradnja nove obvoznice v naselju Ribnica predstavlja enega ključnih investicijskih ukrepov pri realizaciji državnega programa razvoja cest na III.-A razvojni osi in enega od nosilnih razvojnih projektov v občini. Navedena prometnica bo zagotavljala navezavo in razvoj prometne mreže mesta Ribnica, ki je zasnovana v okviru urbanističnega načrta mesta. Mestna prometna mreža je zasnovana tako, da zagotavlja enakovredno pretočnost notranjega prometa v vzdolžni in prečni smeri poselitvene strukture, omogoča regulacijo javnega prostora, podpira revitalizacijo mestnega središča, ter odpira razvoj nove poselitve z izrabo notranjih prostorskih rezerv, ter organsko rast programske in stavbne strukture mesta.

(5)Lokalno cestno omrežje je zasnovano tako, da v hierarhiji cest zagotavlja prioritetno prenovo in rekonstrukcijo pomembnejših lokalnih cest, ki osrednje poselitveno območje Ribnice povezuje v smereh proti Brežam in Jurjevici, Sv. Gregorju, Vel. Poljanam, Rakitnici in Grčaricam. Pri obnovi in modernizaciji lokalnih cest se, ob upoštevanju povečanih prometnih obremenitev in pomena območja v konceptu poselitve, prioritetno rekonstruira in pri tem izboljša elemente ceste Ribnica–Breže–Jurjevica. V naselju Jurjevica se uredi obvozna cesta, ki je obvezujoča v primeru širitve kamnoloma Kot pri Ribnici. Umestitev trase obvoznice bo zato zasnovana na osnovi posebnih strokovnih podlag za pripravo Občinskega podrobnega prostorskega načrta za širitev kamnoloma (v nadaljevanju OPPN Kot pri Ribnici).

(6)V Občini Ribnica je organiziran javni potniški promet na relaciji Ljubljana–Kočevje. Avtobusna postajališča so nanizana predvsem ob glavni prometni osi.

(7)S sosednjimi občinami je občina povezana na relaciji Ribnica–Sodražica–Loški potok–Cerknica.

(8)Znotraj naselij Občine Ribnica je vzpostavljena mreža avtobusnih postajališč, ki zagotavljajo kvalitetno oskrbo z javnim potniškim prevozom za potrebe šoloobveznih otrok do izobraževalnih institucij. 15. člen (telekomunikacijska infrastruktura)

(1)Telekom Slovenije d.d. svojo dejavnost na območju Občine Ribnica pokriva iz obstoječe telefonske centrale LC Ribnica. Možnost priključka na stacionarno telefonsko omrežje je omogočena na celotnem področju občine.

(2)Signal mobilnih operaterjev je primeren.

(3)Televizijski signal je primeren.

(4)Na območju občine je v nekaterih naseljih omogočena izvedba xDSL priključka. Občina ima sklenjen sporazum z družbo Telekom Slovenije, ki opredeljuje kako se bo končnim uporabnikom omogočil dostop do odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. 16. člen (energetska infrastruktura)

(1)Oskrba z električno energijo v Občini Ribnica, poteka prek distribucijskega elektroenergetskega omrežja, ki je v upravljanju Elektro Ljubljana, distribucijske enote Kočevje. Na območju Občine Ribnica se nahaja pomembna energetska povezava DV 1x110 Grosuplje–Kočevje. Oskrba Ribnice ter večjih naselij občine sloni na 20 kv DV omrežju, ter manjših objektih (82 TP) za razdeljevanje in prenos električne energije.

(2)Na območju Občine Ribnica je za prenos električne energije predviden DV 2x110 Stari trg–Ribnica (vzankanje). Na DV 110 kV Grosuplje–Kočevje je izvedena RTP Ribnica (Ugar), s katero se zagotavlja boljšo kvaliteto napajanja območja, večjo zanesljivost, ter ob izpadu napajanja iz RTP Kočevje možnost rezervnega napajanja energetskega območja.

(3)Prenova dotrajanega 20 kv DV in nizkonapetostnega omrežja se bo izvajala v čim večji meri na lokacijah obstoječih sistemov.

(4)Z upoštevanjem razvojnih gospodarskih vzpodbud in prehoda na ustreznejše energente se je v zadnjih letih izkazal potencial kočevsko-ribniške subregije oziroma naselij in gospodarskih subjektov za plinifikacijo. Trenutno v občini ni distribucijskega plinovodnega omrežja.

(5)Dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina v Sloveniji upravlja družba Geoplin plinovodi d.o.o., ki preko obravnavanega območja načrtuje mednarodni prenosni plinovod M9, Dolga vas (madžarska meja)–Opatje selo (italijanska meja).

(6)Izraba obnovljivih in alternativnih virov energije je pretežno pogojena z razvojem daljinskih sistemov oskrbe z energijo, ki zagotavljajo bistveno udobnejšo oskrbo. Ker v bližnji prihodnosti ni načrtovane plinifikacije bo uporaba daljinskih sistemov oskrbe s toploto pogojena z razširjenostjo in uporabo obnovljivih in alternativnih virov. V letu 2010 je bil tako v naselju Ribnica zgrajen nov ogrevalni sistem na biomaso.

(7)V občini se nahajajo skladišča državnih blagovnih rezerv nafte in naftnih derivatov v Ortneku. 17. člen (infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja)

(1)V sklopu načrta obnove in dograditve regionalnega in lokalnih vodovodov kočevsko-ribniškega območja bo zasnovan sistem oskrbe z vodo v občini tako, da bo zagotovljena kakovostna oskrba vseh naselij.

(2)Glavna usmeritev zasnove oskrbe z vodo je, da se vsem naseljem v regiji zagotovi ustrezna vodooskrba. To pomeni, da se v največji možni meri vsa naselja opremi z javnim vodovodom in da se nanj priključi vse objekte. Ob upoštevanju značilne razpršene poselitve je možno v oddaljenih naseljih zagotoviti vodooskrbo tudi iz individualnih sistemov, ob pogoju vključitve v sistem javne oskrbe.

(3)Zasnova sistemov odvajanja in čiščenja odpadne vode zajema obstoječe in načrtovano kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi čistilnimi napravami, ki so navedeni v nadaljevanju.

1. Območje – navezava na ČN Ribnica: Obstoječa ČN Ribnica se poveča na 6.000 PE, na ČN pa se priključijo aglomeracije Ribnica skupno 4.597 PE, aglomeracija Grič (1041 PE) in aglomeracija Breže (183 PE).
2. Območje – Navezava na ČN Dolenja vas Zgradi se ČN Dolenja vas za 3500 PE, na ČN pa se priključijo aglomeracije Goriča vas 961 PE, Nemška vas 394 PE, Blate in Rakitnica 412 PE, Prigorica ter Dolenja vas 1.619 PE.
3. Območje – navezava na ČN Žlebič Zgradi se ČN Žlebič za 750 PE, na ČN pa se priključijo aglomeracije Žlebič, Sušje in Zapotok s skupno kapaciteto 652 PE.
4. Območje – navezava na ČN Sajevec Zgradi se ČN Sajevec za 650 PE, na ČN pa se priključijo aglomeracije Kot, Jurjevica in Sajevec s skupno kapaciteto 610 PE.
5. Območje – navezava na ČN Bukovica Zgradi se ČN Bukovica za 150 PE, na ČN pa se priključijo aglomeracija s kapaciteto 127 PE.
6. Območje – navezava na ČN Otavice Zgradi se ČN Otavice za 150 PE, na ČN pa se priključijo aglomeracija s kapaciteto 117 PE.
7. Območje – navezava na ČN Lipovec Zgradi se ČN Lipovec za 150 PE, na ČN pa se priključijo aglomeracija s kapaciteto 174 PE.
8. Območje – navezava na ČN Dane Zgradi se ČN Dane za 75 PE, na ČN pa se priključijo aglomeracija s kapaciteto 74 PE.
9. Območje – navezava na ČN Ortnek Zgradi se ČN Ortnek za 150 PE, na ČN pa se priključijo aglomeracije Ortnek, Velike Poljane s skupno kapaciteto 129 PE.
10. Obstoječa čistilna naprava Hrastje za 100 PE. Odvajanje padavinskih voda se zagotavlja ločeno od sistema odvajanja odpadnih voda tako, da je zagotovljeno čiščenje voda iz javnih tlakovanih prometnih površin preko lovilcev olj in izpust v površinske vode ali izliv s ponikanjem.

(4)Sistem ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki v Občini Ribnica razvija javno komunalno podjetje Komunala Ribnica d.o.o. tako, da je zagotovljeno zbiranje in odvoz odpadkov v vseh naseljih v občini. Razvoj sistema temelji na zmanjševanju količin in ločenem zbiranju odpadkov na mestih izvora, uvajanju ekoloških otokov ter delovanju zbirnega centra v Goriči vasi na sedežu JKP Komunala Ribnica. Odlaganje odpadkov se začasno izvaja na podlagi pogodb z upravljavcem na javnih odlagališčih, ki obratujejo v skladu z okoljevarstvenimi predpisi na območju osrednjeslovenske regije oziroma jugovzhodne Slovenije.

(5)Pri celotnem konceptu ravnanja z odpadki pa je bistvenega pomena vzpostavitev komunikacijskega sistema za zgodnje preprečevanje in zmanjševanje odpadkov na izvoru, saj bo le tako možno učinkovito zmanjšati količine odpadkov ter vzpostaviti vse naslednje nivoje ravnanja z odpadki (zbiranje, predelava in odstranjevanje) tako, da bo za končno odlaganje ostala le minimalna količina že sortiranih in predhodno obdelanih komunalnih odpadkov. Sistem ravnanja z odpadki je zasnovan tako, da je odvoz zagotovljen v vseh naseljih v občini.

(6)V občini je urejenih 58 ekoloških otokov od katerih je 2/3 lociranih v osrednjem poselitvenem prostoru od Žlebiča do Dolenje vasi. Uveden pa je tudi sistem zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. 18. člen (pokopališka dejavnost)

(1)V Občini Ribnica so pokopališča v Hrovači, Prigorici, Sv. Gregorju, Jurjevici, Velikih Poljanah, Grčaricah in Lipovcu. Vsa pokopališča imajo zgrajene mrliške vežice in urejeno komunalno opremo.

(2)Prostorske kapacitete so praviloma zadovoljive. Za dolgoročne potrebe in primere večjih naravnih nesreč je predvidena zadovoljiva prostorska rezerva za širitev pokopališč. Za lokalne potrebe je predvidena širitev pokopališča v Hrovači in Lipovcu.

1. člen (javna razsvetljava) Javna razsvetljava je vzpostavljena v vseh večjih naseljih (razen posameznih ulic). Trenutno stanje je primerno, vendar se bo opremljanje območij v prihodnosti vseeno nadaljevalo. Lastnik javne razsvetljave je Občina Ribnica, ki ima namen opremiti vsa območja, kjer je to potrebno in uvesti enoten standard varčnih in okolju prijaznih svetil, ter okolju prijazen režim osvetljevanja (druga polovica noči). II. 5 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in razpršene poselitve II.
2. 1 Okvirna območja naselij, razpršene poselitve in razpršene gradnje
3. člen (okvirna območja naselij) V Občini Ribnica se določijo območja naslednjih naselij: Ribnica, Dolenja vas s Prigorico, Gorenja vas, Hrovača, Goriča vas, Grič, Breg pri Ribnici na Dolenjskem, Dolenji Lazi, Nemška vas, Otavice, Lipovec, Blate, Rakitnica, Grčarice, Zadolje, Bukovica, Dane, Sajevec, Kot pri Ribnici, Jurjevica, Breže, Sušje, Slatnik, Žlebič, Gorenji Lazi, Sv. Gregor, Marolče, Maršiči in Velike Poljane.
4. člen (območja razpršene poselitve)

(1)Območja razpršene poselitve se pojavljajo predvsem v severnem delu občine na območju Slemen in osrednjem ravninskem delu. Naselja, ki se vključujejo med razpršeno poselitev so Andol, Brinovščica, Bukovec pri Poljanah, Črnec, Črni Potok pri Velikih Laščah, Dule, Finkovo, Gašpinovo, Gorenje Podpoljane, Graben, Grčarske Ravne, Grebenje, Hojče, Hudi Konec, Jelenov Žleb, Junčje, Kot pri Rakitnici, Krnče, Levstiki, Makoše, Ortnek, Perovo, Praproče, Pugled pri Karlovici, Pusti Hrib, Rigelj pri Ortneku, Škrajnek, Vintarji, Vrh pri Poljanah, Zadniki, Zapuže pri Ribnici, Zlati Rep in Žukovo. To so strnjena manjša naselja (razdrobljena, razpostavljena in razložena), za katera je značilna poselitev nizke gostote kot avtohtonega poselitvenega vzorca v krajini, ki jih tvorijo gruče objektov, zgrajenih pred letom 1967. Med območja razpršene poselitve so uvrščena tudi območja samotnih kmetij in manjših zaselkov, ki niso nujno posebej poimenovana.

