Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (ZJNPOV), stran 9267.

(1)Ta zakon določa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri javnem naročanju blaga, storitev in gradenj na obrambnem in varnostnem področju.

(2)S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša del Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne

1. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L št. 216 z dne
3. 2009, str. 76), nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 1251/2011 z dne
4. novembra 2011 o spremembi direktiv 2004/17/ES, 2004/18/ES in 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede njihovih pragov uporabe za postopke za oddajo naročil (UL L št. 319 z dne
6. 2011, str. 43).
7. člen (predmet javnih naročil na obrambnem in varnostnem področju, ki se oddajajo po tem zakonu)

(1)Predmet javnega naročanja na obrambnem in varnostnem področju po tem zakonu je:

1. vojaška oprema, njeni sestavni deli ali sklopi;
2. občutljiva oprema, njeni sestavni deli ali sklopi;
3. storitve za specifično vojaške namene;
4. gradnje za specifično vojaške namene;
5. občutljive storitve;
6. občutljive gradnje;
7. naročila, ki se izvajajo na podlagi
8. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 83 z dne
10. 2010, str. 47, v nadaljnjem besedilu: PDEU);
11. naročila za izvajanje obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti;
12. blago, storitve ali gradnje, ki so v kateri koli fazi celotne življenjske dobe vojaške opreme neposredno povezane s to opremo, njenimi sestavnimi deli ali sklopi;
13. gradnje, blago in storitve, ki so v kateri koli fazi celotne življenjske dobe občutljive opreme neposredno povezane s to opremo, njenimi sestavnimi deli ali sklopi.

(2)Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) z uredbo natančneje določi seznam blaga, storitev in gradenj iz prejšnjega odstavka. 3. člen (pomen v zakonu uporabljenih izrazov)

(1)V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1. »Enotni besednjak javnih naročil (CPV)«, sprejet z Uredbo (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
2. novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) (UL L, št. 340 z dne
4. 2002, str. 3), s spremembami, je enakovredna referenčna nomenklatura, ki se uporablja za javna naročila na obrambnem in varnostnem področju. Enotni besednjak javnih naročil je enakovreden z drugimi veljavnimi nomenklaturami.
5. »Naročilo blaga« je javno naročilo, katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga na posojilo, z možnostjo odkupa ali brez te možnosti. Naročilo, katerega predmet je dobava blaga ter vključuje storitev namestitve ali inštalacije, ki je vezana na to blago oziroma omogoča uporabo blaga v skladu z njegovim namenom, se obravnava kot naročilo blaga.
6. »Naročilo gradenj« je javno naročilo, katerega predmet je izvajanje dejavnosti s Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada na podlagi četrtega odstavka
7. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: Seznam dejavnosti na področju gradenj), ali graditev stavb ali gradbenih inženirskih objektov ali projektiranje in graditev stavb ali gradbenih inženirskih objektov, ki je povezano z eno od dejavnosti s Seznama dejavnosti na področju gradenj. Gradnja je rezultat dejavnosti iz te točke, ki predstavlja gospodarsko in tehnično funkcionalno celoto.
8. »Naročilo storitev« je javno naročilo, katerega predmet je izvajanje ali izvedba ene ali več storitev s Seznama storitev, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada na podlagi prvega odstavka
9. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev). Naročilo, katerega predmet so blago in storitve iz Seznama storitev se obravnava kot naročilo storitev, če je vrednost storitev večja od vrednosti blaga, ki je zajeto v naročilu. Naročilo, katerega predmet so storitve s Seznama storitev, ki vključujejo dejavnosti s Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki so samo dodatek glavnemu predmetu naročila, se obravnava kot naročilo storitev.
10. »Sklop« je del naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno.
11. »Celotna življenjska doba« zajema vse faze predmeta naročanja, kot so na primer raziskave in razvoj, industrijski razvoj, proizvodnja, popravilo in vzdrževanje, posodobitev, transport, vzpostavitev, izobraževanje in usposabljanje za uporabo, preizkušanje, odstranitev in uničenje oziroma razgradnja.
12. »Civilna naročila« so naročila, katerih predmet ni vojaške narave, namenjena pa so zagotavljanju logističnih potreb, niso vključena v prvem odstavku
13. člena tega zakona in se oddajo v skladu z določili četrtega odstavka
14. člena tega zakona.
15. »Občutljiva oprema«, »občutljive gradnje« in »občutljive storitve« so oprema, gradnje in storitve za varnostne namene, ki vključujejo tajne podatke ali zahtevajo njihovo varovanje. Za blago, storitve ali gradnje, ki so v kateri koli fazi življenjske dobe občutljive opreme neposredno povezani s to opremo, njenimi sestavnimi deli ali sklopi, se štejejo blago, storitve ali gradnje, ki so z občutljivo opremo tako tesno povezani, da uporaba občutljive opreme brez njih ni smiselna ali mogoča.
16. »Vojaška oprema« je oprema, njeni sestavni deli ali sklopi, ki so specifično načrtovani ali prilagojeni za vojaške namene in namenjeni uporabi kot orožje, strelivo ali vojaško sredstvo. Za blago, storitve ali gradnje, ki so v kateri koli fazi življenjske dobe vojaške opreme neposredno povezani s to opremo, njenimi sestavnimi deli ali sklopi, se štejejo blago, storitve ali gradnje, ki so z vojaško opremo tako tesno povezani, da uporaba vojaške opreme brez njih ni smiselna ali mogoča.
17. »Raziskave in razvoj« pomenijo vse dejavnosti, ki vključujejo osnovne raziskave, uporabne raziskave in eksperimentalni razvoj. Eksperimentalni razvoj lahko vključuje izdelavo tehnoloških modelov, ki prikazujejo delovanje nove zamisli ali tehnologije v primernem ali reprezentativnem okolju.
18. »Tajni podatek« je podatek, ki je skladno s predpisom, ki ureja varovanje tajnih podatkov, določen in označen s stopnjo tajnosti ter podatek z delovnega področja Banke Slovenije, ki se v skladu z predpisi, ki urejajo naloge centralne banke, varuje kot zaupen podatek.
19. »Kriza« pomeni razmere, ki jih v Republiki Sloveniji, državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica) ali v tretji državi povzroči škodljiv dogodek, ki je nedvomno večji od škodljivih dogodkov vsakdanjega življenja in znatno ogrozi ali omeji življenje in zdravje oseb, znatno vpliva na vrednost nepremičnin ali zahteva ukrepe za oskrbo prebivalstva z nujnimi potrebščinami. Kriza pomeni tudi razmere, v katerih je takšen škodljivi dogodek obravnavan kot neposredna nevarnost. Oboroženi spopadi in vojne se štejejo za krizo po tem zakonu.
20. »Obrambni ali varnostni program« je program, ki zagotavlja uresničevanje obrambnih in varnostnih ciljev Republike Slovenije ter ga sprejme vlada. Vlada lahko določi, da je naročilo, ki je potrebno za izvedbo obrambnega ali varnostnega programa, bistveno za varnostne interese Republike Slovenije.
21. »Gospodarski subjekt« je skupni izraz za dobavitelja blaga, izvajalca storitev in izvajalca gradenj, ki je lahko vsaka pravna ali fizična oseba, ali oseba javnega prava, ali skupina teh oseb, ki na trgu ponujajo izvedbo gradenj oziroma gradnjo, blago ali storitve.
22. »Kandidat« je gospodarski subjekt, ki je predložil prijavo za sodelovanje v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopku s pogajanji po predhodni objavi, postopku s pogajanji brez predhodne objave, konkurenčnem dialogu ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.
23. »Ponudnik« je gospodarski subjekt, ki je predložil ponudbo v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po predhodni objavi, postopku s pogajanji brez predhodne objave, konkurenčnem dialogu ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.
24. »Podizvajalec« je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po tem zakonu sklenil pogodbo o izvedbi naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom naročanja. Gospodarski subjekti, ki oddajo skupno ponudbo, in subjekti, ki se po tem zakonu štejejo za s ponudnikom povezane osebe, se ne štejejo za podizvajalce.
25. »Povezana oseba« je oseba, nad katero ima ponudnik neposreden ali posreden prevladujoč vpliv, ali oseba, ki ima, zlasti zaradi lastništva, finančne udeležbe v kapitalu ali pravil upravljanja, neposreden ali posreden prevladujoč vpliv na ponudnika. Za osebo, ki: – ima večino vpisanega kapitala te osebe; – ima glede na lastniški delež večino glasovalnih pravic; – lahko imenuje več od polovice članov organa upravljanja ali nadzora, izvršnega direktorja, prokurista ali člane poslovodstva ali člane upravnih organov te osebe; velja domneva, da ima prevladujoč vpliv na drugo osebo, prevladujoč vpliv pa je mogoče ugotoviti tudi v drugih primerih.
26. »Odgovorna oseba naročnika oziroma ponudnika« je oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, odgovorna za prekršek, storjen z njenim dejanjem ali opustitvijo dolžnega nadzorstva.
27. »Skupni nabavni organ« je naročnik ali evropski javni organ, ki na podlagi pooblastila drugih naročnikov: – naroča blago oziroma storitve, namenjene naročnikom, ali – izvede postopek oddaje naročila za gradnje, blago ali storitve, namenjene naročnikom.
28. »Konkurenčni dialog« je postopek, ki ga naročnik uporabi za oddajo posebno zahtevnih naročil, v katerem lahko kateri koli gospodarski subjekt zahteva sodelovanje in v katerem naročnik opravi dialog s kandidati, ki sodelujejo v postopku, s ciljem oblikovati eno ali več variant, ki lahko izpolnijo njegove zahteve in na podlagi katerih naročnik izbrane kandidate povabi, da predložijo ponudbo. Za namen uporabe postopka iz te točke se za naročilo šteje, da je posebno zahtevno, če ni mogoče objektivno: – opredeliti tehničnih specifikacij v skladu z 2.,
29. in
30. točko tretjega odstavka
31. člena tega zakona, s katerimi bi lahko zadovoljili naročnikove potrebe ali dosegli cilje, oziroma – določiti pravnih oziroma finančnih elementov projekta oziroma predmeta naročila.
32. »Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti« je postopek, katerega namen je oddaja naročila, v katerem lahko kateri koli gospodarski subjekt predloži prijavo k sodelovanju, ponudbo pa lahko oddajo samo kandidati, ki jih povabi naročnik.
33. »Postopek s pogajanji brez predhodne objave« je postopek, v katerem naročnik povabi gospodarske subjekte k oddaji ponudbe in se z njimi pogaja o svojih zahtevah glede naročila.
34. »Postopek s pogajanji po predhodni objavi« je postopek, v katerem naročnik objavi obvestilo o naročilu, na podlagi katerega lahko gospodarski subjekti, ki želijo pridobiti naročilo, predložijo svojo prijavo, naročnik pa se z njimi pogaja o svojih zahtevah glede naročila.
35. »Postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi« je postopek naročanja, v katerem lahko vsak gospodarski subjekt na podlagi obvestila o naročilu, ki ga je naročnik objavil na portalu javnih naročil, predloži ponudbo.
36. »Okvirni sporazum« je sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več ponudniki, katerega namen je določiti pogoje za naročila, ki se bodo oddajala v določenem obdobju, zlasti glede cene in, če je to mogoče, upoštevaje predvideno količino.
37. »Elektronska dražba« je ponavljajoča se aktivnost, kot del postopka naročanja, ki poteka na elektronski način, v katerem ponudniki predstavijo nove cene, popuste oziroma izboljšanje ponudbe v okviru določenih elementov.
38. »Elektronska sredstva« pomenijo uporabo elektronske opreme za obdelavo podatkov (vključno z digitalno kompresijo) in shranjevanje podatkov, ki se pošiljajo in prejemajo po žici, radiu, mikrovalovnih, optičnih ali drugih elektromagnetnih sredstvih.
39. »Pisen« ali »pisno« pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje. Pomeni pa tudi informacije, ki se pošiljajo in hranijo elektronsko.
40. »Portal javnih naročil« je spletni informacijski portal ministrstva, pristojnega za finance, kamor naročniki neposredno pošiljajo v objavo obvestila v zvezi z naročili in razpisno dokumentacijo v skladu s tem zakonom.
41. »Formalno nepopolna ponudba« je ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je njena formalna pomanjkljivost nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.
42. »Neobičajno nizka ponudba« je ponudba, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo ne more pojasniti.
43. »Nepravilna ponudba« je ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali katere ponudbena cena je očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz
44. do
45. člena tega zakona.
46. »Neprimerna ponudba« je ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta naročila, in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji.
47. »Nesprejemljiva ponudba« je ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet naročila na trgu.
48. »Pravočasna ponudba« je ponudba, ki jo naročnik prejme do poteka roka, določenega za prejem ponudb.
49. »Popolna ponudba« je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.
50. »Pogodba o izvedbi naročila« je odplačna pogodba med enim ali več ponudniki in enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba storitev, gradenj ali dobav blaga.
51. »Obdobje mirovanja« je obdobje po odločitvi o oddaji naročila, v katerem naročnik ne sme skleniti pogodbe z izbranim ponudnikom oziroma ponudniki, razen če zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, ali ta zakon ne določa drugače. Obdobje mirovanja poteče z dnem, ko ponudniku, ki je zadnji prejel naročnikovo odločitev o oddaji naročila, poteče rok za uveljavitev pravnega varstva v predrevizijskem postopku, ki ga ureja zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja.
52. »Datum oddaje naročila« je na dan, ko postane odločitev o oddaji naročila pravnomočna.