(2)Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve, kolikor gre za funkcionalno zaokrožitev obstoječega komunalno opremljenega območja.

(3)Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.

(4)Območje razpršene poselitve se v čim večji možni meri ohranja in varuje tako, da se načrtuje obnova ali prenova zakonito zgrajenih objektov. Načrtovanje novih posegov v prostor, je dovoljeno le skladno z veljavno zakonodajo in možno le, če se s tem ohranja prepoznavne značilnosti prostora.

1. člen (območja razpršene gradnje) V Občini Ribnica se ne nahajajo izrazita območja razpršene gradnje, zato se ne predvideva njihova sanacija. II.
2. 2 Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo
3. člen (razvoj poselitve)

(1)V osrednjem ravninskem delu občine, ob glavni prometni osi, se ohranja in razvija strnjeno pozidavo v okviru obstoječih naselij.

(2)Zlasti v severnem delu občine (območje Slemen) se ohranja avtohtone vzorce razpršene poselitve. Praznjenje naselij se preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje ekstenzivnega kmetijstva in razvoj dopolnilnih dejavnosti (drobna obrt, domača obrt, čebelarstvo, kmetije odprtih vrat ipd.).

(3)Na teh območjih se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve potreben.

(4)Preostali del občine pretežno prekrit z gozdom ostaja neposeljen in se kot tak tudi ohranja. 24. člen (razvoj naselij)

(1)Osrednjo vlogo v razvoju bo še naprej imelo občinsko središče Ribnica ob poudarjanju njegove upravne funkcije v lokalnem in regionalnem pomenu. V naselju je predviden notranji razvoj in prenova historičnega jedra.

(2)V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti gradnja možna znotraj obstoječih gradbenih parcel. Pogoje za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti se razvija predvsem z nadomestno in dopolnilno gradnjo v sklopu obstoječih gradbenih parcel ali, če ni drugih možnosti, ob njihovem robu. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti. Ohranja in prenavlja se kvalitetna naselbinska dediščina.

(3)Notranji razvoj naselij ima prednost pred širjenjem na nova območja. Zagotavlja se boljša izkoriščenost in kvalitetnejša raba praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih. Na območjih notranjega razvoja se predvideva zgoščevanje pozidave znotraj obstoječih stavbnih zemljišč, in sicer tako, da se dopolni obstoječa struktura. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto krajino.

(4)Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo, in sicer na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih, kulturnovarstvenih ali infrastrukturnih omejitev, na manjvredna in za kmetijsko pridelavo manj primerna zemljišča. Naselju se lahko določijo površine za širitev v primeru, da je opredeljeno kot urbano naselje, predvsem pa, če ima potencial, da se razvije v središče določenega območja.

(5)Glede na strateške usmeritve občine ter poselitvene trende in razvojne potrebe je predvidena nujno potrebna širitev industrijskih dejavnosti v urbanem naselju Dolenja vas s Prigorico.

(6)Zaradi ambientalnih kvalitet in odmaknjenosti podeželskih naselij od urbanega življenja je smiselno vzpodbujati specifične in sonaravne oblike turizma, čemur naj bo podrejena tudi prenova in širitev naselij. 25. člen (razpršena poselitev)

(1)Na območjih razpršene poselitve, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo.

(2)Območja razpršene poselitve, ki kot avtohtoni poselitveni vzorec prispeva k prepoznavnosti ali ohranjenosti kulturne krajine, se ohranja in varuje z obnovo, prenovo oziroma spremenjeno rabo obstoječih, zakonito zgrajenih objektov; z nadomestno gradnjo zakonito zgrajenih objektov ter z novogradnjami, kolikor gre za funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenih zemljišč.

(3)Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.

(4)Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora.

(5)Vse umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove programe, velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih zahtev. Umeščanje v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor ter njihovega arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja. 26. člen (usmeritve za prenovo poselitvenih območij)

(1)Za območja prenove Prigorica, Goriča vas, Ribnica, Hrovača in Gorenja vas, se načrtuje izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Sestavni del občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki se izdela za območje naselbinske dediščine je tudi konservatorski načrt za prenovo. Konservatorski načrt za prenovo je potrebno izdelati za naselja Hrovača, Ribnica in Prigorica.

(2)Izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta za celovito prenovo se lahko financira z javnimi sredstvi. Za izvajanje celovite prenove se sredstva lahko črpajo iz strukturnih skladov, občina pa bo težila k pridobivanju ugodnih kreditnih pogojev, v skladu s predpisi. II. 5. 3 Usmeritve za razvoj dejavnosti 27. člen (usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)Pri razporejanju dejavnosti v prostoru se izhaja iz do sedaj veljavne planske razporeditve dejavnosti in izoblikovanih ciljev prostorskega razvoja. V naseljih prevladuje podeželska dejavnost pred drugimi dejavnostmi. Podeželska dejavnost je namenjena površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju.

(2)Nova poselitev se usmerja predvsem v območja naselja Ribnica. V Občini Ribnica ni predvidenih večjih širitev za potrebe stanovanjske gradnje. V preostalih naseljih bomo poselitev ohranjali.

(3)Preplet stanovanjske dejavnosti z družbenimi in storitvenimi dejavnostmi ter zelenimi površinami se določa v naselju Ribnica, Dolenja vas s Prigorico in Sv. Gregor. Le-to predstavlja središče razpršene poselitve v severozahodnem delu občine na področju Slemen. V naselju Sv. Gregor se nahaja šola, športno igrišče in spremljajoče družbene dejavnosti, zato ima naselje potencial, da se razvije v bodoče lokalno središče. V ostalih naseljih pa se določa prevladujoča podeželska dejavnost s spremljajočimi storitvenimi dejavnostmi.

(4)Površine športno-rekreacijskih dejavnosti so dobro razvite v naselju Ribnica. Površine se nahajajo na južnem in jugovzhodnem delu naselja. V Ugarju se nahaja tudi konjeniški center. Pri naselju Dane se nahaja manjše smučišče, športna igrišča pa so v naseljih Sv. Gregor, Velike Poljane, Sušje, Goriča vas, Dolenja vas s Prigorico in Rakitnica. Novo je predvideno v naselju Dolenji Lazi.

(5)Poslovno proizvodne dejavnosti so dobro razvite v naselju Ribnica, razvile so se predvsem v severnem delu naselja ob železniški povezavi Ljubljana–Ribnica–Kočevje. Območje proizvodnih dejavnosti se nahaja tudi v južnem delu naselja. Območji proizvodnih dejavnosti se nahajata tudi v naseljih Jurjevica in Dolenja vas s Prigorico.

(6)Območji poslovno proizvodne dejavnosti v mestu Ribnica imata še zadostne prostorske rezerve za nadaljnji razvoj, zato širitve niso potrebne, v naselju Dolenja vas s Prigorico pa se predvideva širitev.

(7)Občina namerava spodbujati uporabo železnice za potrebe potniškega prometa. S tem namenom se v Ribnici načrtuje ureditev intermodalnega vozlišča s preureditvijo obstoječe železniške postaje in obstoječih sistemov avtobusnih prevozov. Razvojno Občina Ribnica načrtuje tudi vzpostavitev notranje linije javnega potniškega prometa, ki bi povezovala naselja ravninskega dela občine. 28. člen (urbanistično oblikovanje naselij)

(1)Naselja naj se oblikujejo iz zgodovinsko ustvarjenih nastavkov in geomorfoloških in drugih pogojev naravnega prostora. Ključni gradniki stavbne strukture, ki oblikujejo urbanistično podobo naselij so lega in geometrija stavb, ter principi povezovanja javnega prostora (trški prostor lokalnega središča, vaški prostor – linearni, središčni, mreža) s stavbno strukturo in njun medsebojni funkcionalni odnos.

(2)Pri urbanističnem oblikovanju naselij je potrebno upoštevati razmerje naselbinskega telesa do krajine v kateri je posamezno telo umeščeno in njenih dominant. Za zaključena in izoblikovana naselja, ki so ohranila kakovostno razmerje naselbinske strukture in krajine je pomembno upoštevati kriterije oblikovanja krajine streh (smer, nakloni, struktura in barva kritine, oblikovne posebnosti, višine objektov …).

(3)Pri gradnji stavb naj se upošteva lokalna arhitekturna tipika – podolžni stavbni kubusi, primerljiv naklon strehe, oblikovanje fasadnih odprtin ipd.

(4)Naselbinska struktura naselij v območju UN (urbanistični načrt) in severozahodno od njega v naseljih Jurjevica, Kot, Žlebič temelji na kakovostnih izvornih naselbinskih jedrih v geomorfološko relativno dinamični krajini.

(5)Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Arhitekturna prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo naselij, z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora in z ureditvami za racionalno rabo energije.

(6)Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost ter je le-ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.

(7)Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi. II. 6. Usmeritve za razvoj v krajini II. 6. 2. 1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire 29. člen (kmetijstvo)

(1)V Občini Ribnica kmetijska zemljišča zavzemajo manj kot polovico vseh površin. Kmetijske površine se v nižinskih predelih občine prepletajo s poselitvijo, v hribovitem svetu pa predvsem z gozdom.

(2)Zaradi slabših naravnih razmer, ki v hribovitih predelih (Slemena, območje Velike in Male Gore) ovirajo intenzivnost in razvoj kmetijstva, je tu najbolj razširjena živinoreja. Glede na predvidene družbenogospodarske spremembe je pričakovati, da se bo na teh območjih delež gozda še povečal, na račun kmetijskih zemljišč. Zato se tu vse bolj uveljavljajo prizadevanja za razvoj turizma v povezavi s sonaravnim kmetijstvom (podeželski, ekološki turizem, turistične kmetije in podobno).

(3)Kakovostne kmetijske površine v večjih sklenjenih kompleksih, kjer prevladuje poljedelstvo, so omejene na območja z uravnanim terenom in plodnimi tlemi. Takšna območja se nahajajo v okolici Velikih Poljan in na Ribniškem polju, ki se proti jugu razširi v Dolenjevaško polje, proti zahodu pa se izteče v Sodraško dolino.

(4)Kmetijstvo v občini ima razvojne perspektive v posameznih kmetijah, prevladujejo pa predvsem pol kmetije.

(5)Kmetijstvo se ohranja kot ekstenzivna panoga.

(6)Prednostna območja razvoja kmetijstva se nahajajo v osrednjem delu Ribniške doline z izjemo območja suhega zadrževalnika, na območju Grčaric in vzhodno od naselja Velike Poljane. 30. člen (gozdarstvo)

(1)Gozdovi zavzemajo kar 70 % vseh površin v Občini Ribnica in so za občino tudi gospodarsko zelo pomembni. Gospodarjenje z gozdovi je ob zagotavljanju ekoloških in socialnih funkcij gozdov usmerjeno v pridelavo kakovostnega lesa, ki je pomembna podlaga za razvoj lesne industrije, prav tako pa je dohodek od lesa pomemben za ohranitev in razvoj kmetij in podeželja.

(2)Za lesnoproizvodno funkcijo je zelo pomembna tudi lovnogospodarska funkcija gozdov.