(2)Za namene tretjega poglavja tega zakona imajo v tem zakonu uporabljeni izrazi naslednji pomen: 1. »tehnične specifikacije« v primeru naročil:

1. a)gradenj pomenijo skupek tehničnih predpisov, ki jih vsebuje zlasti razpisna dokumentacija in s katerimi so opredeljene zahtevane značilnosti za gradnje, materiale in blago, omogočajo pa takšen opis gradenj, materialov in blaga, da je namen uporabe, za katero jih potrebuje naročnik, dosežen. Ti tehnični predpisi vključujejo stopnje okoljske primernosti, zahteve v zvezi z oblikovanjem in konstrukcijo, vključno z dostopnostjo za invalidne osebe, ter ocenjevanje skladnosti, kakovosti, varnosti ali dimenzij, vključno s postopki v zvezi z zagotavljanjem kakovosti, izrazoslovjem, oznakami, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem in napisi ter proizvodnimi postopki in metodami. Vključujejo tudi pravila glede načrtov in stroškov, preizkus, inšpekcijske preglede in pogoje za sprejemljivost gradenj in konstrukcijskih tehnik ali metod ter vse druge tehnične pogoje, ki jih lahko predpiše naročnik v skladu s splošnimi ali posebnimi predpisi glede na dokončane gradnje in na materiale ali dele, ki jih vključujejo;
2. b)blaga ali storitev pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so stopnja kakovosti, stopnja okoljske primernosti, zahteve v zvezi z oblikovanjem in konstrukcijo, vključno z dostopnostjo za invalidne osebe, ter ocenjevanje skladnosti, kakovosti, uporabnosti blaga, varnosti ali dimenzij, vključno z zahtevami v zvezi z blagom glede imena, pod katerim se bo prodajal, izrazoslovjem, oznakami, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem in napisi, navodili za uporabo, proizvodnimi postopki in metodami ter postopki ocenjevanja skladnosti; 2. »standard« je tehnična specifikacija, ki jo odobri pristojni organ za standardizacijo za ponavljajočo se in stalno uporabo. Usklajenost s tem standardom praviloma ni obvezna. Standard sodi v eno izmed naslednjih kategorij: – mednarodni standard: standard, ki ga je sprejela mednarodna organizacija za standardizacijo in dala na voljo javnosti, – evropski standard: standard, ki ga je sprejel evropski organ za standardizacijo in dal na voljo javnosti, – nacionalni standard: standard, ki ga je sprejela nacionalna organizacija za standardizacijo in dala na voljo javnosti; 3. »vojaški standard« je tehnična specifikacija, ki je ni obvezno upoštevati in jo odobri organ za standardizacijo, ki pripravlja tehnične specifikacije za ponavljajočo se ali stalno uporabo na obrambnem področju; 4. »evropski tehnični atest« je ugodna tehnična ocena ustreznosti proizvoda za specifično uporabo proizvoda na podlagi izpolnjevanja osnovnih zahtev za gradnjo stavb z opredelitvijo ustreznih lastnosti proizvoda in pogojev za uporabo. Evropski tehnični atest izda organ za tehnična soglasja, ki ga za ta namen določi država članica; 5. »enotna tehnična specifikacija« je tehnična specifikacija, določena v skladu s postopkom, ki ga priznavajo države članice, in je objavljena v Uradnem listu Evropske unije; 6. »tehnična referenca« pomeni kateri koli dokument, ki so ga v skladu s postopkom, sprejetim zaradi novih potreb trga, pripravili evropski organi za standardizacijo, razen uradnih standardov. 4. člen (naročniki) Oseba, ki mora v skladu s 3. členom ali 13. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10, 18/11, 43/12 – odl. US in 90/12; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) ali 3. členom Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/11 – uradno prečiščeno besedilo, 43/12 – odl. US in 90/12; v nadaljnjem besedilu: ZJNVETPS) oddajati svoja naročila v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, naroča predmete iz prvega odstavka 2. člena tega zakona v skladu s tem zakonom. 5. člen (obravnavanje gospodarskih subjektov)

(1)Naročnik ne sme zavrniti kandidata oziroma ponudnika z utemeljitvijo, da bi moral imeti za opravljanje določene dejavnosti po predpisih Republike Slovenije status fizične ali pravne osebe, če sme kandidat oziroma ponudnik isto dejavnost opravljati v državi članici, v kateri je ustanovljen.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek in ne glede na to, ali so ponudniki pravne ali fizične osebe, lahko naročnik v primeru blaga, storitev ali gradenj, ki vključujejo dodatne storitve oziroma namestitvena in inštalacijska dela, od njih zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo tega naročila.

(3)Skupine gospodarskih subjektov lahko predložijo ponudbo ali se prijavijo za kandidate. Naročnik od teh skupin ne sme zahtevati, da se povežejo v kakršno koli pravno formalno obliko, lahko pa za izvedbo naročila od izbrane skupine zahteva predložitev ustreznega akta o skupni izvedbi naročila (na primer pogodbe o sodelovanju), če je to nujno za uspešno izvedbo naročila.

(4)Ponudnik, kateremu je bilo naročilo oddano, v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo tega naročila.

(5)Naročnik lahko od ponudnikov zahteva, da v ponudbeni dokumentaciji predložijo tudi sestavo (kalkulacije) ponudbene cene v zvezi z naročilom, zlasti v primeru naročil, ki se izvajajo v sodelovanju s podizvajalci. 6. člen (temeljna načela)

(1)Sistem naročanja ter njegovo izvajanje morajo temeljiti na načelih prostega pretoka blaga, prostega pretoka storitev in svobode ustanavljanja, ki izhajajo iz PDEU, ter na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti naročanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti.

(2)Naročnik mora izvesti naročanje tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev ter doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev.

(3)Če predmet naročila dopušča in če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe naročila, mora naročnik oblikovati razpisno dokumentacijo tako, da je mogoče ponudbo oddati po sklopih. Pri tem mora zagotoviti nediskriminatorno obravnavo in tako večjo dostopnost naročila gospodarskim subjektom.

(4)Naročnik v postopku naročanja ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom.

(5)Naročnik ne sme zahtevati od ponudnika, da pri izvedbi naročila zaposli določene podizvajalce ali da izvede kakšen drug posel, na primer izvoz določenega blaga ali storitev, če s posebnim zakonom ali mednarodnim sporazumom ni določeno drugače. Naročnik lahko pod pogoji iz devetega poglavja tega zakona določi, da mora izbrani ponudnik del naročila oddati podizvajalcu na način, predviden s tem zakonom.

(6)Ponudnik mora biti izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.

(7)Postopki naročanja po tem zakonu so javni, kar se glede na vrednosti iz 7. člena tega zakona zagotavlja z brezplačnimi objavami naročil na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije, razen če se zahteva varovanje tajnih ali osebnih podatkov ali poslovnih skrivnosti.

(8)Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v nobeni fazi postopka naročanja in glede nobenega elementa ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila.

(9)Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, ne povzroča diskriminacije, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali druge diskriminacije.

(10)Naročanje se mora izvajati sorazmerno predmetu naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom naročanja. 7. člen (mejne vrednosti za objave)

(1)Naročnik mora poslati v objavo na portal javnih naročil in Uradu za publikacije Evropske unije naročila, katerih vrednost je brez davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) enaka ali večja od: – 400.000 eurov pri naročanju blaga ali storitev, – 5.000.000 eurov pri naročanju gradenj.

(2)Naročnik mora poslati v objavo na portal javnih naročil naročila, katerih vrednost je brez DDV enaka ali večja od: – 40.000 eurov pri naročanju blaga ali storitev, – 80.000 eurov pri naročanju gradenj.

(3)Kadar Evropska komisija objavi spremembe mejnih vrednosti iz tega zakona, ministrstvo, pristojno za finance, v desetih dneh po objavi na svojih spletnih straneh objavi nove evropske mejne vrednosti. 8. člen (metode za izračun ocenjene vrednosti naročil in okvirnih sporazumov)

(1)Naročnik mora, zaradi izbire pravilnega postopka naročanja, izračunati ocenjeno vrednost naročila, upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez DDV, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerim koli povečanjem vrednosti pogodbe. Ocenjena vrednost naročila mora vključevati tudi vrednost morebitnih nagrad in drugih izplačil kandidatom in ponudnikom. Določi pa se tako, da je njena višina primerljiva cenam na trgu, ki veljajo za predmet naročila, če je dostopen na trgu in ni prilagojen posebnim potrebam naročnika.

(2)Način izračuna ocenjene vrednosti naročila, vključno z vsemi količinskimi in cenovnimi parametri, na podlagi katerih jo je naročnik izračunal, mora biti razviden iz dokumentacije, ki jo o naročilu vodi naročnik. Ocenjena vrednost naročila mora biti veljavna na dan pošiljanja obvestila o naročilu v objavo, če objava ni potrebna pa, ko naročnik izda sklep o začetku postopka oddaje naročila.

(3)Naročnik ne sme določiti ocenjene vrednosti naročila tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil uporabi tega zakona glede na mejne vrednosti za objave in postopke naročanja.

(4)V zvezi z naročili gradenj mora izračun njihove ocenjene vrednosti vključevati stroške gradnje in skupno ocenjeno vrednost blaga, ki je potrebno za izvedbo gradenj in ga je naročnik dal na voljo izvajalcu gradenj. Vlada z uredbo določi Seznam dejavnosti na področju gradenj, ki ga naročnik upošteva pri opredelitvi vrste predmeta naročila.

(5)V zvezi z naročili, ki jih je mogoče deliti na sklope, veljajo naslednja pravila:

1. če iz naročila gradnje ali storitev izhaja možnost, da se naročilo lahko odda tudi po sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov. Če je skupna vrednost sklopov enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je treba poslati naročilo v objavo Uradu za publikacije Evropske unije, se za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za naročila, ki jih je treba poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije. Naročniku pa ni treba upoštevati pravil za objave v Uradnem listu Evropske unije in na portalu javnih naročil v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjša od 80.000 eurov za storitve ali 1.000.000 eurov za gradnje, če skupna vrednost teh sklopov ne presega 20 % skupne vrednosti vseh sklopov naročila;
2. če je na podlagi informacij o nabavah podobnega blaga mogoče sklepati, da gre za naročila, ki se lahko oddajajo istočasno v ločenih sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov. Če je skupna vrednost sklopov enaka ali večja od mejne vrednosti, od katere dalje je treba poslati naročilo v objavo Uradu za publikacije Evropske unije, se za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za naročila, ki jih je treba poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije. Naročniku pa ni treba upoštevati pravil za objave v Uradnem listu Evropske unije in na portalu javnih naročil v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjša od 80.000 eurov, če skupna vrednost teh sklopov ne presega 20 % skupne vrednosti vseh sklopov.

(6)Glede naročil blaga v zvezi z zakupom, najemom ali nakupom na posojilo so vrednosti, ki jih je treba uporabiti pri izračunu ocenjene vrednosti naročila, naslednje:

1. pri naročilih za določeno obdobje, če je to krajše ali enako 12 mesecem, celotna ocenjena vrednost za ves čas trajanja naročila ali, če je obdobje trajanja naročila daljše od 12 mesecev, celotna vrednost, ki vključuje ocenjeno preostalo vrednost;
2. pri naročilih za nedoločeno obdobje ali naročil, za katera obdobja ni mogoče določiti, njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.

(7)V primeru naročil blaga ali storitev, ki so dostopne na trgu, ali naročil, ki bodo predmet ponovne oddaje v določenem obdobju, mora izračun ocenjene vrednosti temeljiti na:

1. dejanski celotni vrednosti istovrstnih zaporednih naročil, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v koledarskem letu, upoštevaje spremembe količine ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem naročilu, ali
2. celotni ocenjeni vrednosti zaporednih naročil, oddanih v 12 mesecih po prvi dobavi ali med koledarskim letom, če to obdobje ni daljše od 12 mesecev.

(8)Pri naročilih storitev mora izračun ocenjene vrednosti temeljiti:

1. pri zavarovalniških storitvah na višini premije in drugih oblik plačil;
2. pri naročilih idejnih načrtov na honorarjih, plačljivih provizijah in drugih oblikah plačil;
3. pri naročilih storitev brez navedene skupne cene: – pri naročilih za določeno obdobje, če traja 48 mesecev ali manj, na skupni vrednosti za njihovo celotno trajanje; – pri naročilih za obdobje, daljše od 48 mesecev, na njihovi mesečni vrednosti, pomnoženi z 48.

(9)V postopku, na podlagi katerega namerava naročnik skleniti okvirni sporazum, mora izračun ocenjene vrednosti temeljiti na največji predvideni vrednosti vseh posameznih naročil brez DDV, ki bodo oddana v celotnem obdobju trajanja okvirnega sporazuma.

(10)Če predmet naročila lahko vzdržuje, nadgrajuje ali servisira samo za to pooblaščena oseba, mora ocenjena vrednost za naročilo tega predmeta temeljiti tudi na ocenjeni vrednosti vzdrževanja, nadgradnje ali servisiranja za petletno obdobje.

1. člen (izključitev naročil, ki se oddajo v skladu z mednarodnimi pravili) Ta zakon se ne uporablja za naročila:
2. ki jih urejajo posebna postopkovna pravila na podlagi mednarodnega sporazuma ali dogovora, ki je sklenjen med eno ali več državami članicami in eno ali več tretjimi državami;
3. ki jih urejajo posebna postopkovna pravila na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma ali dogovora, ki se nanaša na stacioniranje vojaških enot in zadeva gospodarske subjekte v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali tretji državi;
4. ki jih urejajo posebna postopkovna pravila mednarodne organizacije, ki nabavlja za svoje namene, ali za naročila, ki jih mora oddati Republika Slovenija v skladu s pravili te mednarodne organizacije.
5. člen (posebne izjeme, ki niso predmet naročanja)

(1)Ta zakon se ne uporablja za:

1. naročila, ki se oddajajo v okviru progama sodelovanja, ki temelji na raziskavah in razvoju in v katerem z namenom razvoja novega proizvoda, če je to primerno, pa tudi z namenom razvoja poznejših faz v celotni življenjski dobi tega proizvoda, sodelujeta najmanj dve državi članici. Kadar se program sodelovanja izvaja izključno med državami članicami, morajo te ob njegovem zaključku Evropski komisiji sporočiti delež stroškov za raziskave in razvoj v razmerju do skupnih stroškov programa sodelovanja ter predvideni delež naročil za posamezno državo članico ter ji posredovati sporazum o delitvi stroškov med državami članicami;
2. naročila, oddana v tretji državi, vključno s civilnimi naročili, ki se izvajajo, ko so slovenske vojaške sile zunaj Evropske unije, če je treba naročila zaradi operativnih potreb oddati gospodarskim subjektom, ki imajo sedež na območju, na katerem se izvajajo aktivnosti ali operacije;
3. naročila storitev v zvezi s pridobitvijo ali najemom zemljišč, že zgrajenih objektov ali drugih nepremičnin ali pravic, ki so z njimi povezane, razen naročil finančnih storitev, ki so vezana na pogodbe o pridobitvi ali najemu in se v kakršni koli obliki sklenejo istočasno, prej ali pozneje;
4. naročila, ki jih odda vlada vladi države članice ali tretje države v zvezi z: – dobavo vojaške opreme, – dobavo občutljive opreme, – občutljivimi gradnjami, – občutljivimi storitvami, – gradnjami ali storitvami, ki so neposredno povezane z vojaško opremo, – gradnjami ali storitvami, ki so neposredno povezane z občutljivo opremo, ali – gradnjami ali storitvami za specifično vojaške namene;
5. storitve na področju arbitraže in poravnave;
6. finančne storitve, razen zavarovalniških storitev;
7. pogodbe o zaposlitvi;
8. raziskovalne in razvojne storitve, razen tistih, od katerih ima koristi izključno naročnik pri opravljanju lastnih dejavnosti, pod pogojem, da opravljeno storitev v celoti plača naročnik;
9. naročilo, katerega predmet je gradnja, blago ali storitev s področja uporabe tega zakona, če: – je predmet naročila neposredno in stvarno povezan z naročilom, ki ni predmet tega zakona, ZJN-2 ali ZJNVETPS, in – je hkratna oddaja obeh naročil enemu ponudniku utemeljena s stvarnimi in dejanskimi razlogi.

(2)V primeru iz

1. točke prejšnjega odstavka naročnik ne sme združiti različnih predmetov naročanja z namenom, da se izogne uporabi tega zakona. V dokumentaciji o oddaji združenega naročila mora naročnik navesti razloge za uporabo izjeme iz
2. točke prejšnjega odstavka.
3. člen (naročila, ki se izvajajo na podlagi
4. členu PDEU, ter naročila za izvajanje obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti)

(1)Za naročila, za katera bi izvedba postopkov naročanja iz prvega odstavka 19. člena tega zakona povzročila posredovanje informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z bistvenimi varnostnimi interesi Republike Slovenije, vključno z naročili vojaške opreme, pri kateri je treba sprejeti ukrepe za zaščito teh interesov, in za naročila, namenjena izvajanju obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti, ki ju določa zakon, se uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo način opredelitve predmeta in sporočanje statističnih podatkov o oddanih naročilih v preteklem letu.

(2)Naročnik mora za izvedbo naročila iz prejšnjega odstavka predhodno pridobiti soglasje medresorske komisije, če je ocenjena vrednost naročila enaka ali večja od 20.000 eurov brez DDV.

1. člen (medresorska komisija za naročila, ki se izvajajo na podlagi
2. členu PDEU, ter naročila za izvajanje obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti)

(1)O utemeljenosti oddaje naročila v skladu s prejšnjim členom odloči medresorska komisija za naročila, ki se izvajajo na podlagi

1. členu PDEU, ter naročila za izvajanje obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti. Pri presoji, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja, medresorska komisija preveri: – ali predmet naročila izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka prejšnjega člena in – utemeljenost razlogov za neizvedbo postopka naročanja iz prvega odstavka
2. člena tega zakona ali postopka javnega naročanja iz prvega odstavka
3. člena ZJN-2 ali prvega odstavka
4. člena ZJNVETPS.

(2)Vloga za soglasje iz drugega odstavka prejšnjega člena mora vsebovati podatke o predmetu naročanja in namenu uporabe tega predmeta ter razloge, zakaj ni mogoča izvedba postopka naročanja iz prvega odstavka

1. člena tega zakona ali postopka javnega naročanja iz prvega odstavka
2. člena ZJN-
3. Za naročila, ki se izvedejo na podlagi
4. člena PDEU, mora naročnik v vlogi navesti tudi, razkritje katerih podatkov je lahko v nasprotju z bistvenimi varnostnimi interesi Republike Slovenije, kateri so ti bistveni varnostni interesi in kateri ukrepi so potrebni za njihovo varovanje.

(3)Predsednika ali predsednico (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in člane ali članice (v nadaljnjem besedilu: član) medresorske komisije imenuje vlada. Mandat predsednika in članov medresorske komisije je štiri leta in so lahko ponovno imenovani. Način imenovanja, sestavo, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati predsednik in člani, ter način delovanja medresorske komisije določi vlada z uredbo. 13. člen (mešana naročila)

(1)Naročilo, katerega predmet so blago, storitve ali gradnje s področja uporabe tega zakona in deloma s področja uporabe ZJN-2 ali ZJNVETPS, se odda v skladu z določbami tega zakona, če je oddaja enovitega naročila upravičena s stvarnimi, dejansko utemeljenimi razlogi.

(2)Naročnik ne sme sprejeti odločitve o izvedbi enovitega naročila po tem zakonu z namenom izključitve naročil iz uporabe določb ZJN-2 ali ZJNVETPS.

(3)Naročnik mora v dokumentaciji, ki jo vodi o postopku naročanja, navesti in obrazložiti razloge, na podlagi katerih je sprejel odločitev, da odda naročilo iz prvega odstavka tega člena kot enovito naročilo in upoštevaje določbe tega zakona. 14. člen (pridržana naročila)

(1)Naročnik pri oddaji pridržanega naročila ob izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije izbere ponudnika, ki izkaže status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra, v skladu z določbami zakona, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, če njegova ponudba glede na merila za izbor za več kot 20 % ne presega najnižje cene oziroma ekonomsko najugodnejše ponudbe ponudnika, ki ni invalidsko podjetje ali zaposlitveni center.

(2)Naročnik, ki namerava oddati naročilo po tem členu, mora to navesti v obvestilu o naročilu in v razpisni dokumentaciji.

(3)Kadar namerava v primeru pridržanega naročila ponudnik, ki ima status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra, izvesti naročilo s podizvajalcem, mora podizvajalec izkazati status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra v skladu z določbami zakona, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. 15. člen (storitve s Seznama storitev na področju obrambe in varnosti A ter Seznama storitev na področju obrambe in varnosti B)

(1)Vlada z uredbo natančneje določi Seznam storitev tako, da ločeno opredeli Seznam storitev na področju obrambe in varnosti A ter Seznam storitev na področju obrambe in varnosti B.

(2)Naročila, katerih predmet so storitve s Seznama storitev na področju obrambe in varnosti A, se oddajo v skladu s tem zakonom.

(3)Naročila, katerih predmet so storitve s Seznama storitev na področju obrambe in varnosti B, se oddajo v skladu z določbami tega zakona, ki določajo način opredelitve predmeta in tehnične specifikacije. Naročnik mora pri naročanju storitev s tega seznama spoštovati pravila tega zakona za objavo obvestil o oddaji naročila.

(4)Naročila, katerih predmet so storitve s Seznama storitev na področju obrambe in varnosti A ter Seznama storitev na področju obrambe in varnosti B, se oddajo v skladu s tem zakonom, če je vrednost storitev s Seznama storitev na področju obrambe in varnosti A, večja od vrednosti storitev s Seznama storitev na področju obrambe in varnosti B. V drugih primerih se naročila oddajo v skladu z določbami tega zakona, ki določajo tehnične specifikacije in pravila za objavo obvestil o oddaji naročila. 16. člen (varstvo podatkov)

(1)Naročnik mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost, ter posredovanje, izmenjavo in shranjevanje informacij tako, da so varovani celovitost podatkov in zaupno ravnanje s ponudbami oziroma prijavami za sodelovanje.

(2)Naročnik mora imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb.

(3)Naročnik lahko tehnične specifikacije ali posamezne dele razpisne dokumentacije ali dokumentacije, ki jo vodi o naročilu, označi kot tajni podatek. V tem primeru mora: – naročnik v obvestilu o naročilu ali razpisni dokumentaciji navesti vse zahteve in ukrepe, potrebne za zagotavljanje varovanja tajnih podatkov v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje tajnih podatkov; – ponudnik s sedežem v Republiki Sloveniji pred dostopom do tajnih podatkov predložiti varnostno dovoljenje, ki ga določa zakon, ki ureja tajne podatke; – ponudnik s sedežem v drugi državi članici ali tretji državi, s katero ima Republika Slovenija sklenjen bilateralni varnostni sporazum, pred dostopom do tajnih podatkov predložiti varnostno dovoljenje, ki je izdano v skladu s predpisi druge države članice ali tretje države. To dovoljenje naročnik obravnava kot enakovredno dovoljenju, ki ga izda organ Republike Slovenije, pristojen za področje varovanja tajnih podatkov; – naročnik za ponudnika, ki ima sedež v drugi državi članici ali tretji državi, s katero Republika Slovenija nima sklenjenega bilateralnega varnostnega sporazuma, pred posredovanjem tajnih podatkov pridobiti pisno potrditev organa Republike Slovenije, pristojnega za področje varovanja tajnih podatkov, da so varnostna potrdila, ki so izdana v skladu s predpisi druge države članice ali tretje države, enakovredna tistim, ki jih izdaja ta organ.

(4)Kadar naročnik tehnične specifikacije ali posamezne dele razpisne dokumentacije ali dokumentacije, ki jo vodi o naročilu, v skladu s predpisom, ki ureja naloge centralne banke, označi kot tajni podatek, mora, ne glede na prejšnji odstavek, v obvestilu o naročilu ali razpisni dokumentaciji navesti zahteve in ukrepe, potrebne za dostop do teh tajnih podatkov in zagotavljanje njihovega varovanja.

(5)Organ Republike Slovenije, pristojen za področje varovanja tajnih podatkov, izda pisno potrditev iz četrte alineje tretjega odstavka tega člena, če meni, da je varnostno dovoljenje države članice ali tretje države, s katero Republika Slovenija nima sklenjenega bilateralnega varnostnega sporazuma, enakovredno varnostnemu dovoljenju, izdanemu po zakonu, ki ureja tajne podatke. Varnostno dovoljenje države članice ali tretje države se šteje za enakovredno, če je v tej državi vzpostavljen sistem postopkov in ukrepov, ki omogoča, da se varnostno dovoljenje izda le organizaciji ali osebi, ki zagotovi: – fizične, organizacijske in tehnične pogoje za varovanje tajnih podatkov, – da so osebe, ki imajo v organizaciji po službeni dolžnosti dostop do tajnih podatkov, varnostno preverjene in imajo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, – da je dostop do tajnih podatkov dovoljen samo tistim osebam, ki morajo imeti vpogled v te podatke po svoji službeni dolžnosti.

(6)Pri naročilih, ki vključujejo tajne podatke, lahko naročnik da kandidatom na voljo več časa, da kandidati ali njihovi zaposleni, ki še nimajo varnostnega dovoljenja, to dovoljenje pridobijo in predložijo. V tem primeru mora naročnik navesti možnost in rok za naknadno predložitev varnostnega dovoljenja v predhodnem informativnem obvestilu, obvestilu o naročilu ali razpisni dokumentaciji.

(7)Če ponudnik pri izvedbi naročila sodeluje s podizvajalci, veljajo določbe tega člena tudi zanje.

(8)Naročnik lahko kot dokaz o izpolnjevanju zahtev glede ukrepov, potrebnih za zagotavljanje varovanja tajnih podatkov, od gospodarskega subjekta zahteva predložitev enega ali več naslednjih dokumentov ali podatkov:

1. izjavo ponudnika in predvidenih podizvajalcev, da bodo v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje tajnih podatkov, zagotovili obravnavo tajnih podatkov, do katerih bodo dostopali kadar koli v postopku naročanja, pri ali po izvedbi naročila;
2. izjavo ponudnika, da bo od podizvajalcev, ki bodo pristopili k izvedbi naročila naknadno in še niso dali izjave iz prejšnje točke, te izjave pridobil in predložil naročniku pred sklenitvijo pogodbe s podizvajalcem;
3. informacije, iz katerih izhaja, da imajo predvideni podizvajalci ustrezne zmogljivosti za varovanje tajnih podatkov, do katerih imajo ali bodo imeli dostop;
4. izjavo ponudnika, da bo pred sklenitvijo pogodbe s podizvajalcem, ki bo pristopil k izvedbi naročila naknadno, naročniku predložil informacije, iz katerih izhaja, da ima podizvajalec ustrezne zmogljivosti za varovanje tajnih podatkov, do katerih ima ali bo imel dostop.

(9)Vse dokumente in medije, na katerih je ponudnik navedel tajni podatek, ki ga je kot takega predhodno opredelil naročnik, mora ponudnik označiti z enako stopnjo tajnosti in jih varovati v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje tajnih podatkov. 17. člen (javnost podatkov in vpogled v ponudbe)

(1)Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena sta javni podatek vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe po drugih merilih in niso označeni kot tajni. Ponudnik ali kandidat lahko, ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena, dostopa do podatkov o količinah iz specifikacije in cenah na enoto, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tudi do podatkov, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe po drugih merilih.

(2)Pred datumom oddaje naročila se določbe zakona, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja, ne uporabljajo. Po tem datumu je celotna dokumentacija o oddanem naročilu javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov.

(3)Po sprejetju odločitve o oddaji naročila mora naročnik ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in dokumentacijo, razen v tiste dele, ki so, upoštevaje prvi odstavek prejšnjega člena, poslovna skrivnost in se v skladu s prvim odstavkom tega člena ne štejejo za javni podatek. Naročnik mora organizirati vpogled v ponudbe, prejete v postopku oddaje naročila, ali dokumentacijo v 25 dneh od prejema zahteve za vpogled. Kadar ponudnik zahteva vpogled v ponudbe ali dokumentacijo zaradi suma, da je naročnik kršil zakon, pa mora vpogled organizirati najmanj tri dni pred tem, ko ponudniku, ki zahteva vpogled, poteče rok za vložitev zahtevka za revizijo. Če v tem primeru naročnik prejme zahtevo za vpogled štiri dni pred potekom roka za vložitev zahtevka za revizijo ali pozneje, mora zagotoviti vpogled v najkrajšem možnem času, in, če okoliščine to dopuščajo, pred tem, ko ponudniku, ki zahteva vpogled, poteče rok za vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik mora ponudnika, v ponudbo katerega bo izveden vpogled, seznaniti s časom in krajem vpogleda ter mu tako omogočiti, da je pri vpogledu navzoč in ima možnost varovati svoje interese. Naročnik mora ponudniku, ki opravi vpogled v ponudbe drugih ponudnikov ali dokumentacijo o postopku naročanja, omogočiti prepis, fotokopijo ali elektronski zapis ponudbe, dokumentacije ali njunega dela. Vpogled v zahtevano dokumentacijo je brezplačen. Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije pa naročnik ponudniku lahko zaračuna materialne stroške v skladu s svojim stroškovnikom, določenim na podlagi zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, če tega stroškovnika nima, pa v skladu z okvirnim stroškovnikom, ki ga na podlagi zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, predpiše vlada. 18. člen (jezik v postopku naročanja)

(1)Postopek naročanja poteka v slovenskem jeziku. Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji določi, da smejo ponudniki svoje ponudbe predložiti delno ali v celoti v tujem jeziku, zlasti v delu, ki se nanaša na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo, kot so na primer prospekti, propagandno in tehnično gradivo ter drugo. V izjemnih primerih, predvsem kadar ni ustrezne slovenske terminologije na posameznem tehničnem področju ali kadar se lahko le z razpisno dokumentacijo v tujem jeziku zagotovi zadostna konkurenca, lahko naročnik pripravi razpisno dokumentacijo ali del razpisne dokumentacije v tujem jeziku. Če naročnik dovoli, da ponudnik predloži del ponudbene dokumentacije v enem od uradnih jezikov Evropske unije ali drugem tujem jeziku, mora navesti tudi, v katerem jeziku in za kateri del ponudbe gre.