(3)Na območju občine se nahajata dva manjša kompleksa zavarovanih gozdov, in sicer je to varovalni gozd na območju Svatov na pobočju Velike gore in gozdni rezervat Bela stena. Gozdovi so zavarovani z predpisom o varovalnih gozdovih in gozdnih rezervatih.

(4)Gozdove ob robovih naselij, ki imajo pomembno ekološko izravnalno in krajinsko vlogo, se bo ohranjalo in vključilo v zelene sisteme naselja s primernimi oblikami rekreacijske rabe.

(5)V južnejšem delu občine se izven naselij nahaja nekaj obratov za predelovanje lesa – žage. 31. člen (vode)

(1)Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter obnovljivosti naravnega vira ter varstva ekološkega, krajinskega in doživljajskega pomena.

(2)Zaradi kraškega površja je površinska vodna mreža slabše razvita. Občina Ribnica ima tri večje površinske vodotoke: Tržiščico (Žlebiščico oziroma Zastava), Sodraško Bistrico in Ribnico (Ribniščica). Pomembni so tudi potok Sajevec, Laščica in Rakitnica. S severozahoda Ribniškega polja pritekata Tržiščica in Sodraška Bistrica, na jugozahodnem robu, pod vznožjem ribniške Velike gore, pa sta dva močna kraška izvira Ribnica in Rakitnica (kjer je tudi vodno zajetje). Površinski vodotoki po prestopu na zakraseli del polja poniknejo v velike požiralne jame: Tentera (Tržiščica in rokav Bistrice), Griška jama, Žiglovica ali v ponikve v dnu polja.

(3)Močno pa je razvejana podzemna vodna mreža, ki predstavlja pomembne zaloge pitne vode. Kvaliteto podtalnice se bo izboljšalo s celostno ureditvijo odvajanja odpadnih vod.

(4)Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje.

(5)Oskrba s pitno vodo in z njo povezano varovanje vodnih virov je zagotovljeno z občinskimi odloki o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje voda. Varuje se zlasti podtalnica, obstoječa vodna črpališča in potencialne vire za oskrbo s pitno vodo.

(6)Podzemna voda ob večjem deževju zelo hitro privre na dan, zato je velik del Ribniškega polja poplavno ogrožen. Za zagotavljanje varnosti pred poplavami, je bil zgrajen protipoplavni nasip voda Ribnice in Sajevca pri naselju Prigorica, ki v suhem zadrževalniku Ribniškega Brezja zadrži viške padavinskih voda. Funkcijo regulacije poplavnih voda Ribnice ima razbremenilni vodni kanal med Bistrico in Sajevcem, ki poteka ob severozahodnem delu naselja Ribnica in Bukovico.

(7)Na podlagi predpisov, ki opredeljujejo poplavno ogroženost je potrebno za območja, katera ostajajo potencialno poplavno ogrožena, izdelati hidrološko hidravlično presojo vodnega režima in ogrožena območja prikazati v prikazu stanja.

(8)Na erozijsko ogroženih območjih se pred posegom v prostor zagotovi ustrezne protierozijske ukrepe. 32. člen (mineralne surovine)

(1)V Občini Ribnica so trije pridobivalni prostori: Prigorica, Kot I pri Ribnici in Kot II pri Ribnici; in nelegalni kopi: Ugar

(2), manjši kamnolom nasproti naselja Podpoljane in 4 manjši kamnolomi pod naseljem Poljane. Nelegalni kopi so predvideni za sanacijo brez izkoriščanja mineralnih surovin.

(2)Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno izdelati občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). 33. člen (turizem in rekreacija)

(1)Fizični prostor ima veliko potencialov za rekreacijsko uporabo. Gre za vizualno privlačen prostor, ki je pester in pretežno naravno ohranjen. Z vidika turizma in rekreacije so velikega pomena sklenjena gozdna pobočja in grebeni Velike in Male gore, ter značilni kraški pojavi. Velik del površja je prepreden z vrtačami in drugimi kotanjami.

(2)Turistično zanimivi kraški pojavi so jame. Pomembnejše jame v Občini Ribnica so Finkova jama, brezno Žigolovica s podzemno dvorano, ponorna jama Tentera pri Žlebiču in Francetova jama pod sv. Ano.

(3)Privlačna za turizem so tudi razgledišča: Grmada, Sv. Gregor, Hudi Konec, Stene Sv. Ane in Bela stena, ter izvira Ribnice in Rakitnice s poplavnimi območji.

(4)V občini najdemo tudi štiri turistične kmetije, med katerimi nudi največjo ponudbo Turistična kmetija Oblak (Rigelj pri Ortneku).

(5)Po hribovitih območjih Velike in Male gore poteka Ribniška planinska pot, od Ribnice do Dolenje vasi pa pot za gorsko kolo. Planinski domovi so na Sv. Ani, pri Francetovi jami in pod Grmado.

(6)V središču naselja Ribnica je turistično informacijski center ter grajski kompleks z muzejem in galerijo. Na Ribnico se navezuje vas Hrovača s Škrabčevo domačijo urejeno v etnološki muzej in kulturno središče.

(7)Obstoječi športno-rekreacijski objekti in površine so namenjeni predvsem lokalnemu prebivalstvu in zaenkrat še nimajo širšega turističnega značaja. Območje ima več smučišč, ki pa so izrazito lokalnega pomena. V občini je tudi več konjeniških centrov, največji je posestvo Ugar na robu Ribniške doline, eden se nahaja pod gradom v Ortneku.

(8)Turistične dejavnosti se razvijajo na območju posestva Ugar, s številnimi vojaškimi objekti, kjer se opušča območje za potrebe obrambe in na območju Jelenov Žleb, kjer se spodbujajo oblike sonaravnega bivanja v naravnem okolju. Na območju posestva Ugar se nahajajo obstoječi vojaški objekti – skladišča streliva, katere se bo rekonstruiralo in spremenilo v prenočitvene kapacitete. V območju ni predvidena gradnja novih stavb, saj se za potrebe dejavnosti uporabi obstoječe objekte, katerim se spremeni namebnost. Območje Jelenovega Žleba se predvidi za gradnjo objektov s prenočitvenimi kapacitetami, zasnovane kot specifične apartmajske enote v manjšem obsegu.

(9)Za potrebe dejavnosti lovske zveze Ribnica in opravljanja dejavnosti lovstva so predvideni trije lovski domovi, ki se nahajo na območju Male gore, Rakitnice in Ortneka.

1. člen Pri gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih območij, izkoriščanja mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javne infrastrukture, je potrebno ohranjati skladnost med funkcijami območja, obstoječo grajeno strukturo oblikovno dopolnjevati na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavljati smotrno rabo prostora in umeščati objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj izpostavljene površine. II.
3. 2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti
4. člen (prepoznavne kvalitete prostora)

(1)Za ohranjanje krajinske privlačnosti celotnega osrednjega dela Ribniškega polja je potrebno ohranjati kulturno krajino kot celoto in preprečevati opuščanje obdelave in zaraščanje. S tem se ohranja visoka doživljajska vrednost prostora.

(2)Z urbanističnega in arhitekturnega vidika imajo velik pomen vaška jedra – naselbinska dediščina in pa arhitekturna dediščina, ki ponekod zaradi razvojne zaostalosti območja izkazuje velike ambientalne kakovosti. Poleg kulturnih spomenikov je zanimiv tudi dokaj obsežen fond ohranjene stavbne dediščine – kozolcev, hiš, gospodarskih poslopij in celotnih domačij.

(3)Območje je znano po dokaj edinstveni etnološki dediščini – tipična domača obrt je suhorobarstvo, razširjeno pa je tudi lončarstvo. II.

2. 3 Območja za potrebe obrambe, območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zaščite in reševanja
3. člen (območja za potrebe obrambe)

(1)Na območju občine se nahajajo naslednja območja posebnega pomena za potrebe obrambe: – Grmada nad Ortnekom – območje izključne rabe, – VPS Ribnica – območje možne izključne rabe, – Goriča vas – območje možne izključne rabe.

(2)Območja izključne rabe prostora za potrebe obrambe so namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.

(3)Območja možne izključne rabe prostora za potrebe obrambe so primarno namenjena za druge namene, vendar se jih lahko v primeru izrednega ali vojnega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter v miru za usposabljanje uporabi za obrambne potrebe oziroma so za potrebe obrambe v souporabi. 37. člen (ocena ogroženosti za posamezne nesreče)

(1)Celotno območje Občine Ribnica je uvrščeno v 7. stopnjo MCS lestvice.

(2)Vsi objekti zgrajeni po letu 1963, so zgrajeni v skladu s predpisi o izgradnji objektov na potresnih območjih. V primeru potresa z večjo močjo lahko pride do porušitev posameznih objektov. V urbanih središčih lahko pričakujemo veliko število poškodovanih ter veliko materialno škodo.

(3)Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja za potres.

(4)Večjih vodotokov v občini zaradi kraškega površja ni, kljub temu ob večjih padavinah podzemne vode hitro naraščajo in poplavljajo. Življenje ljudi ni neposredno ogroženo.

(5)Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja za poplave.

(6)V okviru Gasilske zveze Ribnica deluje na območju občine 15 prostovoljnih gasilskih društev. Za tehnično reševanje in reševanje pri prometnih nesrečah je pristojno Prostovoljno gasilsko društvo Ribnica. Potencialno nevarni objekt na območju občine je Skladišče naftnih derivatov Ortnek, Zavoda RS za blagovne rezerve ter vodna pregrada Prigorica (suhi zadrževalnik vode).

(7)Hidrantno omrežje v Občini Ribnica je potrebno vseskozi nadgrajevati in zagotavljati ustrezne količine požarne vode.

(8)Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja za požar, ter Načrt zaščite in reševanja za požar v naravnem okolju. 38. člen (zaščita in reševanje)

(1)Prva medicinska pomoč se nudi prioritetno preko Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica.

(2)V primeru potresa bo občina urejala začasno nastanitev in oskrbo prizadetih prebivalcev.

(3)Občina bi uredila sprejemališča za evakuirane, začasna bivališča, nastanitev prebivalstva, oskrbo z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami ter zbiranje in razdeljevanje humanitarne pomoči. Oskrba ogroženih prebivalcev zajema sprejem, nastanitev in oskrbo s hrano, pitno vodo, obleko in drugimi življenjskimi potrebščinami. Če se zaradi posledic nesreče prebivalci dalj časa ne morejo vrniti na svoje domove, se jih premesti v evakuacijske sprejemne centre oziroma poišče možnost za trajno nastanitev. Evakuacijska zbirališča se uredijo v območju evakuacije Prigorica – Inotherm, Dolenji vasi – Hrib, Rakitnici – Lovski dom, Blate – Blate. Lokacije zasilnih bivališč so: Ribnica – Na Mlaki, Ribnica – bivša vojašnica (stadion), Ribnica – rokometno igrišče, Dolenja vas – rokometno igrišče, Ribnica – TVD Partizan, Ribnica – Športna dvorana.

(4)Sile in sredstva za zaščito in reševanje zadostujejo za reševanje ob manjših nesrečah, v primeru večjih nesreč se za pomoč zaprosi sosednje občine in Štab za CZ regije.

(5)V primeru naravnih in drugih nesreč so za pokop večjega števila ljudi predvidena pokopališče v Hrovači, Prigorici in Velikih Poljanah. Za pokop in sežig večjega števila živalskih trupel je, zaradi kraškega terena in glede na Načrt zaščite, reševanje predvideno v Mestni Občini Ljubljana. Začasno odlagališče nevarnih odpadkov v primeru naravnih in drugih nesreč je predvideno v Mali in Veliki Gori, za deponijo ruševin pa se predvidi območje južno od naselja Ribnica. 39. člen (vojna grobišča)

(1)V Občini Ribnica se nahajajo naslednja prikrita vojna grobišča: – HROVAČA Grobišče Brezno na Bašlju 2, lokacija: 45.7605 S, 14.7664 V, Brezno je bilo evidentirano na podlagi zapisa jamarjev o najdbi človeških kosti. – JELENDOL Grobišče Jelendol, lokacija 45.6777 S, 14.7583 V, Grobišče 119 vaških stražarjev iz ribniških zaporov, ki jih je VOS ustrelila oktobra

1. Večina prekopanih
3. 1944 na vojaško pokopališče Hrovača. – JELENOV ŽLEB Grobišče Brezno v Jelenovem Žlebu, lokacija 45.6865 S, 14.6639 V, V brezno je med borbo s partizani spomladi 1943 padlo ali pa bilo vrženih nekaj italijanskih vojakov. – OTAVICE: Grobišče Otaviško svinjsko brezno, lokacija: 45.7328 S, 14.7876 V, Brezno je bilo evidentirano na podlagi seznama jam dr. Andreja Mihevca s človeškimi kostmi omenjenimi v katastru JZS. – RIBNICA Grobišče Jama Žiglovica, lokacija: 45.7593 S, 14.7531 V, V jami Žiglovica naj bi bilo pokopanih 14 oseb (domačinov iz vasi Prigorica, Žlebič in Struge), ki so bili usmrčeni
4. julija 1942 leta. – ŠKRAJNEK Grobišče Brezno pri Škrajneku, lokacija: 45.8081 S, 14.6819 V, Brezno je bilo evidentirano na podlagi zapisa v Katastru JZS, po katerem bi brezno lahko bilo grobišče, vendar v zapisniku ni navedb o človeških kosteh.

(2)V Občini Ribnica se nahajajo naslednja vojna grobišča – Grčarice, lokacija: 45.6498 S, 14.754 V, Grčarice – 1

(451040241)gr.

(01)krajevno pokopališče grobišče kjer je pokopanih 21 padlih borcev – Hrovača, lokacija 45.7352 S, 14.7361 V, Ribnica – 2

(451040642)gr.

(01)krajevno pokopališče grobišče in spomenik z imeni padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja – Prigorica, lokacija: 45.7133 S, 14.7486 V, Prigorica – 1

(451040591)gr.

(01)krajevno pokopališče grobišče s ploščo in imeni padlih borcev v letih 1941–1945 – Rakitnica, lokacija: 45.6912 S, 14.7563 V, Rakitnica – 1

(451040621)gr.

(01)krajevno pokopališče na pokopališču grobišče s ploščo padlim borcem v letih 1941–1945 – Ribnica, lokacija 45.7357 S, 14.7235 V, Ribnica – 1

(451040641)gr.

(01)izven pokopališča grobišče s stebrom v spomin 33 padlim borcem NOV.

(3)Pri posegih v območja vojnih grobišč je potrebno upoštevati predpise s področja vojnih grobišč. Na vojnih grobiščih je prepovedano: – spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju s področnim zakonom, – poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente, – izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. II. 6. 3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč 40. člen (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)Širitve in zmanjševanje stavbnih zemljišč sta zasnovana tako, da omogočata doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledita usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini. Prostorski razvoj gradnje se usmerja in načrtuje na razpoložljivih prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah stavbnih zemljišč znotraj obstoječih naselij, pri čemer se daje prednost prenovi. V primeru, da so izčrpane možnosti prenove naselij, se načrtuje notranji razvoj naselij, ki ima prednost pred širjenjem na nova območja. Širitev naselij je dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen in če gre za zaokroževanje naselja.

(2)Na račun širitve stavbnih zemljišč se v manjši meri zmanjšujejo kmetijska zemljišča v bližini naselij. Širitve predstavljajo zaokrožitve stavbnih zemljišč na račun slabših kmetijskih zemljišč.

(3)Vodna zemljišča ostajajo v enakem obsegu.

(4)Gozdna zemljišča ostajajo v enakem obsegu.

(5)Del obstoječih stavbnih zemljišč se zaradi neustreznih pogojev za gradnjo po namenski rabi zemljišč vrne v kmetijska oziroma gozdna zemljišča.

(6)Kot območja drugih zemljišč se opredeli območja nadzemnega pridobivanja mineralnih surovin in omočja zunaj naselja za potrebe obrambe.

(7)Kmetijska zemljišča se lahko v stavbna spreminjajo tudi za potrebe širitev funkcionalnih zemljišč za razvoj kmetij oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter drugih obstoječih dejavnosti.

(8)Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izven območij strnjene pozidave lahko izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne infrastrukture ter turizma in rekreacije, kadar ni pričakovati bistveno negativnih vplivov na funkcije gozdov.

(9)Znotraj sklenjenih območjih varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom spremembe gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe poselitve niso mogoče. II.

1. 4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
2. člen (usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev)

(1)V poselitvenih območjih prevladuje stanovanjska dejavnost.

(2)V poselitvenih območjih pretežno urbaniziranega območja se dovoljuje poselitev manjše gostote, in sicer kot enostanovanjska gradnja z opredeljeno minimalnim zemljiščem namenjenim za gradnjo.

(3)Kjer je mogoče se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo rešuje v skupnem sistemu, za več naselij skupaj. Posamezni komunalni vodi se dograjujejo. V ostalih delih se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo (vodovod, odvajanje odpadnih voda) rešuje v okviru posameznih naselij. III. IZVEDBENI DEL III. 1 Splošne določbe 42. člen (vsebina izvedbenega dela)

(1)Izvedbeni del po posameznih enotah urejanja prostora določa: – območja namenske rabe prostora, – prostorske izvedbene pogoje, – območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: podrobnejši načrt).

(2)Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov in stavb, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih in nezahtevnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih v prostor, ki jih določajo drugi predpisi.

(3)Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem prostorskem načrtu. 43. člen (stopnja natančnosti mej)

(1)Meje enot urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: enota urejanja) so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.

(2)Položajna natančnost mej enot urejanja je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. Kolikor meje enote urejanja ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.

(3)Drugi grafični prikazi iz 1. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.

(4)V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje prikazane v tem aktu odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.

(5)V primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja. 44. člen (enote urejanja prostora)

(1)Območje prostorskega načrta se deli na enote urejanja.

(2)Enota urejanja se označi z enolično oznako, ki vsebuje oznako funkcionalne enote in zaporedno številko znotraj funkcionalne enote. Pod njo je oznaka podrobnejše namenske rabe prostora.

(3)Primer zapisa oznake enote urejanja: Ri_1 Ri – oznaka funkcionalne enote, 1 – zaporedna številka enote znotraj funkcionalne enote.

1. člen (funkcionalne enote) Enote urejanja se za potrebe označevanja združujejo v funkcionalne enote. Preglednica 1: Funkcionalne enote +------------+----------------------+---------------------------+ | OZNAKA | IME FUNKCIONALNE | NASELJA PO REGISTRU | |FUNKCIONALNE| ENOTE | PROSTORSKIH ENOT | | ENOTE | | | +------------+----------------------+---------------------------+ |OR |Občina Ribnica |Odprti prostor, glavne | | | |ceste in železnica | +------------+----------------------+---------------------------+ |Ri |Ribnica |Ribnica | +------------+----------------------+---------------------------+ |Br |Breg |Breg | +------------+----------------------+---------------------------+ |Gi |Grič |Grič | +------------+----------------------+---------------------------+ |Dl |Dolenji Lazi |Dolenji Lazi | +------------+----------------------+---------------------------+ |Za |Zapuže |Zapuže | +------------+----------------------+---------------------------+ |Hr |Hrovača |Hrovača | +------------+----------------------+---------------------------+ |Go |Goriča vas |Goriča vas | +------------+----------------------+---------------------------+ |Ot |Otavice |Otavice, Makoše | +------------+----------------------+---------------------------+ |Ne |Nemška vas |Nemška vas | +------------+----------------------+---------------------------+ |Pr |Prigorica |Prigorica, Zadolje | +------------+----------------------+---------------------------+ |Li |Lipovec |Lipovec | +------------+----------------------+---------------------------+ |Do |Dolenja vas |Dolenja vas | +------------+----------------------+---------------------------+ |Bl |Blate |Blate, Kot pri Rakitnici | +------------+----------------------+---------------------------+ |Ra |Rakitnica |Rakitnica | +------------+----------------------+---------------------------+ |Gr |Grčarice |Grčarice, Jelendol, | | | |Grčarske ravne, Jelenov | | | |žleb | +------------+----------------------+---------------------------+ |Da |Dane |Dane | +------------+----------------------+---------------------------+ |Ko |Kot pri Ribnici |Kot pri Ribnici | +------------+----------------------+---------------------------+ |Sa |Sajevec |Sajevec | +------------+----------------------+---------------------------+ |Ju |Jurjevica |Jurjevica | +------------+----------------------+---------------------------+ |Bž |Breže |Breže | +------------+----------------------+---------------------------+ |Su |Sušje |Sušje | +------------+----------------------+---------------------------+ |Sl |Slatnik |Slatnik | +------------+----------------------+---------------------------+ |Žl |Žlebič |Žlebič | +------------+----------------------+---------------------------+ |La |Gorenji Lazi |Gorenji Lazi | +------------+----------------------+---------------------------+ |Sm |Slemena |Sv. Gregor, Krnče, Andol, | | | |Levstiki, Marolče, Junčje, | | | |Grebenje, Črni Potok pri | | | |Velikih Laščah, Vintarji, | | | |Pugled pri Karlovici, | | | |Perovo, Zadniki, Črnec – | | | |del | +------------+----------------------+---------------------------+ |So |Sodražica |Črnec – del, Brinovščica, | | | |Hojče, Greben, Hudi Konec, | | | |Ortnek – del | +------------+----------------------+---------------------------+ |Pp |Podpoljane |Dolenje Podpoljane, | | | |Praproče, Maršiči, Pusti | | | |Hrib, Gašpinovo, Rigelj pri| | | |Ortneku, Zlati Rep, Gorenje| | | |Podpoljane, Finkovo, | | | |Bukovec pri Poljanah | +------------+----------------------+---------------------------+ |Po |Velike Poljane |Velike Poljane, Škrajnek, | | | |Vrh pri Poljanah, Žukovo, | | | |Ortnek, Dule | +------------+----------------------+---------------------------+ Imena funkcionalnih enot, razen enote OR – Odprti prostor so identična z imeni naselij oziroma z imeni katastrskih občin.
2. člen (prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora)

(1)Za vsako enoto urejanja ta prostorski načrt določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na: – splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 3 poglavju, – posebne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 4 poglavju in – podrobne prostorske izvedbene pogoje za posamezno enoto urejanja, določene v Prilogi 1. – podrobne prostorske izvedbene pogoje za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov, določene v Prilogi 1.

(2)Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.

(3)Posebni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo posebni pogoji.

(4)Za posamezno enoto urejanja so lahko poleg splošnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev tega prostorskega načrta določeni tudi podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma posebne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali posebnih, veljajo podrobni pogoji.

(5)Za enote urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnejšega načrta, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v III.

1. poglavju. III. 2 Namenska raba prostora
2. člen (splošna določila o namenski rabi prostora)

(1)Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisane vrste namenske rabe.

(2)V posameznih območjih podrobne namenske rabe morajo površine, namenjene osnovni dejavnosti, obsegati polovico (več kot 50 %) vseh površin. Spremljajoče dejavnosti so možne ob upoštevanju te omejitve.

(3)Namenska raba prostora je prikazana na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(4)Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na: – območja stavbnih zemljišč, – območja kmetijskih zemljišč, – območja gozdnih zemljišč, – območja vodnih zemljišč, – območja drugih zemljišč, kamor uvrščamo območja mineralnih surovin in območja zunaj naselij za potrebe obrambe.

(5)Vsa območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe. Za območja stanovanj in centralnih dejavnosti (trgovina, gostinstvo, storitve, šolstvo, zdravstvo, znanost, šport, kultura, uprava, sodstvo) je še podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje.

(6)Prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje prostora v vseh opredeljenih kategorijah namenske rabe, ki so predstavljene v Preglednici 2, so podrobno opredeljeni v preglednicah v poglavju III. 4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji.