(2)Če naročnik pri pregledovanju in ocenjevanju ponudb meni, da je treba del ponudbe, ki je predložen v tujem jeziku, uradno prevesti v slovenski jezik, lahko to zahteva in ponudniku določi ustrezen rok. Stroške prevoda nosi ponudnik.

(3)Za presojo spornih vprašanj se vedno uporablja ponudba oziroma njen uradni prevod v slovenskem jeziku, če je bila razpisna dokumentacija ali del razpisne dokumentacije v tujem jeziku, pa tuji jezik.

(4)Določbe tega člena, ki veljajo za slovenski jezik, veljajo na dvojezičnih območjih, v okviru izvajanja posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske skupnosti, smiselno tudi za italijanski oziroma madžarski jezik. Drugo poglavje POSTOPKI IN POSEBNI NAČINI NAROČANJA 19. člen (vrste postopkov)

(1)Naročnik izvede naročanje po enem izmed naslednjih postopkov:

1. postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti,
2. postopek s pogajanji po predhodni objavi,
3. postopek s pogajanji brez predhodne objave,
4. konkurenčni dialog ali
5. postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi.

(2)Naročnik izvede naročanje:

1. po katerem koli postopku iz prejšnjega odstavka, če je vrednost predmeta naročila brez DDV: – pri naročanju blaga ali storitev enaka ali večja od 40.000 eurov in manjša od 400.000 eurov ter – pri naročanju gradenj enaka ali večja od 80.000 eurov in manjša od 5.000.000 eurov;
2. po postopkih iz
3. do
4. točke prejšnjega odstavka, če je vrednost predmeta naročila brez DDV: – pri naročanju blaga ali storitev enaka ali večja od 400.000 eurov in – pri naročanju gradenj enaka ali večja od 5.000.000 eurov.

(3)Naročanje iz

1. točke prejšnjega odstavka se izvaja ob uporabi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka s pogajanji po predhodni objavi. V posebnih primerih in okoliščinah, ki so določene v
2. členu tega zakona, lahko naročnik odda naročilo ob uporabi postopka s pogajanji brez predhodne objave. V posebnih primerih in okoliščinah, navedenih v
3. členu tega zakona, pa lahko naročnik uporabi konkurenčni dialog.

(4)Če vrednost najugodnejše popolne ponudb presega mejno vrednost, od katere dalje je treba naročilo objaviti na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu Evropske unije, ali mejno vrednost za postopek naročanja, naročnik ne sme oddati naročila po tem postopku, temveč mora, če je to primerno, začeti nov postopek v skladu s tem zakonom.

(5)Določbe tega zakona, razen določb

1. člena do
2. člena, se ne uporabljajo za naročila blaga ali storitev, katerih vrednost je manjša od 40.000 eurov brez DDV, in za naročila gradenj, katerih vrednost je manjša od 80.000 eurov brez DDV. Naročniki morajo za ta naročila voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki zajema vrsto in navedbo predmeta ter vrednost naročila.
3. člen (postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti) Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti je postopek, v katerem naročnik v prvi fazi na podlagi vnaprej predloženih prijav prizna sposobnost kandidatom in v drugi fazi povabi k oddaji ponudb kandidate, ki jim je sposobnost priznal.
4. člen (postopek s pogajanji po predhodni objavi)

(1)V postopku s pogajanji po predhodni objavi se naročnik pogaja s ponudniki o njihovih ponudbah, da bi jih prilagodil zahtevam, ki jih je navedel v razpisni dokumentaciji, in izbral najugodnejše ponudbe z uporabo vnaprej določenih meril.

(2)Naročnik mora med pogajanji zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov, s katerimi se pogaja. Zlasti jim ne sme posredovati informacij tako, da bi bili lahko nekateri ponudniki v prednosti pred drugimi. Ponudnike, ki jih namerava povabiti k pogajanjem, mora vnaprej seznaniti s pravili, po katerih bodo pogajanja potekala. Naročnik mora med pogajanji vnaprej napovedati zadnji krog pogajanj, razen če je število krogov napovedal v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o naročilu ali če se pogaja le z enim kandidatom. V primeru elektronske dražbe lahko namesto števila krogov draženja v povabilu k sodelovanju napove datum in čas zaključka dražbe.

(3)Naročnik lahko določi, da se pogajanja opravijo v več zaporednih krogih zato, da bi z uporabo meril za izbor, navedenih v obvestilu o naročilu ali v razpisni dokumentaciji, zmanjšal število ponudb, o katerih se je treba pogajati. V obvestilu o naročilu ali v razpisni dokumentaciji mora navesti, da bo tako možnost uporabil in na kakšen način. 22. člen (postopek s pogajanji brez predhodne objave)

(1)Naročnik lahko za naročila blaga, storitev ali gradenj uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave:

1. če v postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po predhodni objavi ali konkurenčnem dialogu ne pridobi nobene ponudbe ali prijave ali nobene primerne ponudbe ter pod pogoji, da se prvotno določeni predmet naročila in vsebina razpisne dokumentacije ne spremenita bistveno in da se Evropski komisiji pošlje poročilo, kadar ta to zahteva;
2. če v postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po predhodni objavi ali konkurenčnem dialogu ne pridobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, pri čemer se prvotno določene zahteve iz razpisne dokumentacije ne smejo bistveno spremeniti. V postopek s pogajanji mora naročnik vključiti tiste ponudnike, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje iz
3. do
4. člena tega zakona in so v prejšnjem postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopku s pogajanji po predhodni objavi ali konkurenčnem dialogu predložili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami, vezanimi na postopek oddaje ponudb;
5. če je to nujno potrebno, kadar je iz razlogov, ki jih ni mogoče predvideti in jih nikakor ni mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, naročilo neizogibno treba oddati in ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov za prejem prijav in ponudb;
6. če nujnost zaradi krize ne omogoča upoštevanja rokov niti skrajšanih rokov za prejem prijav in ponudb;
7. če lahko zaradi tehničnih oziroma umetniških zahtev predmeta naročanja ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen ponudnik. Naročnik ne sme uporabiti postopka s pogajanji brez predhodne objave na podlagi te točke, če je predmet naročanja izvedba projekta, ki ga je projektant projektiral v predhodnem postopku naročanja, in namerava v pogajanja vključiti le tega projektanta;
8. če vrednost naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je treba poslati naročilo v objavo Uradu za publikacije Evropske unije, če lahko naročilo izpolni vnaprej znano končno število sposobnih ponudnikov in če enakopravno obravnava vse ponudnike;
9. če naročnik v že začetem postopku naročanja zaradi vloženega zahtevka za revizijo ne more pravočasno oddati naročila, izvedba naročila pa je nujna tudi v tem obdobju, pod pogojem, da vrednost naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je treba naročilo poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije, in na podlagi predhodnega soglasja ministrstva, pristojnega za finance. Naročnik lahko v takem primeru odda naročilo le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka, če mora izvesti nov postopek naročanja, pa do sklenitve pogodbe na podlagi novega postopka naročanja;
10. za naročila, ki so povezana s storitvami letalskega ali pomorskega prevoza oboroženih ali varnostnih sil, ki so ali bodo napotene na ozemlje izven Republike Slovenije, in jih mora naročnik naročiti pri gospodarskih subjektih, ki zagotavljajo veljavnost svojih ponudb za tako kratko obdobje, da ni mogoče upoštevati rokov, niti skrajšanih rokov, za prejem prijav in ponudb.

(2)Cena iz ponudbe, predložene v postopku s pogajanji v primeru iz prve in druge točke prejšnjega odstavka, ne sme presegati cene iz ponudbe istega ponudnika, predložene v neuspešnem prej izvedenem postopku naročanja.

(3)Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za:

1. raziskovalne in razvojne storitve, razen tiste, ki so izjema po
2. točki prvega odstavka
3. člena tega zakona;
4. blago, ki se izdela izključno zaradi raziskovanja, poskusov, študij ali razvoja; ta določba ne vključuje serijske proizvodnje zaradi preživetja proizvoda na trgu ali zaradi povrnitve stroškov raziskav in razvoja;
5. dodatna naročila blaga pri prvotnem dobavitelju, ki so namenjena za delno nadomestilo na trgu dostopnega blaga ali postavitev ali kot povečanje obsega obstoječega blaga ali postavitev, če bi zamenjava dobavitelja prisilila naročnika, da bi nabavil material, ki ima drugačne tehnične lastnosti, to pa bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med delovanjem in vzdrževanjem. Trajanje in ponovitev teh naročil ne sme presegati petih let, razen kadar to opravičuje pričakovana življenjska doba opreme, za delovanje katere je to blago potrebno, in bi zamenjava dobavitelja povzročila neskladnost ali tehnične težave;
6. blago, ponujeno in kupljeno na blagovni borzi;
7. naročanje blaga pod posebno ugodnimi pogoji pri ponudniku, ki zaključuje svoje poslovanje, ali v primerih stečaja pri stečajnih ali likvidacijskih upraviteljih ali na podlagi sporazuma z upniki ali po postopku, opredeljenem v zakonodaji, ki ureja to področje;
8. dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvotni projekt ali prvotno naročilo, vendar so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila gradenj ali storitev, zajetih v tem projektu ali naročilu, pod pogojem, da se naročilo odda ponudniku, ki izvaja prvotno naročilo: – če teh dodatnih gradenj ali storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od prvotnega naročila, ne da bi to naročnikom povzročilo resne težave, ali – če so dodatne storitve ali gradnje, čeprav bi se lahko ločile od izvajanja prvotnega naročila, nujno potrebne za dokončanje tega naročila;
9. dodatne gradnje ali storitve, ki predstavljajo ponovitev podobnih gradenj ali storitev, kot so zajete v prvotnem naročilu, pod pogojem, da se oddajo istemu izvajalcu, kateremu je naročnik oddal prvotno naročilo, če so te gradnje ali storitve v skladu z osnovnim projektom oziroma prvotnim naročilom, oddanim na podlagi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka s pogajanji po predhodni objavi ali konkurenčnem dialogu. Možnost uporabe takšnega postopka mora biti navedena že v postopku oddaje prvotnega naročila in pri izračunu ocenjene vrednosti naročila, upoštevaje vrednost dodatnih gradenj ali storitev. Ta postopek se lahko uporablja pet let po sklenitvi pogodbe o izvedbi prvotnega naročila, razen v izjemnih okoliščinah, ki se določijo z upoštevanjem pričakovane življenjske dobe katerega koli dobavljenega predmeta, inštalacije ali sistema in tehničnih težav, ki jih lahko povzroči zamenjava dobavitelja.

(4)Skupna vrednost dodatnih naročil iz

1. točke prejšnjega odstavka ne sme presegati 30 % zneska prvotnega naročila. Pri dodatnih gradnjah iz
2. točke prejšnjega odstavka lahko naročnik izvajalcu, ki že izvaja dela na gradbišču, dovoli začetek izvajanja dodatnih gradenj istočasno z začetkom postopka s pogajanji brez predhodne objave, če: – je obseg dodatnih gradbenih del predhodno potrdila oseba, ki opravlja nadzor nad gradbenimi deli, – vrednost prvotnega naročila gradnje ne presega vrednosti iz prvega odstavka
3. člena tega zakona, – bi zamik izvedbe del, ki je posledica izvedbe postopka naročanja, povzročil dodatne stroške pri naročniku in – vrednost dodatnih gradenj ne presega 10 % pogodbene vrednosti prvotnega naročila.

(5)Naročnik mora med pogajanji zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov, s katerimi se pogaja. Zlasti jim ne sme posredovati informacij tako, da bi bili lahko nekateri ponudniki v prednosti pred drugimi. Ponudnike, ki jih namerava povabiti k pogajanjem, mora vnaprej seznaniti s pravili, po katerih bodo pogajanja potekala. Naročnik mora med pogajanji vnaprej napovedati zadnji krog pogajanj, razen če je število krogov napovedal v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o naročilu ali če se pogaja le z enim kandidatom.

(6)Naročnik lahko, če je to primerno, določi, da se pogajanja opravijo v več zaporednih krogih, da bi z uporabo meril za izbor, navedenih v razpisni dokumentaciji, zmanjšal število ponudb, o katerih se je treba pogajati. V razpisni dokumentaciji mora navesti, da bo tako možnost uporabil in na kakšen način.

(7)Pred spremembo pogodbe, ki pomeni spremembo predmeta pogodbe, vključno s spremembo obsega predmeta naročanja, ali povečanje cene ali vrednosti pogodbe, mora naročnik pridobiti soglasje svojega nadzornega organa, če tega nima, pa soglasje vlade, razen če se pogodba spreminja na podlagi

1. ali
2. točke prvega odstavka tega člena, zaradi regulacije cen, v skladu s predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti v večletnih pogodbah javnega sektorja, ali zaradi odpiranja konkurence pri izvajanju okvirnega sporazuma ali oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali če je vrednost sprememb nižja od 10.000 eurov brez DDV ali če vrednost sprememb predstavlja manj kot 5 % vrednosti prvotnega naročila. Naročnik pa mora pridobiti soglasje, če bi skupna vrednost te in predhodnih sprememb znašala 10.000 eurov brez DDV oziroma 5 % vrednosti prvotnega naročila. Naročnik mora v predlogu za izdajo soglasja navesti razloge za spremembo pogodbe in jih utemeljiti.
3. člen (konkurenčni dialog)

(1)Konkurenčni dialog je postopek, ki se lahko uporablja, kadar uporaba postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi, postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka s pogajanji po predhodni objavi zaradi zahtevnosti naročila ni mogoča in pod pogojem, da je merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika ekonomsko najugodnejša ponudba.

(2)Naročnik objavi obvestilo o naročilu ter v njem ali razpisni dokumentaciji navede svoje potrebe in zahteve.