(7)Javne površine oziroma javno dobro so tiste površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne vsem. To so območja z namensko rabo: prometne površine (oznake PC, PŽ in PO), trgi, parki, pokopališča (ZP, ZK), športni parki in igrišča (oznaka ZS) in druge urejene zelene površine (oznaka ZD). Preglednica 2: Prikaz kategorij namenske rabe prostora +-----------------+-----------------------+---------------------+ |OBMOČJA OSNOVNE |OBMOČJA PODROBNEJŠE |Podrobneje prikazana | |NAMENSKE RABE |NAMENSKE RABE |podrobnejša namenska | | | |raba glede na | | | |tipologijo gradnje | +-----------------+---------------------------------------------+ |OBMOČJA STAVBNIH |S – OBMOČJA STANOVANJ | |ZEMLJIŠČ | | +-----------------+-----------------------+---------------------+ | |SS – stanovanjske |SSs – urbana | | |površine |prostostoječa | | | |stanovanjska pozidava| | | +---------------------+ | | |SSv – urbana | | | |večstanovanjska | | | |pozidava | | +-----------------------+---------------------+ | |SB – stanovanjske |SBv – večstanovanjske| | |površine za posebne |površine za posebne | | |namene |namene | | +-----------------------+---------------------+ | |SK – površine |SKs – površine | | |podeželskega naselja |podeželskega naselja,| | | |mešano kmetije in | | | |stanovanjske hiše | | +-----------------------+---------------------+ | | |SKg – površine | | | |podeželskega naselja | | | |za gradnjo kmetijskih| | | |objektov | | +-----------------------+---------------------+ | |SP – površine |SP – površine | | |počitniških hiš |počitniških hiš | | +---------------------------------------------+ | |C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI | | +-----------------------+---------------------+ | |CU – osrednja območja |CU – osrednja območja| | |centralnih dejavnosti |centralnih dejavnosti| | +-----------------------+---------------------+ | |CD – druga območja |CDi – dejavnosti | | |centralnih dejavnosti |izobraževanja, vzgoje| | | |in športa | | | +---------------------+ | | |CDk – kulturna | | | |dejavnost, javna | | | |uprava, gasilski dom | | | +---------------------+ | | |CDv – verski objekti | | | |s pripadajočimi | | | |ureditvami | | | +---------------------+ | | |CDo – trgovske, | | | |oskrbne, poslovno – | | | |storitvene, gostinske| | | |dejavnosti, manjša | | | |obrt | | +---------------------------------------------+ | |I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI | | +-----------------------+---------------------+ | | |IP – površine za | | | |industrijo | | | +---------------------+ | | |IG – gospodarske cone| | +---------------------------------------------+ | |B – POSEBNA OBMOČJA | | +-----------------------+---------------------+ | | |BT – površine za | | | |turizem | | | +---------------------+ | | |BC – športni centri | | +---------------------------------------------+ | |Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN | | +-----------------------+---------------------+ | | |ZS – površine za | | | |oddih, rekreacijo in | | | |šport | | | +---------------------+ | | |ZP – parki | | | +---------------------+ | | |ZD – druge urejene | | | |zelene površine | | | +---------------------+ | | |ZK – pokopališča | | +---------------------------------------------+ | |P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN | | +-----------------------+---------------------+ | | |PC – površine cest | | | +---------------------+ | | |PŽ – površine | | | |železnic | | | +---------------------+ | | |PO – ostale prometne | | | |površine | | +---------------------------------------------+ | |T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE | +-----------------+-----------------------+---------------------+ | | |T – območja | | | |komunikacijske | | | |infrastrukture | | +---------------------------------------------+ | |E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE | | +-----------------------+---------------------+ | | |E – območja | | | |energetske | | | |infrastrukture | | +---------------------------------------------+ | |O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE | | +-----------------------+---------------------+ | | |O – območja okoljske | | | |infrastrukture | | +---------------------------------------------+ | |A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE | | +-----------------------+---------------------+ | | |A – površine | | | |razpršene poselitve | | | +---------------------+ | | |Ao – razpršena | | | |poselitev z omejeno | | | |rabo | +-----------------+---------------------------------------------+ |OBMOČJA |K – OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ | |KMETIJSKIH | | |ZEMLJIŠČ | | +-----------------+-----------------------+---------------------+ | | |K1 – najboljša | | | |kmetijska zemljišča | | | +---------------------+ | | |K2 – ostala kmetijska| | | |zemljišča | +-----------------+---------------------------------------------+ |OBMOČJA GOZDNIH |G – OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ | |ZEMLJIŠČ | | +-----------------+-----------------------+---------------------+ | | |G – gozdna zemljišča | | | +---------------------+ | | |Gv – varovalni | | | |gozdovi | +-----------------+---------------------------------------------+ |OBMOČJA VODA |V – OBMOČJA VODA | +-----------------+-----------------------+---------------------+ | | |VC – celinske vode | | | +---------------------+ | | |VI – vodna | | | |infrastruktura | +-----------------+---------------------------------------------+ |OBMOČJA DRUGIH |L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN | |ZEMLJIŠČ | | +-----------------+-----------------------+---------------------+ | | |LN – površine | | | |nadzemnega | | | |pridobivalnega | | | |prostora | +-----------------+---------------------------------------------+ | |f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ | | +-----------------------+---------------------+ | | |f – območja za | | | |potrebe obrambe zunaj| | | |naselij | +-----------------+-----------------------+---------------------+ III. 3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji III. 3.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor 48. člen (vrste dopustnih gradenj)

(1)Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju Občine Ribnica v zvezi z dopustnimi objekti in ureditvami dopustne naslednje vrste gradenj: – gradnja novega objekta, – dozidava ali nadzidava k obstoječemu zakonito zgrajenemu objektu, – rekonstrukcija, – vzdrževanje objekta, – odstranitev objekta.

(2)Gradnje novih stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije objektov so dovoljene le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, opredeljeno v drugem odstavku 62. člena tega odloka. Rekonstrukcija objekta, dozidava, nadzidava in vzdrževanje objekta so dopustni samo za zakonito zgrajene objekte. Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja, so dopustna vzdrževalna dela, odstranitev objektov in sprememba namembnosti, ki mora biti skladna z namensko rabo enote urejanja prostora.

(3)Dozidave in nadzidave se dovolijo v bruto tlorisni velikosti do 50 % osnovnega objekta.

(4)Dotrajani objekti, še zlasti objekti ob javnih površinah, ki ogrožajo varnost prometa oziroma varnosti ljudi in imetja, se lahko odstranijo na podlagi pridobljenega ustreznega dovoljenja.

(5)Gradbeni odpadki se odvažajo na deponijo, urejeno za tovrstne odpadke, oziroma se ustrezno predelajo. V projektni dokumentaciji za predvideno gradnjo ali za urejanje je treba opredeliti maksimalen obseg materiala, način odvoza in deponiranja ter ukrepe varovanja in način sanacije deponiranega materiala.

1. člen (vrste nezahtevnih in enostavnih objektov) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti grajeni v skladu s predpisom, ki ureja vrsto objektov glede na namen.
2. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov)

(1)Spremembe namembnosti obstoječih objektov so dovoljene takrat, ko je nova namembnost skladna s pretežno namembnostjo območja urejanja oziroma skladna z dodatno dovoljeno namembnostjo ob pogoju, da nova namembnost ne poslabšuje pogojev bivanja sosednjih objektov in ne spreminja namembnosti celotnega območja.

(2)Za vsako namensko rabo prostora so določne osnovne, spremljajoče in izključujoče dejavnosti.

(3)Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 50 % BTP posameznega objekta ampak ne več od maksimalne dovoljene površine v posameznem objektu, če je ta določena. Za območja površin podeželskega naselja – SK, lahko spremljajoče dejavnosti presežejo 50 % objekta.

(4)Izključujoče dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno območje namenske rabe ne sme umeščati. III. 3.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov 51. člen (odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)

(1)Gradnja novih zahtevnih, manj zahtevnih stavb, nad in pod terenom, mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 4 m, če ni z regulacijskimi linijami ali z gradbeno linijo obstoječih objektov določeno drugače. Izjemoma je dopustno graditi nad in pod terenom tudi bližje parcelni meji, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji objekt, in če so zagotovljeni požarno varstveni predpisi.

(2)Gradnja novih nezahtevnih in enostavnih objektov, nad in pod terenom, mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 1,5 m, če ni z regulacijskimi linijami ali z gradbeno linijo obstoječih objektov določeno drugače. Izjemoma je dopustno graditi nad in pod terenom tudi bližje parcelni meji, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji objekt, in če so zagotovljeni požarno varstveni predpisi.

(3)Gradnja novih gradbeno inženirskih objektov mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 0,5 m, ob soglasju mejaša pa izjemoma tudi manj.

(4)Če so odmiki stavb manjši od zgoraj določenih, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov, ter predložiti pisno soglasje lastnikov sosednjih parcel.

(5)V primeru odstranitve obstoječe stavbe in gradnjo nove stavbe na mestu poprej odstranjene stavbe, ki je po velikosti in namembnosti enaka odstranjeni stavbi, določila prvega in tretjega odstavka tega člena ne veljata.

(6)Če lastnika sosednjih zemljišč soglašata, se ograje postavljajo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,25 m. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje od cestišča 2 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.

(7)Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.

(8)Gradnja stavbe ob meji zemljišča parcele je izjemoma dopustna, če: – je način gradnje ob meji zemljišča parcele značilen za naselje, – je taka gradnja določena z regulacijskimi linijami, ali če – gre za koncept tradicionalne tlorisne zasnove, načrtovana novogradnja pa ne poslabšuje bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici, – je tako določeno v podrobnejšem načrtu.

(9)Na obrtnih, proizvodnih in skladiščnih območjih morajo biti nove stavbe od meje sosednjih parcel oddaljene najmanj 4 m, če je zagotovljena najmanj 5,0 m široka skupna požarna pot med dvema sosednjima parcelama, sicer je odmik od sosednje parcele 5 m oziroma skladen s soglasjem organa, pristojnega za varstvo pred požarom.

(10)Gradnja objektov ob gozdnih površinah znotraj ureditvenih območij naselij je možna v oddaljenosti 25 m; izjemoma je odmik lahko manjši, če so izvedeni vsi požarno-varnostni ukrepi in ukrepi pred nekontroliranim rušenjem dreves v gozdnem robu skladno s soglasjem pristojne gozdarske službe. III. 3.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih ureditev 52. člen (določanje velikosti objektov)

(1)Merila za določanje velikosti objektov opredeljujejo: FZ – Faktor zazidanosti zemljišča namenjenega za gradnjo. Določen je za območja podrobnejših namenskih rab FI – Faktor izrabe zemljišča namenjenega za gradnjo. Določen je za območja podrobnejših namenskih rab FP – Faktor gradbene prostornine na zemljišču namenjenem za gradnjo DZP – Delež odprtih zelenih površin na zemljišču namenjenem za gradnjo V – pomeni določitev višine stavb.

(2)V skladu z okvirnimi urbanističnimi kriteriji glede dovoljenih gostot pozidave naj se glede zazidanosti upoštevajo normativi in standardi za posamezno dejavnost.

(3)Kadar za gradnjo višina objektov s tem prostorskim načrtom ni natančno določena, je dopustna višina novega objekta toliko, kolikor je višina slemena najvišjega objekta na območju v oddaljenosti do 50 m od zemljišča namenjenega za gradnjo novogradnje.

(4)Velikost rekonstruiranega objekta in drugi pogoji gradnje se določijo na podlagi meril in pogojev, ki veljajo za novogradnje.

(5)Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba zemljišča namenjenega gradnji (FI) večja od zazidanosti ali izrabe zemljišča namenjenega za gradnjo, določene s tem prostorskim načrtom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.

(6)Kadar je s tem prostorskim načrtom določena obvezna višina objektov, se poleg določb o obvezni višini objektov uporabljajo še določbe o FZ in DZP. Kadar pa s tem prostorskim načrtom višina objektov ni določena oziroma je določena kot dopustna višina, se FI, FZ, DZP in FP uporabljajo v skladu s podrobnimi določbami tega odloka za enoto urejanja. 53. člen (dopustna izraba prostora)

(1)Zahtevana absolutna površina odprtih zelenih ali drugih površin, ki služijo skupni rabi prebivalcev območja enote urejanja prostora in zagotavljajo kvaliteto bivanja, mora zavzemati minimalno 10 % bruto celotne površine enote urejanja prostora. Preglednica 3: Faktor izrabe, faktor zazidanosti in delež zelenih površin +--------------------------+------------+------------+----------+ |Podrobnejša namenska raba |Faktor |Faktor |Delež | | |izrabe (FI) |zazidanosti |zelenih | | | |(FZ ) |površin | | | | |(DZP) | +--------------------------+------------+------------+----------+ |SSs – prostostoječa |0,5 |0,3 |10 | |stanovanjska pozidava | | | | +--------------------------+------------+------------+----------+ |SSv – urbana |1 |0,45 |20 | |večstanovanjska pozidava | | | | +--------------------------+------------+------------+----------+ |SKs – površine |0,6 |0,4 |15 | |podeželskega naselja | | | | +--------------------------+------------+------------+----------+ |SKg – površine |0,6 |0,2 |/ | |gospodarskih objektov | | | | +--------------------------+------------+------------+----------+ |SP – površine počitniških |0,15 |0,15 |/ | |objetov | | | | +--------------------------+------------+------------+----------+ |SB– stanovanjske površine |1,1 |0,5 |20 | |za posebne namene | | | | +--------------------------+------------+------------+----------+ |A – površine razpršene |0,8 |0,3 |10 | |poselitve | | | | +--------------------------+------------+------------+----------+ |Ao – površine razpršene |/ |0,3 |10 | |poselitve z omejeno rabo | | | | +--------------------------+------------+------------+----------+ |IP – površine za |0,8 |0,65 |10 | |industrijo | | | | +--------------------------+------------+------------+----------+ |IG – gospodarske cone |0,8 |0,65 |10 | +--------------------------+------------+------------+----------+ |CU – osrednja območja |1,5 |0,8 |5 | |centralnih dejavnosti | | | | +--------------------------+------------+------------+----------+ |CDv – verski objekti s |0,9 |/ |/ | |pripadajočimi ureditvami | | | | +--------------------------+------------+------------+----------+ |CDi – dejavnosti |0,8 |0,4 |20 | |izobraževanja, vzgoje in | | | | |športa | | | | +--------------------------+------------+------------+----------+ |CDk – kulturna dejavnost, |0,8 |/ |5 | |javna uprava, gasilski | | | | |dom, mlin | | | | +--------------------------+------------+------------+----------+ |CDo – trgovske, oskrbne, |/ |0,4 |10 | |poslovno – storitvene, | | | | |gostinske dejavnosti, | | | | |manjša obrt | | | | +--------------------------+------------+------------+----------+ |BC – športni centri |/ |0,3 |20 | +--------------------------+------------+------------+----------+ |BT – površine za turizem |/ |0,3 |20 | +--------------------------+------------+------------+----------+ |ZK – pokopališča |/ |0,2 |20 | +--------------------------+------------+------------+----------+ |E – območja energetske |/ |0,9 |/ | |infrastrukture | | | | +--------------------------+------------+------------+----------+ |O – območja okoljske |/ |0,9 |/ | |infrastrukture | | | | +--------------------------+------------+------------+----------+ |f – območja za potrebe |/ |0,9 |/ | |obrambe zunaj naselij | | | | +--------------------------+------------+------------+----------+

(2)Odstopanja od faktorjev FI in FZ določenih v prejšnjem odstavku, so dopustna, če gre za rekonstrukcijo objekta. III. 3.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja

1. člen (tipologija objektov) Preglednica 4: Objekti glede na tip zazidave +-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |Označba|Tip objekta |Opis tipa |Fasade |Strehe | |tipa |oziroma |objekta oziroma | | | |objekta|zazidave |zazidave | | | +-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |AE |nizki prosto |• prosto stoječa|– elementi na |naklon | | |stoječ |stavba, ki se z |fasadah so osno|strehe je | | |objekti |nobeno stranico |simetrično |30–45°; | | | |v medsebojnem |razporejeni; |dovoljene | | | |razmaku vsaj 4 m|oblikovanje in |so | | | |ne stika s |horizontalna |dvokapnice, | | | |sosednjimi |ter vertikalna |30 % strehe | | | |stavbami, |členitev fasad,|je lahko | | | |višinski gabarit|strukturiranje |drugačnega | | | |do 3 etaže |in postavitev |naklona in | | | |(P+1+M) |fasadnih |oblike. Na | | | |razmerje1:1,4 |odprtin in |strehah je | | | |• eno- oziroma |oblikovanje |dovoljena | | | |dvostanovanjska |drugih fasadnih|uporaba | | | |stavba |elementov naj |frčad, | | | |(prostostoječa |bo usklajeno s |strešnih | | | |stavba, ki se z |tradicionalnimi|oken in | | | |nobeno stranico |objekti; |zatrepov v | | | |v medsebojnem |– s prizidki je|skupni v | | | |razmaku vsaj 4 m|treba |velikosti | | | |ne stika s |zagotoviti |največ 20 % | | | |sosednjimi |skladnost |celotne | | | |stavbami, |celotne podobe |strehe. Več | | | |višinski gabarit|objekta; |kapne | | | |do 3 etaže |– fasade so |(štirikapne) | | | |(P+1+M) |lahko |strehe so | | | |razmerje1:1,4 |horizontalno in|dovoljene v | | | | |vertikalno |primeru, | | | | |členjene, |kadar je | | | | |odprtine naj |smiselno | | | | |bodo praviloma |optično | | | | |pokončne |zmanjšanje | | | | |oblike; |volumna | | | | |– fasade so |stavbe in | | | | |lahko tudi |kadar to | | | | |lesene in |zahteva | | | | |obložene s |lokacija | | | | |kamnom; pri |(npr. | | | | |lesenih fasadah|vogalna | | | | |naj se uporabi |stavba | | | | |rezan les; |ipd.); | | | | |– detajli na |– dovoljeni | | | | |objektih naj |so čopi in | | | | |bodo v območjih|frčade ki | | | | |ohranjenih |morajo biti | | | | |tradicionalnih |usklajeni z | | | | |objektov |naklonom | | | | |tradicionalni. |osnovne | | | | | |strehe; | | | | | |– kritina | | | | | |ne sme biti | | | | | |trajno | | | | | |bleščeča; | | | | | |– za | | | | | |objekte, ki | | | | | |niso | | | | | |namenjeni | | | | | |bivanju so | | | | | |na celotnem | | | | | |območju | | | | | |občine | | | | | |dovoljene | | | | | |tudi ravne | | | | | |strehe; | | | | | |– strehe so | | | | | |lahko tudi | | | | | |drugačnih | | | | | |oblik če se | | | | | |skladajo s | | | | | |tipologijo | | | | | |sosednjih | | | | | |legalno | | | | | |zgrajenih | | | | | |objektov; | | | | | |– dovoljena | | | | | |je | | | | | |namestitev | | | | | |sončnih | | | | | |kolektorjev | | | | | |in sončnih | | | | | |celic. | +-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |AV |visoki |Prosto stoječ |– elementi na |– naklon | | |prosto |objekt, ki se z |fasadah so osno|strehe je | | |stoječi |nobeno stranico |simetrično |30–45°; | | |objekti |ne stika s |razporejeni; |dovoljene | | | |sosednjimi |oblikovanje in |so | | | |objekti, |horizontalna |dvokapnice, | | | |višinski |ter vertikalna |ter ravne | | | |gabarit , |členitev fasad,|strehe, 30 | | | |višinski gabarit|strukturiranje |% strehe je | | | |do 6 etaž (P+4);|in postavitev |lahko | | | |(stolpiči, vila |fasadnih |drugačnega | | | |bloki, poslovni |odprtin in |naklona in | | | |objekti) |oblikovanje |oblike. Na | | | | |drugih fasadnih|strehah je | | | | |elementov naj |dovoljena | | | | |bo usklajeno s |uporaba | | | | |tradicionalnimi|frčad, | | | | |objekti; |strešnih | | | | |– s prizidki je|oken in | | | | |treba |zatrepov v | | | | |zagotoviti |skupni v | | | | |skladnost |velikosti | | | | |celotne podobe |največ 20 % | | | | |objekta; |celotne | | | | |– fasade so |strehe. Več | | | | |lahko |kapne | | | | |horizontalno in|(štirikapne) | | | | |vertikalno |strehe so | | | | |členjene, |dovoljene v | | | | |odprtine naj |primeru, | | | | |bodo praviloma |kadar je | | | | |pokončne |smiselno | | | | |oblike; |optično | | | | |– fasade so |zmanjšanje | | | | |lahko delno |volumna | | | | |tudi lesene in |stavbe in | | | | |obložene s |kadar to | | | | |kamnom; pri |zahteva | | | | |lesenih fasadah|lokacija | | | | |naj se uporabi |(npr. | | | | |rezan les; |vogalna | | | | |– detajli na |stavba | | | | |objektih naj |ipd.); | | | | |bodo v območjih|– dovoljeni | | | | |ohranjenih |so čopi in | | | | |tradicionalnih |frčade, ki | | | | |objektov |morajo biti | | | | |tradicionalni. |usklajeni z | | | | | |naklonom | | | | | |osnovne | | | | | |strehe; | | | | | |– kritina | | | | | |ne sme biti | | | | | |trajno | | | | | |bleščeča; | | | | | |– za | | | | | |objekte, ki | | | | | |niso | | | | | |namenjeni | | | | | |bivanju so | | | | | |na celotnem | | | | | |območju | | | | | |občine | | | | | |dovoljene | | | | | |tudi ravne | | | | | |strehe. | +-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |BV |visoki |podolgovati |– elementi na |naklon | | |podolgovatiobjekti|objekt, višinski|fasadah so osno|strehe je | | | |gabarit do 6 |simetrično |30–45°; | | | |etaž (P+4); |razporejeni; |dovoljene | | | |(bloki, poslovne|oblikovanje in |so | | | |palače) |horizontalna |dvokapnice, | | | | |ter vertikalna |ter ravne | | | | |členitev fasad,|strehe, 30 | | | | |strukturiranje |% strehe je | | | | |in postavitev |lahko | | | | |fasadnih |drugačnega | | | | |odprtin in |naklona in | | | | |oblikovanje |oblike. Na | | | | |drugih fasadnih|strehah je | | | | |elementov naj |dovoljena | | | | |bo usklajeno s |uporaba | | | | |tradicionalnimi|frčad, | | | | |objekti; |strešnih | | | | |– s prizidki je|oken in | | | | |treba |zatrepov v | | | | |zagotoviti |skupni v | | | | |skladnost |velikosti | | | | |celotne podobe |največ 20 % | | | | |objekta; |celotne | | | | |– fasade so |strehe. Več | | | | |lahko |kapne | | | | |horizontalno in|(štirikapne) | | | | |vertikalno |strehe so | | | | |členjene, |dovoljene v | | | | |odprtine naj |primeru, | | | | |bodo praviloma |kadar je | | | | |pokončne |smiselno | | | | |oblike; |optično | | | | |– fasade so |zmanjšanje | | | | |lahko delno |volumna | | | | |tudi lesene in |stavbe in | | | | |obložene s |kadar to | | | | |kamnom; pri |zahteva | | | | |lesenih fasadah|lokacija | | | | |naj se uporabi |(npr. | | | | |rezan les; |vogalna | | | | |– detajli na |stavba | | | | |objektih naj |ipd.); | | | | |bodo v območjih|– dovoljeni | | | | |ohranjenih |so čopi in | | | | |tradicionalnih |frčade; | | | | |objektov |– kritina | | | | |tradicionalni. |ne sme biti | | | | | |trajno | | | | | |bleščeča; | | | | | |– za | | | | | |objekte, ki | | | | | |niso | | | | | |namenjeni | | | | | |bivanju so | | | | | |na celotnem | | | | | |območju | | | | | |občine | | | | | |dovoljene | | | | | |tudi ravne | | | | | |strehe. | +-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |C |kmetijsko- |objekti za | |dvokapna | | |gospodarski |shranjevanje | |streha z | | |objekti |kmetijske | |naklonom od | | | |mehanizacije in | |33–45 | | | |kmetijskih | |stopinj, – | | | |pridelkov ter | |dovoljena | | | |objekti za rejo | |je | | | |živali (hlevi, | |namestitev | | | |svinjaki, | |sončnih | | | |seniki, skednji,| |kolektorjev | | | |kozolci, kašče, | |in sončnih | | | |hrami in drugi | |celic. | | | |podobni objekti)| | | +-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |D |nizki |• prosto stoječa|– elementi na |– dvokapna | | |podolgovati |stavba |fasadah so osno|streha z | | |objekti z |podolgovatega |simetrično |naklonom od | | |dvokapno |tlorisa – |razporejeni; |33–45 | | |streho |razmerja1:1,7 in|oblikovanje in |stopinj, – | | | |stavbnega |horizontalna |dovoljeni | | | |volumna, |ter vertikalna |so čopi in | | | |• eno-oziroma |členitev fasad,|frčade | | | |dvostanovanjska |strukturiranje |– kritina | | | |stavba (prosto |in postavitev |ne sme biti | | | |stoječa stavba |fasadnih |trajno | | | |podolgovatega |odprtin in |bleščeča; | | | |tlorisa – |oblikovanje |– dovoljena | | | |razmerja1:1,7 in|drugih fasadnih|je | | | |stavbnega |elementov naj |namestitev | | | |volumna |bo usklajeno s |sončnih | | | | |tradicionalnimi|kolektorjev | | | | |objekti; |in sončnih | | | | |– s prizidki je|celic. | | | | |treba | | | | | |zagotoviti | | | | | |skladnost | | | | | |celotne podobe | | | | | |objekta; | | | | | |– fasade so | | | | | |lahko | | | | | |horizontalno in| | | | | |vertikalno | | | | | |členjene, | | | | | |odprtine naj | | | | | |bodo praviloma | | | | | |pokončne | | | | | |oblike; | | | | | |– fasade so | | | | | |lahko tudi | | | | | |lesene in | | | | | |obložene s | | | | | |kamnom; pri | | | | | |lesenih fasadah| | | | | |naj se uporabi | | | | | |rezan les; | | | | | |– detajli na | | | | | |objektih naj | | | | | |bodo v območjih| | | | | |ohranjenih | | | | | |tradicionalnih | | | | | |objektov | | | | | |tradicionalni. | | +-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |E |objekti |pritlični ali |oblikovanje in |– za | | |velikega |nadstropni |horizontalna |objekte, ki | | |merila |objekti velikih |ter vertikalna |mejijo na | | | |razponov, |členitev fasad |mestni | | | |namenjene |ter |javni | | | |proizvodnim |strukturiranje |prostor, se | | | |dejavnostim, |fasadnih |dovolijo | | | |športu in |odprtin in |strehe, | | | |posebnim |drugih fasadnih|usklajene s | | | |dejavnostim, kot|elementov naj |kakovostnimi | | | |so nakupovalna |bodo enostavni |obstoječimi | | | |središča, |in poenoteni po|objekti ob | | | |sejmišča in |celi fasadi, |tem javnem | | | |zabaviščni parki|nizu, kareju |mestnem | | | | |oziroma |prostoru. | | | | |območju; |Dovolijo se | | | | |– zagotovi se |odstopanja | | | | |sodobno |in novosti, | | | | |oblikovanje |če se s tem | | | | |fasad |doseže novo | | | | |(enostavnejše |urbanistično | | | | |členitve fasad,|- | | | | |uporaba lesa, |arhitekturno | | | | |kovine, stekla |kakovost; | | | | |in drugih |– za | | | | |sodobnih |objekte | | | | |materialov, |znotraj | | | | |uporaba |industrijskega| | | | |izrazitejših |kompleksa | | | | |fasadnih barv |se dovolijo | | | | |kot poudarkov);|vse vrste | | | | |– fasade stavb,|streh, | | | | |ki mejijo na |vendar naj | | | | |javni prostor, |bodo po | | | | |naj bodo |enem | | | | |oblikovane kot |kompleksu | | | | |glavne in |poenotene; | | | | |mestotvorne |– za | | | | |fasade, z |objekte | | | | |njihovim |večjih | | | | |oblikovanjem |dimenzij se | | | | |naj se |priporočajo | | | | |zagotavljajo |ravne lahko | | | | |kakovostni |pa tudi | | | | |ambienti. |enokapne | | | | | |strehe | | | | | |majhnega | | | | | |naklona; | | | | | |– dovoljena | | | | | |je | | | | | |namestitev | | | | | |sončnih | | | | | |kolektorjev | | | | | |in sončnih | | | | | |celic; | | | | | |– dovoljena | | | | | |je kritina | | | | | |v črni, | | | | | |sivi, temni | | | | | |sivi, | | | | | |opečni ali | | | | | |temno rjavi | | | | | |barvi. | | | | | |Kritina ne | | | | | |sme biti | | | | | |trajno | | | | | |bleščeča. | | | | | |Dovoljeno | | | | | |je | | | | | |odstopanje | | | | | |od teh barv | | | | | |v primeru | | | | | |ravnih | | | | | |streh. | +-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |F |tehnološki |proizvodni |– oblikovanje |– dovoljene | | |objekti |objekti, silosi,|in horizontalna|so ravne | | | |cisterne, |ter vertikalna |strehe | | | |infrastrukturni |členitev fasad |– za | | | |objekti s |ter |objekte, | | | |svojstvenim |strukturiranje |znotraj | | | |oblikovanjem: |fasadnih |industrijskega| | | |elektrarna, |odprtin in |kompleksa | | | |čistilna |drugih fasadnih|se dovolijo | | | |naprava, |elementov naj |vse vrste | | | |transformatorska|bodo enostavni |streh, | | | |postaja, vodna |in poenoteni po|vendar | | | |črpalka, |celi fasadi, |morajo biti | | | |separacija, |nizu, kareju |poenotene; | | | |betonarna in |oziroma |– dovoljena | | | |drugi podobni |območju; |je | | | |objekti |– zagotovi se |namestitev | | | | |sodobno |sončnih | | | | |oblikovanje |kolektorjev | | | | |fasad |in sončnih | | | | |(enostavnejše |celic; | | | | |členitve fasad,|– dovoljena | | | | |uporaba lesa, |je kritina | | | | |kovine, stekla |v črni, | | | | |in drugih |sivi, temni | | | | |sodobnih |sivi, | | | | |materialov, |opečni ali | | | | |uporaba |temno rjavi | | | | |izrazitejših |barvi. | | | | |fasadnih barv |Kritina ne | | | | |kot poudarkov);|sme biti | | | | |– fasade stavb,|trajno | | | | |ki mejijo na |bleščeča. | | | | |javni prostor, |Dovoljeno | | | | |naj bodo |je | | | | |oblikovane kot |odstopanje | | | | |glavne in |od teh barv | | | | |mestotvorne |v primeru | | | | |fasade, z |ravnih | | | | |njihovim |streh. | | | | |oblikovanjem | | | | | |naj se | | | | | |zagotavljajo | | | | | |kakovostni | | | | | |ambienti. | | +-------+------------------+----------------+---------------+--------------+ |G |svojstveni |posamezni objekt| |– na | | |objekt |ali skupina | |posamičnih | | | |objektov s | |dominantnih | | | |svojevrstno | |objektih | | | |oblikovno in | |ali | | | |zazidalno | |zaključenih | | | |zasnovo (cerkve,| |celotah | | | |šole, vrtci, | |objektov | | | |poslovni objekti| |(primer: | | | |in objekti, ki | |cerkev, | | | |jih ne moremo | |samostan, | | | |umestiti med | |proštija, | | | |druge objekte iz| |sodišče) je | | | |tega člena) | |dovoljen | | | | | |drugačen | | | | | |naklon | | | | | |strešine in | | | | | |kritine z | | | | | |bakreno ali | | | | | |drugo | | | | | |pločevino | | | | | |ustrezne | | | | | |barve; | | | | | |– dovoljena | | | | | |je | | | | | |namestitev | | | | | |sončnih | | | | | |kolektorjev | | | | | |in sončnih | | | | | |celic. | +-------+------------------+----------------+---------------+--------------+
2. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov)