(3)Naročnik z namenom, da ugotovi in opredeli najprimernejša sredstva za zadovoljitev svojih potreb, začne dialog s kandidati, ki izpolnjujejo pogoje iz

1. do
2. člena tega zakona, katere je naročnik vnaprej določil v razpisni dokumentaciji. V dialogu lahko z izbranimi kandidati razpravlja o vseh vidikih predmeta naročila.

(4)Naročnik lahko določi, da se konkurenčni dialog opravi v več zaporednih krogih, da bi z uporabo meril za izbor zmanjšal število rešitev, o katerih je treba razpravljati v posameznem krogu, ali da se izločijo ponujene rešitve, ki v manjši meri dosegajo zahteve, določene in opisane v obvestilu o naročilu ali razpisni dokumentaciji. V obvestilu o naročilu ali razpisni dokumentaciji mora naročnik navesti, da bo to možnost uporabil in na kakšen način.

(5)Med potekom dialoga mora naročnik zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov, zlasti ne sme posredovati informacij tako, da bi lahko nekateri ponudniki dobili prednost pred drugimi.

(6)Naročnik drugim udeležencem ne sme razkriti predlagane rešitve ali drugih zaupnih informacij, pridobljenih od kandidata, ki sodeluje v dialogu, brez njegove privolitve.

(7)Naročnik lahko izvaja dialog vse do pridobitve končne rešitve oziroma rešitev, ki ustrezajo njegovim potrebam. Pri tem, če je treba, med sabo primerja predložene rešitve.

(8)Po zaključku dialoga naročnik o tem obvesti udeležence in jih pozove k predložitvi končne ponudbe na podlagi sprejete rešitve oziroma rešitev iz zaključenega dialoga. Ponudbe morajo izpolnjevati vse zahteve iz razpisne dokumentacije.

(9)Naročnik lahko od ponudnikov zahteva, da predložene končne ponudbe razjasnijo ali podrobno obrazložijo. Te razjasnitve ali podrobne obrazložitve oziroma dodatne informacije ne smejo vključevati sprememb osnovnih elementov iz ponudbe ali razpisne dokumentacije, ki bi lahko povzročile izkrivljanje konkurence ali imele diskriminacijski učinek.

(10)Naročnik oceni ponudbe in izbere najugodnejšo z uporabo merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, kot je opredeljeno v objavi ali razpisni dokumentaciji.

(11)Naročnik lahko od izbranega ponudnika zahteva pojasnilo oziroma utemeljitev ponudbe ali potrditev prevzetih obvez, danih v ponudbi, vendar to ne sme povzročiti spremembe bistvenih elementov iz ponudbe ali razpisne dokumentacije, posledica česar bi lahko bilo izkrivljanje konkurence ali pa diskriminacija med ponudniki.

(12)Naročniki lahko določijo nagrade ali plačila, ki jih bodo izplačali udeležencem v dialogu, kar morajo opredeliti v razpisni dokumentaciji. 24. člen (postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi)

(1)Postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi lahko naročnik izvede na enega od naslednjih načinov:

1. med prejetimi ponudbami izbere najugodnejšo ob upoštevanju pogojev in meril, določenih v objavi obvestila o naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ali v razpisni dokumentaciji; ali
2. postopek razdeli v dve fazi, tako da: – v prvi fazi na podlagi prejetih prijav ugotovi, ali gospodarski subjekti, ki so predložili prijavo za sodelovanje, izpolnjujejo pogoje iz objavljenega obvestila o naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ali iz razpisne dokumentacije, in v drugi fazi pa jih povabi k oddaji ponudbe; ali – v prvi fazi na podlagi prejetih prijav z namenom oblikovanja dokončne razpisne dokumentacije opravi dialog s prijavitelji in ugotovi, kateri od njih izpolnjujejo zahtevane pogoje, v drugi fazi pa jih povabi k oddaji ponudbe na podlagi končne razpisne dokumentacije.

(2)Naročnik lahko v postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi vključi tudi pogajanja, če je to oziroma možnost vključitve pogajanj napovedal v objavljenem obvestilu o naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi. Če je to primerno, lahko določi, da se pogajanja opravijo v več zaporednih krogih, da bi z uporabo meril za izbor iz obvestila o naročilu ali razpisne dokumentacije zmanjšal število ponudb, o katerih se je treba pogajati. Naročnik mora v obvestilu o naročilu ali razpisni dokumentaciji navesti, da bo tako možnost uporabil in na kakšen način. 25. člen (okvirni sporazumi)

(1)Okvirni sporazum se sklene na podlagi predhodno izvedenega postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi, postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopka s pogajanji po predhodni objavi ali postopka s pogajanji brez predhodne objave. Posamezna naročila, ki se oddajo na podlagi okvirnega sporazuma, se oddajo v skladu s postopki iz četrtega, petega ali šestega odstavka tega člena. Ti postopki se izvedejo le med naročniki in ponudniki, s katerimi je sklenjen okvirni sporazum. Pri oddaji posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma stranke v nobenem primeru ne smejo bistveno spreminjati pogojev iz sklenjenega okvirnega sporazuma.

(2)Za sklenitev okvirnega sporazuma naročnik upošteva postopkovna pravila tega zakona za vse faze do oddaje naročil na podlagi tega sporazuma. Stranke okvirnega sporazuma so izbrane z uporabo meril za izbor v skladu z 39. členom tega zakona. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji opredeliti način izbire ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma glede na uspešnost v okviru posameznih meril.

(3)Veljavnost okvirnega sporazuma ne sme biti daljša od sedmih let, razen v izjemnih primerih, ko je pričakovana življenjska doba opreme, za delovanje katere je predmet okvirnega sporazuma potreben, daljša od sedmih let in bi zamenjava dobavitelja oziroma izvajalca povzročila neskladnost ali tehnične težave. Kadar namerava naročnik skleniti okvirni sporazum za obdobje, daljše od sedmih let, mora v obvestilu o naročilu navesti in utemeljiti razloge za sklenitev sporazuma za tako dolgo obdobje.

(4)Če se okvirni sporazum sklene z enim gospodarskim subjektom, se posamezna naročila na podlagi tega sporazuma vedno oddajo v skladu z v njem navedenimi pogoji. Kadar v tem okvirnem sporazumu niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se lahko naročnik v zvezi z oddajo posameznih naročil posvetuje s ponudnikom, stranko okvirnega sporazuma, v pisni obliki in zahteva, da ponudnik po potrebi predloži ponudbo.

(5)Kadar se okvirni sporazum sklene z več ponudniki in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se mora skleniti z vsaj tremi ponudniki, če je gospodarskih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje, dovolj ali če je dovolj sprejemljivih ponudb. Če pa takih gospodarskih subjektov ali sprejemljivih ponudb ni dovolj, lahko naročnik sklene okvirni sporazum z enim ali dvema ponudnikoma. Če je okvirni sporazum sklenjen z več ponudniki in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, mora naročnik posamezna naročila oddati s ponovnim odpiranjem konkurence med strankami sporazuma v skladu z naslednjim postopkom: – za vsako posamezno naročilo, ki ga namerava oddati, se naročnik v pisni obliki posvetuje z gospodarskimi subjekti, strankami okvirnega sporazuma; – naročnik določi rok, ki je dovolj dolg, da omogoča ponudnikom, strankam okvirnega sporazuma, predložitev ponudb za vsako posamezno naročilo, upoštevajoč dejavnike, kot sta zapletenost predmeta naročila in čas, ki je potreben za pošiljanje ponudb; – ponudbe se predložijo v pisni obliki, njihova vsebina pa je zaupna do poteka roka, določenega za njihovo oddajo; – naročnik odda posamezno naročilo ponudniku, ki je predložil najugodnejšo ponudbo na podlagi meril za izbor iz določb okvirnega sporazuma; – naročnik pisno obvesti ponudnike, ki so oddali ponudbo za posamezno naročilo, o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila.

(6)Kadar naročnik sklene okvirni sporazum z več ponudniki in so v njem opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, se posamezna naročila oddajo brez ponovnega odpiranja konkurence ob upoštevanju določb okvirnega sporazuma in temeljnih načel naročanja. V tem primeru mora naročnik pisno obvestiti ponudnike, stranke okvirnega sporazuma, o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila.

(7)O sklenitvi okvirnega sporazuma mora naročnik obvestiti ponudnike in jim omogočiti uveljavljanje pravnega varstva v skladu z zakonom, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja. Ponudnik lahko zahteva dodatno obrazložitev odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma, če so za to izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 75. člena tega zakona.

(8)Naročnik objavi predhodno informativno obvestilo, če namerava v skladu z drugim odstavkom 42. člena tega zakona skrajšati rok za oddajo ponudb za sklenitev okvirnega sporazuma.

(9)Naročnik mora obvestilo o oddaji naročila poslati v objavo v vseh primerih sklenitve okvirnega sporazuma v 48 dneh po sklenitvi. Naročniku ni treba objaviti tistih informacij v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, katerih objava bi pomenila nespoštovanje predpisov ali bi bila v nasprotju z javnim, obrambnim ali varnostnim interesom, ali bi škodila poslovnim interesom gospodarskih subjektov, ali bi posegala v lojalno konkurenco med njimi.

(10)Naročnik mora poslati v objavo obvestilo o oddaji posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma v 48 dneh po oddaji posameznega naročila, razen če objavi obvestilo o oddanih posameznih naročilih za koledarsko leto. V tem primeru mora vsa zbrana obvestila predhodnega leta poslati v objavo najpozneje do 28. februarja tekočega leta. Obvestilo o oddaji posameznih naročil se ne glede na vrednost posameznih naročil in ne glede na vrednost okvirnega sporazuma objavi le na portalu javnih naročil.

(11)Naročnik ne sme uporabljati okvirnih sporazumov v nasprotju z namenom in naravo predmeta naročila ali tako, da bi kršil temeljna načela. 26. člen (uporaba elektronske dražbe)

(1)Naročnik se lahko odloči, da bo v postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopku s pogajanji po predhodni objavi naročilo oddal na elektronski dražbi, če je takrat že mogoče natančno in nedvoumno določiti tehnične specifikacije naročila. V enakih okoliščinah se lahko elektronska dražba izvede ob ponovnem odpiranju konkurence med strankami okvirnega sporazuma.

(2)Elektronska dražba se izvede potem, ko je naročnik enkrat že izvedel ocenjevanje ponudb, s čimer je omogočil razvrstitev novih ponudb z uporabo metod za samodejno ocenjevanje. Naročila storitev in naročila gradenj, ki vključujejo tudi intelektualne storitve, kot je na primer načrtovanje gradenj, ne morejo biti predmet elektronskih dražb. Elektronska dražba mora temeljiti: – le na cenah, če se naročilo odda ponudniku z najnižjo ceno, ali – na cenah oziroma novih vrednostnih elementih ponudb, navedenih v razpisni dokumentaciji, če se naročilo odda ekonomsko najugodnejšemu ponudniku.

(3)Naročnik, ki se odloči za izvedbo elektronske dražbe, mora to navesti v obvestilu o naročilu. Razpisna dokumentacija mora vsebovati tudi naslednje podatke:

1. značilnosti blaga oziroma storitev, katerih vrednost bo predmet elektronske dražbe, pod pogojem, da so te značilnosti merljive in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih;
2. omejitve glede vrednosti, ki se lahko predložijo, kot izhajajo iz razpisne dokumentacije v zvezi s predmetom naročila;
3. informacije, ki bodo na voljo ponudnikom med potekom elektronske dražbe in, če je mogoče, kdaj jim bodo na voljo;
4. informacije v zvezi s postopkom elektronske dražbe;
5. pogoje, pod katerimi bodo ponudniki lahko predložili ponudbe, zlasti minimalne razlike, ki bodo, če je to primerno, zahtevane pri predložitvi poznejše ponudbe na dražbi;
6. ustrezne informacije v zvezi z uporabljeno elektronsko opremo ter z modalitetami in tehničnimi specifikacijami za povezavo s sistemom, ki bo uporabljen.

(4)Pred začetkom postopka elektronske dražbe mora naročnik opraviti začetno ocenjevanje ponudb v skladu z merili za izbor in njihovimi ponderji. Vsi ponudniki, ki predložijo sprejemljive ponudbe, morajo biti elektronsko istočasno povabljeni, da predložijo nove cene oziroma nove vrednosti. Povabilo mora vsebovati vse informacije o povezavah vsakega od njih z uporabljeno elektronsko opremo ter datum in čas začetka elektronske dražbe. Elektronska dražba se lahko izvede v več zaporednih krogih in se ne sme začeti prej kakor dva delovna dneva po datumu odpošiljanja povabil.

(5)Če se naročilo oddaja na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, je treba povabilu dodati izid celotnega ocenjevanja najugodnejšega ponudnika, ki je opravljeno v skladu z merili za izbor iz 39. člena tega zakona. Povabilo mora vsebovati tudi matematično formulo, ki jo je treba uporabiti pri elektronski dražbi za določitev samodejnih ponovnih razvrstitev na podlagi predloženih novih cen oziroma novih vrednosti. Ta formula mora vključevati ponderje za vsa merila, ki so predvidena za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe in so navedena v obvestilu o naročilu ali razpisni dokumentaciji, vendar se morajo za ta namen vsi razponi vnaprej zmanjšati na določeno vrednost. Če so dovoljene variante, se mora za vsako od njih določiti ločena formula.

(6)Naročnik mora v vsakem krogu elektronske dražbe takoj sporočiti vsem ponudnikom vsaj tiste informacije, ki jim omogočajo, da kadar koli preverijo svojo relativno uvrstitev. Če je to navedeno v razpisni dokumentaciji, mora sporočiti tudi informacije v zvezi z drugimi predloženimi cenami ali vrednostmi. Naročnik lahko kadar koli objavi število udeležencev v posameznem krogu elektronske dražbe, vendar pa v nobenem primeru in v nobeni njeni fazi ne sme razkriti imen ponudnikov.

(7)Elektronska dražba se lahko konča na enega ali več naslednjih načinov:

1. v skladu z datumom in časom, ki sta vnaprej določena v povabilu k sodelovanju na dražbi;
2. v povabilu k sodelovanju mora naročnik navesti, da bo dražba končana, ko ne bo več ponujenih novih cen ali novih vrednosti. V tem primeru mora naročnik v povabilu k sodelovanju v elektronski dražbi opredeliti rok, po poteku katerega ni več mogoče predložiti nove ponudbe in ki pomeni konec elektronske dražbe;
3. ko se izvede toliko krogov dražbe, kolikor jih je bilo navedenih v povabilu k sodelovanju na dražbi.