(1)Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih stavb je treba zagotoviti, da je dozidana stavba usklajena s stavbo, h kateri se dozida v gabaritih in v oblikovanju.

(2)Pri arhitekturnem oblikovanju v vseh enotah urejanja je treba upoštevati oblikovne značilnosti objektov v neposredni okolici. Posegi v prostor morajo ustvarjati oblikovno enovitost in se vključevati v naselje, in sicer po: – zasnovi izrabe zemljišča, – odmiku od sosednjih objektov, – sestavi osnovnih stavbnih mas, – višini in gradbeni črti, – naklonu streh in barvi kritine, – smeri slemen, – razmerju fasad in orientaciji dostopov.

(3)Pri vzdrževalnih delih in drugih posegih na obstoječih objektih tipa AV in BV je potrebno upoštevati naslednja pravila: – dopustna je zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo oziroma v enotni barvi za celoten objekt; – na fasadi objekta niso dopustne nove odprtine (okna ali vrata); – na podlagi enotnega projekta za celotno stavbo so dopustne tudi zasteklitve balkonov, postavitve senčil in klimatskih naprav.

(4)Zasnova in postavitev objekta v delu naselja s poudarjeno gradbeno črto sledi gradbeni črti ali ulici.

(5)Tloris je lahko lomljen ali sestavljen. V primerih večjih gradbenih mas, razen v proizvodnih conah, je treba stavbo členiti na manjše gradbene mase. Pri določanju višine stavb je treba upoštevati vertikalen gabarit naselja, tako da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja. Oblika strehe sledi tlorisni zasnovi. Naklon, kritino in smeri slemen strehe je treba prilagoditi splošni podobi naselja.

(6)Cerkve, kapelice, znamenja, graščine in kvalitetnejši objekti značilne kmečke arhitekture ohranijo kvalitete lokalnega tradicionalnega oblikovanja.

(7)Strehe morajo biti krite s kritino opečnih barv poljubne obdelave. 30 % strehe je lahko ravne. Postavitev sončnih elektrarn in kolektorjev na strehah objektov mora biti usklajena z naklonom strehe, lahko pa so tudi sestavni del strehe.

(8)Fasade v območjih stanovanj in območjih centralnih dejavnosti so v beli barvi, v zemeljskih barvnih tonih ali v pastelnih tonih, dopustne so tudi neizrazite barve ter barve s primešano hladno belo. Dopustna je uporaba naravnih materialov – les, kamen, steklo. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali opeke iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklenimi opekami niso dovoljene. 56. člen (velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)

(1)Območja zelenih površin so nepozidana območja. Namenjena so ohranjanju zelenih površin, naravnih vrednot in oblikam rekreacije v negrajenem okolju. Zelene površine so območja naravnih vrednot, zelene ločnice v prostoru in oblikovane parkovne površine. V območjih zelenih površin so dovoljeni minimalni posegi za urejanje dostopov, poti, odvodnjavanje in za postavitev parkovne opreme, spominskih in informativnih obeležij.

(2)Faktor odprtih zelenih površin vključuje najmanj 50 % zelenih površin na raščenem terenu in največ 50 % tlakovanih površin (npr. trg, ploščad, igrišče). Izjemoma je lahko tlakovanih površin tudi več, in sicer v primeru ureditve trga in večnamenske ploščadi, vendar ne več kot 80 %.

(3)V stanovanjskih objektih za posebne namene (SB) je treba zagotoviti na vsako posteljo najmanj 8 m² zelenih površin.

(4)Površine za igro mlajših otrok so lahko oddaljene od stanovanj do 100 m, površine za igro večjih otrok in mladostnikov pa do 300 m. Najmanjša priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m2, vendar ne manj kot 50 m

1. Najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 1000 m
2. Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic.