(8)Če se naročnik odloči, da bo elektronsko dražbo končal v skladu s

1. točko prejšnjega odstavka in v kombinaciji z načinom, opredeljenim v
2. točki prejšnjega odstavka, mora biti v povabilu k sodelovanju opredeljen čas za vsak krog dražbe.

(9)Po končani elektronski dražbi mora naročnik oddati naročilo na podlagi njenih izidov, ki so izračunani z uporabo vnaprej objavljenih meril in njihovih ponderjev. Elektronske dražbe ne sme uporabljati v nasprotju z določbami tega zakona ali tako, da ovira, omejuje ali izkrivlja konkurenco ali spreminja predmet naročila, kot je bil opredeljen v obvestilu o naročilu in razpisni dokumentaciji.

(10)Če se elektronska dražba izvede na podlagi elektronske oddaje ponudb, mora naročnik ponudnike o tem seznaniti že v razpisni dokumentaciji. Ponudnikom mora biti omogočen vpogled v trenutno razvrstitev na podlagi meril že ob prvi prijavi v informacijski sistem elektronske dražbe. 27. člen (naročanje pri ali prek skupnih nabavnih organov in na podlagi pooblastila)

(1)Naročnik lahko naroči blago, storitve ali gradnje pri ali prek skupnega nabavnega organa. Za izvedbo postopka naročanja lahko pooblasti osebo, ki mora v skladu s

1. ali
2. členom ZJN-2,
3. členom ZJNVETPS ali predpisi druge države članice ali tretje države oddajati svoja naročila v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

(2)V primerih iz prejšnjega odstavka za pravilnost izvedbe postopka naročanja odgovarja naročnik. Šteje se, da je naročnik ravnal v skladu s tem zakonom, če je skupni nabavni organ ali naročnik, pooblaščen za izvedbo postopka naročanja, ravnal v skladu s tem zakonom ali predpisom, ki ureja javno naročanje na obrambnem in varnostnem področju v državi članici. Kadar izvaja postopek naročanja organ Evropske unije, se šteje, da je naročnik ravnal v skladu s tem zakonom, če je organ Evropske unije ravnal v skladu z direktivo iz drugega odstavka 1. člena tega zakona. Tretje poglavje SPLOŠNA PRAVILA GLEDE DOLOČITVE TEHNIČNIH IN DRUGIH ELEMENTOV NAROČANJA 28. člen (funkcionalne zahteve in tehnične specifikacije)

(1)Tehnične specifikacije iz drugega odstavka 3. člena tega zakona se navedejo v obvestilu o naročilu oziroma razpisni dokumentaciji. Kadar koli je to mogoče, jih je treba določiti tako, da upoštevajo standarde za dostop za invalidne osebe ali standarde za gradbene objekte, namenjene vsem uporabnikom.

(2)Tehnične specifikacije morajo omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Oblikovane morajo biti na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika tako, da ne omejujejo nedopustno konkurence med ponudniki.

(3)Ne glede na tehnična pravila Republike Slovenije, vključno s tistimi, ki so vezana na varnost proizvodov, in tehnične zahteve, ki jih mora Republika Slovenija zaradi zagotavljanja interoperabilnosti izpolnjevati na podlagi mednarodnih standardizacijskih dogovorov, ter pod pogojem, da so ta pravila ali zahteve v skladu z zakonodajo Evropske unije, se morajo tehnične specifikacije oblikovati na enega ali več naslednjih načinov:

1. s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz drugega odstavka
2. člena tega zakona in po prednostnem vrstnem redu na: – slovenske nevojaške standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih; – evropska tehnična soglasja; – skupne nevojaške tehnične specifikacije; – slovenske nevojaške standarde, ki prenašajo mednarodne standarde; – druge mednarodne nevojaške standarde; – druge tehnične referenčne sisteme, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, druge slovenske nevojaške standarde, slovenska tehnična soglasja ali slovenske tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo proizvodov; – nevojaške tehnične specifikacije, ki izvirajo iz panoge in ki jih panoga priznava, ali – slovenske vojaške standarde, opredeljene v
3. točki drugega odstavka
4. člena tega zakona, in specifikacije obrambnih sredstev, ki so podobne tem standardom; pri vsakem sklicevanju na tehnične specifikacije iz drugega odstavka
5. člena tega zakona pa se navedeta besedi »ali enakovredni« in natančno določijo ključni parametri, ki jih mora izpolnjevati predmet naročila, da se šteje za enakovrednega, zlasti parametri glede funkcionalnosti, kakovosti in tehničnih zahtev;
6. v smislu navedbe storilnostnih ali funkcionalnih zahtev, ki lahko vključujejo tudi elemente, ki se nanašajo na varovanje okolja. Vendar morajo biti ti parametri dovolj natančni, da omogočajo ponudniku opredelitev predmeta naročila, naročniku pa oddajo naročila;
7. v smislu storilnostnih ali funkcionalnih zahtev iz prejšnje točke s sklicevanjem na zahteve iz
8. točke tega odstavka, ki so sredstvo, s katerim se izrazi domneva o skladnosti s temi storilnostnimi ali funkcionalnimi zahtevami;
9. s sklicevanjem na zahteve iz
10. točke tega odstavka v zvezi z določenimi značilnostmi in s sklicevanjem na navedene storilnostne ali funkcionalne zahteve iz
11. točke tega odstavka v zvezi z drugimi značilnostmi.

(4)Če naročnik izkoristi možnost sklicevanja na zahteve iz 1. točke prejšnjega odstavka, ne sme zavrniti ponudbe z obrazložitvijo, da blago ali storitve, ki so ponujene, niso skladne s specifikacijami, na katere se sklicuje, če ponudnik v svoji ponudbi z ustreznimi sredstvi in na način, ki ga je naročnik opredelil kot sprejemljivega v razpisni dokumentaciji, dokaže, da rešitve, ki jih predlaga, na enak način izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah. Ustrezno sredstvo je lahko tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preizkusih priznanega organa.

(5)Če naročnik izkoristi možnost iz tretjega odstavka tega člena, da določi tehnične specifikacije v smislu storilnostnih ali funkcionalnih zahtev, ne sme zavrniti ponudbe za blago, storitve ali gradnje, skladne s slovenskim standardom, ki prevzema evropski standard, z evropskim tehničnim soglasjem, skupno tehnično specifikacijo, mednarodnim standardom ali tehničnim referenčnim sistemom, ki so ga določili evropski organi za standardizacijo, če se te specifikacije nanašajo na storilnostne ali funkcionalne zahteve, ki jih določajo. Ponudnik mora v svoji ponudbi s katerimi koli ustreznimi sredstvi in na način, ki je sprejemljiv za naročnika, dokazati, da blago, storitev ali gradnja, ki je skladna s standardom, izpolnjuje storilnostne ali funkcionalne zahteve naročnika. Ustrezno sredstvo je lahko tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preizkusih priznanega organa.

(6)Če naročnik določi okoljske značilnosti v smislu storilnostnih ali funkcionalnih zahtev iz 2. točke tretjega odstavka tega člena, lahko uporabi tudi podrobne specifikacije ali po potrebi njene dele v skladu z evropskimi ali (več-) nacionalnimi znaki za okolje ali s katerim koli drugim znakom za okolje pod pogojem, da: – so navedene specifikacije primerne za opredelitev značilnosti blaga ali storitev, ki so predmet naročila; – so zahteve za oznako pripravljene na podlagi znanstvenih informacij; – so znaki za okolje sprejeti ob uporabi postopka, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije, ter – so na voljo vsem zainteresiranim.

(7)Naročnik lahko navede, da se za blago in storitve z znakom za okolje domneva skladnost s tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije. Sprejeti mora vsako drugo ustrezno dokazilo, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preizkusih priznanega organa.

(8)Za namene tega člena se za priznane organe štejejo laboratoriji za preizkušanje in umerjanje ter certifikacijski in nadzorni organi, ki so usklajeni z evropskimi standardi. Naročnik mora sprejeti potrdila, ki jih izdajo priznani organi s sedežem v drugih državah članicah, lahko pa sprejme tudi potrdila, ki jih izdajo priznani organi s sedežem v tretjih državah.

(9)Če tega ne upravičuje predmet naročila, se tehnične specifikacije ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir, posebni postopek, blagovno znamko, patent, tip, posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim gospodarskim subjektom ali nekaterim proizvodom ali bi bili s tem izločeni. To sklicevanje je dovoljeno, če ni mogoče opisati predmeta naročila v skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena, in če se navedeta besedi »ali enakovredni«.

(10)Če so funkcionalne zahteve iz tehničnih specifikacij opredeljene kot pogoj, je dokazno breme za njihovo izpolnitev na strani ponudnika. 29. člen (variantne ponudbe)

(1)Če je merilo za oddajo ekonomsko najugodnejša ponudba, lahko naročnik določi, da bo upošteval variante, ki jih predložijo ponudniki.

(2)Naročnik mora v obvestilu o naročilu navesti, ali dovoli variante ali ne. Če variantne ponudbe niso dovoljene, jih naročnik ne sme upoštevati.

(3)Naročnik, ki dovoli predložitev variant, mora v razpisni dokumentaciji navesti minimalne zahteve, ki jih je treba upoštevati v variantnih ponudbah, in katere koli posebne zahteve za njihovo predstavitev. Obravnavajo se samo variante, ki izpolnjujejo minimalne zahteve naročnika.

(4)V postopkih za oddajo naročila blaga ali storitev naročnik, ki je dovolil predložitev variant, ne sme zavrniti variante zgolj zato, da bi, če bi bile uspešne, pripeljale do naročila storitve namesto naročila blaga ali do naročila blaga namesto naročila storitve. 30. člen (obveznosti v zvezi z davki, varstvom okolja, zagotavljanjem zaposlovanja in pogoji za delo)

(1)Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji navede organ ali organe, od katerih lahko kandidat ali ponudnik pridobi ustrezne informacije o obveznostih v zvezi z davki in varovanjem okolja, določbah za zagotavljanje zaposlovanja in pogojih za delo, ki veljajo v Republiki Sloveniji, regiji, kraju ali državi članici ali tretji državi, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve, ter veljajo za gradnje, ki se izvajajo na kraju samem, ali za storitve, ki se opravljajo med izvedbo naročila.

(2)Če naročnik navede informacije iz prejšnjega odstavka, mora od ponudnikov ali kandidatov zahtevati, da navedejo, da so pri pripravi svoje ponudbe upoštevali obveznosti v zvezi z določbami za zagotavljanje zaposlovanja in pogoje za delo, ki veljajo v kraju, kjer je treba izvesti gradnje ali opraviti storitve. Navedena zahteva ni v povezavi z določbo, ki ureja obravnavanje neobičajno nizkih ponudb. Četrto poglavje POGOJI ZA UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI IN MERILA ZA IZBOR 31. člen (preverjanje sposobnosti, izbor udeležencev in oddaja naročil)

(1)Naročnik mora naročilo oddati na podlagi meril za izbor, opredeljenih v

1. členu tega zakona, ob upoštevanju določb
2. člena tega zakona in možnosti ponujanja variant.

(2)V postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po predhodni objavi, postopku s pogajanji brez predhodne objave, konkurenčnem dialogu in postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, ki se izvede v skladu z

1. točko prvega odstavka
2. člena tega zakona, naročnik odda naročilo po tem, ko:
3. preveri, ali so predložene ponudbe popolne;
4. razvrsti popolne ponudbe glede na merila.

(3)V postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, ki se izvede v skladu z

1. točko prvega odstavka
2. člena tega zakona, naročnik odda naročilo po tem, ko:
3. razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila;
4. preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna.

(4)V primeru okvirnega sporazuma odda naročnik posamezno naročilo v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, odvisno od načina izbire ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma, ki ga je v skladu z drugim odstavkom 25. člena tega zakona predvidel v razpisni dokumentaciji.

(5)Preverjanje iz drugega in tretjega odstavka tega člena se nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz

1. do
2. člena tega zakona ter na pogoje in merila iz devetega odstavka tega člena.

(6)Ne glede na druge določbe tega zakona ponudniku ni treba predložiti nobenega dokazila o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco. Namesto dokazila ponudnik da izjavo o podatkih, ki jih mora vsebovati ponudba. Podatke iz uradnih evidenc naročnik pridobi sam. Za pridobitev osebnih podatkov je potrebno soglasje osebe, na katero se podatki nanašajo, razen če ta ali drug zakon določa drugače.

(7)Pri preverjanju sposobnosti gospodarskega subjekta lahko naročnik upošteva podatke iz uradnih evidenc, ki jih je pridobil oziroma jih je predložil ponudnik ali kandidat v drugih postopkih naročanja, če izpis iz uradne evidence ni starejši od štirih mesecev.

(8)Naročnik lahko od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa ter tehnične in poklicne sposobnosti. Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o naročilu.

(9)V postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po predhodni objavi in postopku konkurenčnega dialoga lahko naročnik tako, da to navede v obvestilu o naročilu ali razpisni dokumentaciji, omeji število primernih kandidatov, ki jih bo povabil, da predložijo ponudbe, da se udeležijo pogajanj ali da sodelujejo v dialogu, če je prijavljenih dovolj primernih kandidatov. Naročnik v obvestilu o naročilu navede objektivna in nediskriminatorna merila ali pravila, ki jih namerava uporabiti, najmanjše število kandidatov, ki jih namerava povabiti, in, če je to primerno, njihovo največje število. Najmanjše število kandidatov, ki jih namerava povabiti, ne sme biti manjše od tri. V vsakem primeru pa mora biti število povabljenih kandidatov zadostno za zagotovitev konkurence.

(10)Naročnik mora povabiti najmanj toliko kandidatov, kolikor jih je vnaprej določil kot minimalno število. Če je število kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za udeležbo in zahtevano stopnjo sposobnosti, nižje od najmanjšega števila, lahko naročnik nadaljujejo postopek tako, da povabi kandidata oziroma kandidate, ki izpolnjujejo zahtevano sposobnost.

(11)Če naročnik meni, da zaradi števila primernih kandidatov ni zagotovljena zadostna konkurenca, lahko začasno prekine postopek in ponovno objavi prvotno obvestilo o naročilu v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo objave, ter določi nov rok za oddajo prijav za sodelovanje. V tem primeru so kandidati, izbrani po prvi objavi, in kandidati, izbrani po drugi objavi, povabljeni v skladu s 67. členom tega zakona. Ta možnost ne posega v pravico naročnika, da zavrne vse ponudbe in začne nov postopek naročanja.