(5)Zasaditev površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi ali soliterji. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.

(6)Če zaradi dopustne zazidanosti (FZ) na stavbni parceli ni možno posaditi s tem prostorskim načrtom določenega števila dreves, je treba manjkajoče število dreves posaditi na javnih površinah, ki jih v ta namen določi pristojna občinska služba.

(7)Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, je treba odstranjena drevesa nadomestiti praviloma na območju zemljišča namenjenega gradnji novega objekta, oziroma v skladu z določbo prejšnjega odstavka tega člena, v času gradnje.

(8)Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves, ki se na zemljišču namenjenem gradnji ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja obstoječih dreves. Pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječih in načrtovanih in ostale vegetacije dreves: – v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Minimalna odprtina za prehajanje zraka in vode je ø 2,0 m, – odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je praviloma 2,0 m.

(9)Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve zemljišča namenjenega gradnji.

(10)Število dreves, ki je zahtevano za posamezno podrobnejšo namensko rabo se lahko zmanjša pri dejavnostih, ki imajo posebne pogoje zaradi varstva pred požarom.

(11)Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.

1. člen (urejanje okolice objektov) Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu višjega od 1,5 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2 m, mora biti oporni zid izveden v kaskadah. Oporni zid mora biti intenzivno ozelenjen in delno grajen iz kamna.
2. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo, dimenzioniranje in urejanje parkirnih mest in garaž)

(1)Na vseh zemljiščih namenjenih gradnji je potrebno poleg števila parkirnih mest, določenih po normativih v Preglednici 5, za objekte oziroma dejavnosti zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, vendar ne manj kot 2 parkirni mesti, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.

(2)Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov, kot so gostilne, servisi, delavnice za popravilo avtomobilov, banke, pošte, kvartarne dejavnosti, je treba zagotoviti parkirne prostore na funkcionalnem zemljišču pri objektu ali na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj.

(3)Parkirišča pri objektih iz prejšnjega odstavka morajo biti locirana ob objektu ali za njim in ne smejo biti oddaljena od objekta več kot 50 m.

(4)V enotah urejanja, v katerih prevladujejo objekti z različnimi namembnostmi, se pri izračunu parkirnih mest upoštevajo potrebe po istočasnem parkiranju v najbolj obremenjenem delu dneva.

(5)Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih niso dopustna.

(6)Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je potrebno v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.

(7)Parkirnih površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.

(8)Parkirna mesta v mestnem jedru Ribnica se lahko zagotovijo tudi na javnih površinah ob soglasju upravljavca javnih površin. Preglednica 5: Parkirni normativi +----------------------------------+----------------------------+ |DEJAVNOST OZIROMA NAMENSKA RABA |ŠTEVILO PARKIRNIH MEST | +---------------------------------------------------------------+ |Stanovanja in bivanje | +----------------------------------+----------------------------+ |Enostanovanjske stavbe in |3 parkirna mesta | |dvostanovanjske stavbe (AE, D) | | +----------------------------------+----------------------------+ |Večstanovanjske stavbe |2 parkirna mesta na | | |stanovanje | +----------------------------------+----------------------------+ |Stanovanjske stavbe za posebne |1 parkirno mesto na 3 | |namene (domovi za ostarele, |postelje | |vzgojni zavodi) | | +---------------------------------------------------------------+ |Poslovno trgovske dejavnosti | +----------------------------------+----------------------------+ |Stavbe javne uprave |1 parkirno mesto na 30 m2 | | |uporabne površine | +----------------------------------+----------------------------+ |Stavbe bank, pošt, zavarovalnic |2 parkirni mesti na 30 m2 | |(pisarniški in upravni prostori |uporabne površine | |ter druge storitve) | | +----------------------------------+----------------------------+ |Druge upravne in pisarniške |1 parkirno mesto na 30 m2 | |stavbe(mešani poslovni programi) |uporabne površine | +----------------------------------+----------------------------+ |Trgovske stavbe (trgovina lokalna |1 parkirno mesto na 30 m2 | |pod 500 m2) |uporabne površine, vendar ne| +----------------------------------+manj kot 5 parkirnih mest | |Trgovske stavbe (trgovina z | | |neprehrambenimi izdelki) | | +----------------------------------+ | |Trgovske stavbe (nakupovalni | | |center do 2500 m2) | | +----------------------------------+ | |Trgovske stavbe (nakupovalni | | |center nad 2500 m2) | | +----------------------------------+ | |Trgovske stavbe (odprte in | | |pokrite tržnice) | | +----------------------------------+----------------------------+ |Stavbe za druge storitvene |2 parkirni mesti na 30 m2 | |dejavnosti (obrtno servisne |uporabne površine, vendar ne| |dejavnosti – frizer, urar, |manj kot 3 parkirna mesta | |čistilnica, fizioterapija, | | |avtopralnice, lekarne …) | | +----------------------------------+----------------------------+ |Trgovske stavbe (večnamenski |2 parkirni mesti na 30 m2 | |trgovsko zabaviščni, poslovni |uporabne površine | |centri) | | +----------------------------------+----------------------------+ |Bencinski servisi |1 parkirno mesto na 30 m2 | | |prodajnih površin, vendar ne| | |manj kot 4 parkirna mesta | +---------------------------------------------------------------+ |Družbene dejavnosti | +----------------------------------+----------------------------+ |Stavbe za kulturo in razvedrilo |1 parkirno mesto na 5 | |(gledališča, koncertne hiše, |sedežev | |večnamenske dvorane, kino, | | |galerija) | | +----------------------------------+----------------------------+ |Muzeji in knjižnice |1 parkirno mesto na 80 m2 | | |uporabne površine | +----------------------------------+----------------------------+ |Stavbe za opravljanje verskih |2 parkirni mesti na 30 m2 | |obredov |uporabne površine | +---------------------------------------------------------------+ |Športne dejavnosti | +----------------------------------+----------------------------+ |Športna igrišča (stadion in pd.) |1 parkirno mesto na 100 m2 | | |površine igrišč, poleg tega | | |20 % parkirnih mest za | | |avtobuse, a ne manj kot 2 | | |parkirni mesti za avtobuse | +----------------------------------+----------------------------+ |Športne dvorane s prostori za |1 parkirno mesto na 30 m2 | |gledalce |uporabne površine | +----------------------------------+----------------------------+ |Športne dvorane (večnamenske |1 parkirno mesto na 15 m2 | |dvorane, pretežno namenjene |uporabne površine | |razvedrilu) (wellness, | | |fizioterapija, fitnes in pd.) | | +----------------------------------+----------------------------+ |Športna igrišča (javna kopališča) |1 parkirno mesto na 150 m2 | | |uporabne površine | +---------------------------------------------------------------+ |Posebne dejavnosti | +----------------------------------+----------------------------+ |Hotelske in podobne stavbe za |1 parkirno mesto na 1 sobo | |kratkotrajno nastanitev (hotel, | | |prenočišča, penzioni) | | +----------------------------------+----------------------------+ |Gostilne, restavracije, |1 parkirno mesto na 6 | |točilnice, bari |sedežev in 1 parkirno mesto | | |na tekoči meter točilnega | | |pulta, a ne manj kot 4 | | |parkirna mesta | +----------------------------------+----------------------------+ |Druge gostinske stavbe za |1 parkirno mesto na 10 | |kratkotrajno nastanitev |postelj | |(mladinska prenočišča) | | +---------------------------------------------------------------+ |Družbene dejavnosti | +----------------------------------+----------------------------+ |Stavbe za zdravstvo (bolnišnice) |1 parkirno mesto na 5 | | |postelj | +----------------------------------+----------------------------+ |Stavbe za zdravstvo (zdravstveni |1 parkirno mesto na 30 m2 | |dom, ambulante, veterinarske |uporabne površine, a ne manj| |ambulante) |kot 4 parkirna mesta | +----------------------------------+----------------------------+ |Stavbe za zdravstvo (zavetišče za |1 parkirno mesto na 150 m2 | |živali) |uporabne površine, a ne manj| | |kot 4 parkirna mesta | +----------------------------------+----------------------------+ |Stavbe za izobraževanje (osnovne |2,5 parkirnih mest na | |šole) |učilnico | +----------------------------------+----------------------------+ |Stavbe za izobraževanje (srednje |2,5 parkirnih mest na | |šole) |učilnico | +----------------------------------+----------------------------+ |Stavbe za izobraževanje (vrtci) |2,5 parkirnih mest na | | |oddelek, | | |od tega 20 % za kratkotrajno| | |parkiranje | +---------------------------------------------------------------+ |Proizvodne dejavnosti | +----------------------------------+----------------------------+ |Obrt in servisi |1 parkirno mesto na učilnico| | |na 20 m2 neto površine | +----------------------------------+----------------------------+ |Industrijske stavbe (do 200 m2) |1 parkirno mesto na 30 m2 | | |uporabne površine, a ne manj| | |kot 2 parkirni mesti | +----------------------------------+----------------------------+ |Industrijske stavbe (nad 200 m2) |1 parkirno mesto na 50 m2 | | |uporabne površine | +----------------------------------+----------------------------+ |Rezervoarji, silosi in skladišča |1 parkirno mesto na 150 m2 | |(skladišča s strankami) |uporabne površine | +----------------------------------+----------------------------+ |Rezervoarji, silosi in skladišča |ne manj kot 3 parkirna mesta| |(skladišča brez strank) | | +----------------------------------+----------------------------+ |Rezervoarji, silosi in skladišča |1 parkirno mesto na 80 m2 | |(razstavni in prodajni prostori) |uporabne površine | +----------------------------------+----------------------------+ |Industrijske stavbe (delavnice za |6 parkirnih mest na | |servis motornih vozil) |popravljalno mesto | +---------------------------------------------------------------+ |Drugo | +----------------------------------+----------------------------+ |Pokopališča |1 parkirno mesto na 600 m2 | | |uporabne površine, a ne manj| | |kot 10 parkirnih mest | +----------------------------------+----------------------------+ |Drugi gradbeni inženirski objekti |1 parkirno mesto na 600 m2 | |za šport, rekreacijo in prosti |uporabne površine | |čas (park) | | +----------------------------------+----------------------------+ |Druge nestanovanjske stavbe, ki |1 parkirno mesto na 50 m2 | |niso uvrščene drugje (prevzgojni |uporabne površine | |domovi, zapori, vojašnice, stavbe | | |za nastanitev policistov, | | |gasilcev) | | +----------------------------------+----------------------------+ |Postaje, terminali, stavbe za |1 parkirno mesto na 50 m2 | |izvajanje elektronskih |uporabne površine * | |komunikacij ter z njimi povezane | | |stavbe (stavbe in terminali na |*število parkirnih mest | |železniških in avtobusnih |upošteva tudi značaj objekta| |postajah ter z njimi povezane |in dostop do javnega prometa| |stavbe) | | +----------------------------------+----------------------------+ 59. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih, enostavnih in drugih objektov)

(1)Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov: – pomožni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo kateri pripadajo, – nad vhodi v lokale in pri izložbenih oknih objektov tipa AV in BV morajo biti markize pri posameznem objektu medsebojno usklajene po velikosti, obliki, barvi in materialu, – urbana oprema na območju prostorskega načrta mora biti oblikovana enotno.

(2)Drvarnice, ute in enoetažne pritlične lope morajo biti izdelane iz lesa. Ograje morajo biti žičnate, lesene ali kamnite in nižje od 1,8 m. Materiali za gradnjo ograj so lahko le: betonski podstavek do višine 0,5 m od kote raščenega terena, nad betonskim podstavkom so lahko vertikalni oporni elementi iz lesa ali kovine, polnila pa so lahko le žičnata ali lesena. Protihrupne ograje ob cestah so lahko tudi iz drugih materialov. Oporni zidovi do višine 1,5 m so dovoljeni le izjemoma, če ni možno drugače preprečiti polzenja terena.

(3)Kadar se v enoti urejanja prepletajo dejavnosti, je pri posameznem tipu objekta ali dejavnosti dopustno graditi le tisto vrsto nez