(12)Naročnik v primeru iz desetega in enajstega odstavka tega člena v nadaljevanje postopka ne sme vključiti gospodarskih subjektov, ki se niso prijavili za sodelovanje, niti kandidatov, ki nimajo zahtevanih sposobnosti.

(13)Če naročnik uporabi možnost zmanjšanja števila rešitev, o katerih je treba razpravljati, ali ponudb, o katerih se je treba pogajati v postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, postopku s pogajanji po predhodni objavi, postopku s pogajanji brez predhodne objave ali konkurenčnem dialogu, mora to storiti z uporabo meril za izbor, ki so navedena v obvestilu o naročilu, razpisni dokumentaciji ali drugem dokumentu, ki vsebuje podatke o vsebini naročila. V vsakem primeru mora dobiti dovolj rešitev ali primernih kandidatov, da je zagotovljena konkurenca.

(14)Naročnik lahko od gospodarskih subjektov zahteva, da mu pojasnijo oziroma predložijo dodatna pojasnila k dokumentom, že predloženim v skladu z 32. do 38. členom tega zakona.

(15)Podatke, ki se vodijo v uradnih evidencah in ponudnik za njih ni predložil dokazila sam, lahko naročnik namesto v uradni evidenci, preveri v enotnem informacijskem sistemu, ki predstavlja zbirko podatkov o ponudnikih ter njihovih ponudbah in ga vodi ministrstvo, pristojno za upravo, če ponudnik v tem sistemu naročnika izkazljivo potrdi. V enotni informacijski sistem se pridobijo javni podatki iz poslovnega registra ter registra transakcijskih računov, ob soglasju ponudnika pa tudi podatki iz kazenske evidence za fizične osebe, kazenske evidence za pravne osebe, davčne evidence, evidence insolvenčnih postopkov in evidence ponudnikov z negativnimi referencami, ki izkazujejo, ali ponudnik izpolnjuje pogoje iz

1. do
2. člena tega zakona,
3. do
4. člena ZJN-2 oziroma
5. do
6. člena ZJNVETPS. Kadar se v sistem pridobijo osebni podatki, je potrebno tudi soglasje posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. V informacijski sistem lahko ponudnik predloži tudi druga dokazila o sposobnosti. V enotnem informacijskem sistemu se podatki zbirajo, obdelujejo in shranjujejo za potrebe postopkov oddaje javnih naročil. Naročniki uporabljajo te podatke izključno za preveritev ponudb v skladu z
7. členom tega zakona,
8. členom ZJN-2 ali
9. členom ZJNVETPS, pri čemer za posamezen pogoj za ugotavljanje sposobnosti ponudnika iz
10. člena tega zakona ali
11. člena ZJN-2, o katerem se vodi uradna evidenca, pridobijo le pritrdilen ali zavrnilen podatek o tem, ali ponudnik izpolnjuje pogoj. Osebni podatki v enotnem informacijskem sistemu se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Tajni podatki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, poslovne skrivnosti pa v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Osebni in tajni podatki ter poslovne skrivnosti so v enotnem informacijskem sistemu v času hrambe dostopni le naročniku, ki jih je pridobil. Do njih lahko dostopajo le s strani naročnika pooblaščene osebe, ki vodijo ali odločajo v postopku javnega naročanja. V sistemu se označi datum prenosa podatkov. Zbrani podatki se hranijo do dokončnosti odločitve o oddaji naročila, nato se izbrišejo.
12. člen (osnovna sposobnost kandidata ali ponudnika)

(1)Naročnik mora iz postopka naročanja izločiti kandidata ali ponudnika, katerega osnovno sposobnost je preverjal, če je bil le-ta ali njegov zakoniti zastopnik, v kolikor gre za pravno osebo, pravnomočno obsojen zaradi naslednjih kaznivih dejanj, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: KZ-1): – terorizem (

1. člen KZ-1), – financiranje terorizma (
2. člen KZ-1), – sprejemanje podkupnine pri volitvah (
3. člen KZ-1), – goljufija (
4. člen KZ-1), – protipravno omejevanje konkurence (
5. člen KZ-1), – povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem (
6. člen KZ-1), – oškodovanje upnikov (
7. člen KZ-1), – poslovna goljufija (
8. člen KZ-1), – goljufija na škodo Evropske unije (
9. člen KZ-1), – preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti (
10. člen KZ-1), – preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji (
11. člen KZ-1), – preslepitev kupcev (
12. člen KZ-1), – neupravičena uporaba tuje oznake ali modela (
13. člen KZ-1), – neupravičena uporaba tujega izuma ali topografije (
14. člen KZ-1), – ponareditev ali uničenje poslovnih listin (
15. člen KZ-1), – izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti (
16. člen KZ-1), – zloraba informacijskega sistema (
17. člen KZ-1), – zloraba notranje informacije (
18. člen KZ-1), – zloraba trga finančnih instrumentov (
19. člen KZ-1), – zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (
20. člen KZ-1), – nedovoljeno sprejemanje daril (
21. člen KZ-1), – nedovoljeno dajanje daril (
22. člen KZ-1), – ponarejanje denarja (
23. člen KZ-1), – ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev (
24. člen KZ-1), – pranje denarja (
25. člen KZ-1), – zloraba negotovinskega plačilnega sredstva (
26. člen KZ-1), – uporaba ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva (
27. člen KZ-1), – izdelava, pridobitev in odtujitev pripomočkov za ponarejanje (
28. člen KZ-1), – davčna zatajitev (
29. člen KZ-1), – tihotapstvo (
30. člen KZ-1), – izdaja tajnih podatkov (
31. člen KZ-1), – jemanje podkupnine (
32. člen KZ-1), – dajanje podkupnine (
33. člen KZ-1), – sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje (
34. člen KZ-1), – dajanje daril za nezakonito posredovanje (
35. člen KZ-1), – hudodelsko združevanje (
36. člen KZ-1).

(2)Naročnik mora iz posameznega postopka naročanja izločiti ponudnika ali kandidata, če je le-ta na dan, ko poteče rok za oddajo ponudb, izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami iz 73. člena tega zakona, 77.a člena ZJN-2 oziroma 81.a člena ZJNVETPS.

(3)Naročnik mora iz postopka naročanja izločiti kandidata ali ponudnika, če je bilo zanj ugotovljeno na podlagi kakršnih koli dokazov, vključno z zaupnimi viri podatkov, da ni dovolj zanesljiv, da bi lahko izključili grožnje zoper varnost Republike Slovenije.

(4)Naročnik lahko iz postopka naročanja izloči kandidata ali ponudnika, če: – ima na dan, ko je bila oddana ponudba, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika zapadle, neplačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 eurov ali več; – je v postopku prisilne poravnave ali je bil zanj podan predlog za začetek postopka prisilne poravnave in sodišče o tem predlogu še ni odločilo; – je v stečajnem postopku ali je bil zanj podan predlog za začetek stečajnega postopka in sodišče o tem predlogu še ni odločilo; – je v postopku prisilnega prenehanja, je bil zanj podan predlog za začetek postopka prisilnega pre­nehanja in sodišče o tem predlogu še ni odločilo, z njegovimi posli iz drugih razlogov upravlja sodišče ali je opustil poslovno dejavnost ali je v katerem koli podobnem položaju; – je bil s pravnomočno sodbo v kateri koli državi obsojen za prestopek v zvezi s svojim poklicnim ravnanjem, kot je na primer kršitev zakonodaje, ki ureja izvoz obrambne oziroma varnostne opreme; – je bil spoznan za krivega zaradi hude strokovne ali poklicne napake, kot je na primer kršitev obveznosti varovanja tajnih podatkov ali zanesljivosti oskrbe pri izvajanju prejšnjega naročila, ki je bila dokazana s sredstvi, ki jih naročnik lahko utemelji; – je pri dajanju informacij, zahtevanih v skladu z do­ločbami 31. do 40. člena tega zakona, v tem ali predhodnih postopkih namerno podal zavajajoče razlage ali teh informacij ni zagotovil.

(5)Kadar namerava ponudnik izvesti naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena izpolnjevati tudi podizvajalec, ki sodeluje pri izvedbi naročila. Če se naročnik odloči, da mora kandidat ali ponudnik izpolnjevati pogoje iz prejšnjega odstavka in namerava ponudnik izvesti naročilo s podizvajalcem, mora navedene pogoje izpolnjevati tudi podizvajalec, ki sodeluje pri izvedbi naročila.

(6)Ponudnik izkaže, da izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena in prve do pete alineje četrtega odstavka tega člena z dokazilom iz uradne evidence. V skladu s šestim odstavkom prejšnjega člena lahko ponudnik namesto dokazila v ponudbi navede, v kateri evidenci in pri katerem državnem organu, organu lokalne skupnosti ali no­silcu javnega pooblastila lahko naročnik ta podatek iz uradnih evidenc pridobi sam. Če gre za utemeljen dvom o osnovni sposobnosti kandidatov ali ponudnikov, lahko naročnik zaprosi pristojne organe za vse informacije o osnovni sposobnosti kandidatov ali ponudnikov iz prvega odstavka tega člena in prve do pete alineje četrtega odstavka tega člena, za katere meni, da so potrebne.

(7)Če kandidat ali ponudnik nima sedeža v Republiki Sloveniji, lahko naročnik zaprosi za sodelovanje pristojne organe v državi, v kateri ima kandidat ali ponudnik svoj sedež. Informacije, ki jih morajo pri­dobiti naročniki, se morajo nanašati na pravne oziroma fizične osebe in vse druge osebe, ki so pooblaščene za zastopanje, odločanje ali nadzor nad kandidatom ali ponudnikom. Če država, v kateri ima kandidat oziroma ponudnik svoj sedež, ne izdaja dokumentov iz prejšnjega odstavka, lahko naročnik namesto pisnega dokazila sprejme zapriseženo izjavo prič ali zapriseženo izjavo kandidata oziroma ponudnika. Izjava mora biti podana pred pravosodnim ali upravnim organom, notarjem ali pristojnim organom poklicnih ali gospodarskih subjektov v državi, v kateri ima kandidat oziroma ponudnik svoj sedež, če je vrednost celotnega naročila, za katerega se vodi postopek naročanja, enaka ali večja od vrednosti iz prvega odstavka 7. člena tega zakona.

(8)Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, oblikovanega na podlagi informacij ministrstva, pristojnega za pravosodje, Davčne uprave Republike Slovenije, Carinske uprave Republike Slovenije in drugih organov, pristojnih za vodenje evidenc, obvesti Komisijo, kateri državni organi in drugi subjekti so pristojni za izdajo dokazil iz šestega in sedmega odstavka tega člena.

(9)Način vzpostavitve podatkovne zbirke o izključitvah ponudnikov iz postopkov naročanja in podatke, ki se vodijo v tej zbirki, določa uredba, ki jo izda vlada na podlagi devetega odstavka 42. člena ZJN-2.

(10)Naročnik ne glede na določila četrtega odstavka tega člena iz postopka javnega naročanja ne sme izločiti kandidata ali ponudnika, pri katerem je sodišče pravnomočno odločilo o potrditvi prisilne poravnave. 33. člen (sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti)

(1)Naročnik lahko od vsakega gospodarskega subjekta, ki želi sodelovati pri naročanju, zahteva, da predloži dokazilo v skladu s predpisi države članice, v kateri ima sedež, o vpisu v register poklicev ali trgovski register ali da predloži izjavo ali potrdilo. Podatke iz javnih evidenc za ponudnike iz Republike Slovenije mora naročnik pridobiti sam.

(2)Če morajo kandidati ali ponudniki imeti posebno dovoljenje ali morajo biti člani posebne organizacije, da bi lahko v državi, v kateri imajo svoj sedež, opravljali storitev, ki je predmet naročila, lahko naročnik od njih zahteva, da v postopkih za oddajo naročil storitev predložijo dokazila o tem dovoljenju ali članstvu. 34. člen (ekonomska in finančna sposobnost)

(1)Naročnik lahko od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo tudi pogoje iz tega člena. Izpolnjevanje minimalnih pogojev za priznanje sposobnosti za naročilo mora biti v povezavi in sorazmerno s predmetom naročila. Pogoje za priznanje sposobnosti mora naročnik navesti v obvestilu o naročilu opisno ali s sklicevanjem na določbe tega zakona.

(2)Naročnik lahko od gospodarskega subjekta kot dokaz o finančni in ekonomski sposobnosti gospodarskega subjekta zahteva predložitev enega ali več od naslednjih dokumentov, iz katerih bo lahko ugotovil izpolnjevanje zahtevane finančne in ekonomske sposobnosti, razen tistih podatkov, ki jih lahko pridobi sam v skladu s

1. členom tega zakona, kot na primer:
2. ustrezne bančne izpiske, podatke o boniteti poslovanja ali, če je to primerno, dokazilo o škodnem zavarovanju poklicnega tveganja;
3. računovodske izkaze ali izvlečke iz računovodskih izkazov in poslovnih knjig z vsebino, kakršno naročnik določi v razpisni dokumentaciji, če jih zakonodaja države, kjer ima gospodarski subjekt sedež, zahteva;
4. različne oblike izpisov prometa in, če je to primerno, prometa na področju naročila za največ zadnja tri poslovna leta, upoštevajoč datum ustanovitve ali začetka poslovanja gospodarskega subjekta, če so informacije o tem prometu na voljo.

(3)Gospodarski subjekt se lahko, kadar je to primerno, za naročilo sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V takem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila. Kot dokazilo lahko na primer šteje pisni dogovor teh subjektov, sklenjen za ta namen. Če gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik njegovo ponudbo izloči.

(4)Pogoji iz prejšnjega odstavka veljajo tudi, če nastopa več gospodarskih subjektov skupaj. Pri tem se posamezni subjekt lahko sklicuje na sposobnost sodelujočih v skupini ali drugih subjektov.

(5)Naročnik mora v obvestilu o naročilu ali razpisni dokumentaciji navesti, katero dokazilo ali dokazila iz drugega odstavka tega člena je izbral in katera druga dokazila morajo gospodarski subjekti predložiti.

(6)Naročnik lahko zahteva, da ponudnik v ponudbi predloži izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih naročanja.

(7)Če gospodarski subjekt iz katerega koli utemeljenega razloga ne more predložiti zahtevanih dokazil, lahko ekonomsko in finančno sposobnost dokaže s katerim koli drugim dokumentom, za katerega naročnik meni, da je primeren. 35. člen (tehnična in kadrovska sposobnost)

(1)Naročnik oceni in preveri tehnično in kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena.

(2)Naročnik lahko od gospodarskih subjektov zahteva, da izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo blaga, storitve ali gradnje na enega ali več od naslednjih načinov:

1. s seznamom: – najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih petih letih, vključno z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Gospodarski subjekt mora predložiti dokazilo o dobavi in storitvah v obliki izjav, ki jih izda ali sopodpiše pristojni organ, ali v obliki pogodb, računov in podobnih dokazil. Če je bil gospodarski subjekt dobavitelj naročniku, ki ni naročnik po tem zakonu, pa v obliki izjave kupca ali v obliki pogodbe oziroma delov pogodbe v zvezi z naročilom ali računom ali, če tega ni, v obliki izjave gospodarskega subjekta; – gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, vključno s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje. V potrdilih morajo biti navedeni vrednost, datum in kraj opravljenih gradenj z navedbo, da so bile opravljene po predpisih stroke in ustrezno zaključene, ter z navedbo naročnikovih podatkov. Naročnik lahko določi, da mu naročniki z njihove strani izdana potrdila o opravljenem naročilu posredujejo neposredno;
2. z navedbo tehničnega osebja ali strokovnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskem subjektu oziroma zanj opravljajo ali bodo opravljali dela, zlasti pa tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, in pri naročilu gradenj tistih, od katerih lahko naročnik zahteva, da izvedejo gradnjo;
3. z opisom tehničnih sredstev in ukrepov, ki jih gospodarski subjekt uporablja za zagotovitev kakovosti, ter sredstev gospodarskega subjekta za študije in raziskave, pa tudi notranjih pravil v zvezi z intelektualno lastnino;
4. s pregledom proizvodnih zmogljivosti dobavitelja blaga ali tehničnih zmogljivosti gospodarskega subjekta, po potrebi pa tudi sredstev za študije in raziskave, ki so mu na voljo, ter ukrepov za zagotavljanje kakovosti. Pregled lahko opravi naročnik ali po njegovem pooblastilu pooblaščeni pristojni uradni organ države, v kateri ima gospodarski subjekt sedež, pod pogojem, da ta organ soglaša z izvedbo pregleda;
5. pri naročilih blaga, storitev in gradenj, ki vključujejo tudi namestitvena in instalacijska dela ali storitve, z dokazili o izobrazbi in strokovni sposobnosti gospodarskega subjekta oziroma vodstvenih delavcev gospodarskega subjekta in zlasti osebe ali oseb, odgovornih za opravljanje storitev ali izvedbo gradnje;
6. pri naročilih storitev ali gradenj z navedbo ukrepov za okoljsko upravljanje, ki jih bo gospodarski subjekt lahko uporabil med izvajanjem naročila, če je to glede na predmet naročila primerno;
7. z izjavo o povprečnem letnem obsegu razpoložljive delovne sile in številu oseb, odgovornih za vodenje projektov pri ponudniku storitev ali gradbenem izvajalcu, za zadnja tri leta;
8. z izjavo o orodju, materialu in tehnični opremi, številu zaposlenih in znanju oziroma virih oskrbe, vključno z lokacijo, če je ta na ozemlju tretje države, ki bodo gospodarskemu subjektu na voljo za izvedbo naročila, izpolnjevanje morebitnih večjih naročnikovih potreb zaradi krize ali za zagotavljanje vzdrževanja, posodobitve ali prilagoditve blaga, ki je predmet naročila;
9. z navedbo dela naročila, ki ga ponudnik storitev morebiti namerava izvesti s podizvajalcem;
10. v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti: – z vzorci, opisi oziroma fotografijami, katerih istovetnost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik, – s certifikati, ki jih izdajajo uradne pooblaščene ustanove ali pristojne agencije za nadzor kakovosti in s katerimi se potrdi skladnost izdelkov s tehničnimi specifikacijami ali veljavnimi standardi;
11. pri naročilih, ki se nanašajo na vojaško orožje in opremo, z ustreznim dovoljenjem oziroma soglasjem za njuno proizvodnjo in promet z njima, ki se izda na podlagi predpisa, ki ureja ali proizvodnjo ali promet vojaškega orožja in opreme. Če država članica ali tretja država tega dovoljenja ne izdaja, lahko ponudnik, ki ima sedež v državi članici ali tretji državi, namesto dokazila predloži izjavo, da v državi, kjer ima sedež, ni treba imeti posebnega dovoljenja za proizvodnjo vojaškega orožja in opreme ali promet z njima.

(3)Pri naročilih, ki vključujejo tajne podatke, naročnik preveri usposobljenost gospodarskih subjektov v skladu s tretjim do osmim odstavkom 16. člena tega zakona.

(4)Gospodarski subjekt se lahko, kadar je to primerno, sklicuje na kapacitete sposobnost drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V takem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila. Kot dokazilo lahko na primer šteje pisni dogovor teh subjektov, sklenjen za ta namen. Če gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik njegovo ponudbo izloči.

(5)Pogoji iz prejšnjega odstavka veljajo tudi, če nastopa več gospodarskih subjektov skupaj. Pri tem se lahko posamezni subjekt sklicuje na sposobnost sodelujočih v skupini ali na sposobnosti drugih subjektov.

(6)V postopkih naročanja, katerih predmet so dobave blaga, ki vključujejo namestitev ali vgraditev, opravljanje storitev oziroma izvedbo gradenj, se lahko sposobnost gospodarskih subjektov, da opravijo storitev ali izvedejo namestitvena dela ali gradnjo, oceni zlasti glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost, kot jih je opredelil naročnik v razpisni dokumentaciji.

(7)Naročnik mora v obvestilu o naročilu ali razpisni dokumentaciji navesti, katere načine dokazovanja iz drugega odstavka tega člena bo štel kot ustrezne.

(8)Če gospodarski subjekt iz katerega koli utemeljenega razloga ne more predložiti zahtevanih dokazil, lahko svojo tehnično oziroma kadrovsko sposobnost dokaže s katerim koli drugim dokumentom, za katerega naročnik meni, da je primeren.

1. člen (standardi za zagotovitev kakovosti) Če naročnik zahteva predložitev spričeval neodvisnih pooblaščenih organov, ki potrjujejo usklajenost gospodarskega subjekta z veljavnimi standardi za zagotovitev kakovosti, se mora sklicevati na sisteme zagotavljanja kakovosti, ki temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov, ki jih potrjujejo neodvisni pooblaščeni organi. Ti organi morajo biti usklajeni s serijo evropskih standardov v zvezi z izdajanjem akreditacij in potrdil. Naročnik mora sprejeti enakovredna potrdila, ki jih izdajo neodvisni pooblaščeni organi s sedežem v drugih državah članicah. Naročnik mora od gospodarskih subjektov sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti.
2. člen (standardi za okoljsko upravljanje) Če naročnik v primerih iz
3. točke drugega odstavka
4. člena tega zakona zahteva spričevala neodvisnih organov, ki so pooblaščeni za ugotavljanje in potrjevanje usklajenosti gospodarskega subjekta z veljavnimi standardi za varstvo okolja, se mora sklicevati na Sistem Evropske unije za okoljsko upravljanje in presojanje (EMAS) ali na standarde za varstvo okolja, ki temeljijo na evropskih ali mednarodnih standardih, ki so jih potrdili organi, ki jih priznava Evropska unija. Naročnik mora sprejeti enakovredna dokazila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah, in druga dokazila o enakovrednih ukrepih za varstvo okolja.
5. člen (zagotavljanje zanesljivosti oskrbe)

(1)Naročnik v obvestilu o naročilu ali razpisni dokumentaciji oziroma dodatnih dokumentih navede svoje zahteve glede zagotavljanja zanesljivosti oskrbe.

(2)Naročnik lahko v ta namen zahteva, da mora ponudba vsebovati zlasti naslednje elemente:

1. potrdilo ali dokumentacijo, iz katere izhaja, da bo ponudnik sposoben izpolniti obveznosti v zvezi z izvozom, prenosom in tranzitom blaga, povezanega s predmetom naročila, vključno s kakršno koli dodatno dokumentacijo iz države članice;
2. navedbo vseh omejitev glede razkritja, prenosa ali uporabe blaga ali storitev in rezultatov uporabe tega blaga oziroma storitev, ki jih mora upoštevati naročnik zaradi nadzora izvoza ali varnostne ureditve;
3. potrdilo ali dokumentacijo, iz katere izhaja, da organizacija in lokacija ponudnikove oskrbovalne verige omogočata izpolnitev naročnikovih zahtev glede zanesljivosti oskrbe, ki so določene v obvestilu o naročilu ali razpisni dokumentaciji, in izjavo, da morebitne spremembe v oskrbovalni verigi med izvajanjem naročila ne bodo ovirale izpolnjevanja naročnikovih zahtev glede zanesljivosti oskrbe;
4. ponudnikovo izjavo, da bo ob morebitnih naročnikovih dodatnih potrebah zaradi krize v skladu s pogoji, ki bodo dogovorjeni, vzpostavil oziroma vzdrževal ustrezne zmogljivosti;
5. kakršne koli dodatne dokumente organov države, v kateri ima ponudnik sedež, glede izpolnjevanja dodatnih naročnikovih potreb, ki bi nastale zaradi krize;
6. ponudnikovo izjavo, da bo zagotavljal vzdrževanje, posodabljanje ali prilagoditve blaga, ki je predmet naročila;
7. ponudnikovo izjavo, da bo o kakršni koli spremembi v organizaciji, oskrbovalni verigi ali industrijski strategiji, ki bi lahko vplivala na izpolnjevanje njegovih obveznosti do naročnika, slednjega nemudoma obvestil;
8. ponudnikovo izjavo, da bo naročniku v skladu s pogoji, ki bodo dogovorjeni, zagotovil vsa posebna sredstva za proizvodnjo nadomestnih delov, komponent, sestavov in posebne preizkusne opreme, vključno s tehničnimi risbami, licencami in navodili za uporabo, če ne bo več mogel zagotavljati tega blaga.

(3)Naročnik ne sme zahtevati od ponudnika, da od države članice pridobi dokument, s katerim bi bila vnaprej omejena svoboda te države članice, da v skladu z mednarodnim pravom ali pravom Evropske unije uporablja svoja merila za izdajo dovoljenj glede izvoza, prenosa ali tranzita. 39. člen (merila za izbor)

(1)Naročnik lahko odda naročilo:

1. na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila, kot so na primer kakovost, cena, tehnične prednosti, estetske in funkcionalnih lastnosti, okoljske lastnosti, stroški poslovanja, stroškovna učinkovitosti, poprodajne storitve in tehnična pomoč, datum dobave in rok za dobavo ali dokončanje del, zanesljivost oskrbe in operativne lastnosti, ali
2. na podlagi najnižje cene.

(2)Če naročnik navede merila v obvestilu o naročilu oziroma razpisni dokumentaciji, morajo biti ta enaka.

(3)Naročnik mora pri oddaji naročila na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe v obvestilu o naročilu ali razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino naročila. Naročnik jih lahko ovrednoti z določitvijo največjega možnega razpona. Če jih po njegovem mnenju zaradi objektivnih razlogov ni mogoče ovrednotiti, mora v obvestilu o naročilu ali razpisni dokumentaciji navesti merila po vrstnem redu od najbolj do najmanj pomembnega.

(4)Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o naročilu ali razpisni dokumentaciji, in na način, kot so bila opisana in vrednotena.

(5)V primeru dveh ali več najugodnejših ponudb naročnik izbere med njimi na podlagi vnaprej določenega merila oziroma merila, ki jih navede v razpisni dokumentaciji.

(6)Naročnik mora merila oblikovati tako, da sta ponudnik, ki je oddal ponudbo za vse sklope, in ponudnik, ki je oddal ponudbo za en sklop ali del sklopov, v enakovrednem položaju. 40. člen (neobičajno nizka ponudba)

(1)Če naročnik meni, da je pri določenem naročilu glede na njegove predhodno določene zahteve ponudba neobičajno nizka ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, mora naročnik preveriti, ali je neobičajno nizka. Naročnik mora preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka tudi, če je vrednost ponudbe za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe vendar le, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe. Kadar naročnik v postopku javnega naročanja preveri popolnost vseh ponudb, v skladu s prejšnjim stavkom preveri, ali je ponudba neobičajno nizka glede na popolne ponudbe. Preden naročnik izloči neobičajno nizko ponudbo, mora od ponudnika pisno zahtevati podrobne podatke o njenih elementih, za katere meni, da so odločilni za izpolnitev tega naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb, ter njihovo vrednostno utemeljitev. Te podrobnosti se lahko nanašajo zlasti na: 1. ekonomičnost proizvodnega procesa, ponujene storitve ali načina gradnje; 2. izbrane tehnične rešitve oziroma izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri dobavi blaga, opravljanju storitev ali izvedbi gradnje; 3. izvirnost blaga, storitev ali gradenj, ki jih predlaga ponudnik; 4. skladnost s predpisi o zagotavljanju zaposlovanja in pogoji za delo, ki veljajo v kraju dobave blaga oziroma izvedbe storitev ali gradenj; 5. možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.

(2)Naročnik mora preveriti te postavke ob posvetovanju s ponudnikom, upoštevajoč predložena dokazila, in izločiti ponudbo, če ugotovi, da je neobičajno nizka.

(3)Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo le, če se je prej posvetoval s ponudnikom in če ta v primernem roku, ki ga določi naročnik, ne more dokazati, da je pomoč dodeljena zakonito. Če naročnik zavrne ponudbo v teh okoliščinah, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, in Evropsko komisijo. Peto poglavje ROKI 41. člen (roki za prejem prijav in ponudb)

(1)Pri določanju rokov za prejem prijav in ponudb mora naročnik upoštevati predvsem zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb, ter minimalne roke, določene s tem zakonom. Rok za prejem prijav ali ponudb mora biti tak, da omogoča gospodarskemu subjektu pripravo popolne prijave oziroma ponudbe.

(2)Če naročnik sam ali na pobudo gospodarskega subjekta presodi, da je to potrebno, rok za prejem prijav oziroma ponudb ustrezno podaljša.

(3)Če je obvestilo o naročilu objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, šteje rok za oddajo ponudbe od dneva, ko je naročnik to obvestilo poslal v objavo Uradu za publikacije Evropske unije. 42. člen (roki v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti)

(1)Rok za prejem prijav in ponudb pri oddaji naročila po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti je najmanj:

1. za prejem prijav za sodelovanje 30 dni od datuma pošiljanja obvestila o naročilu v objavo Uradu za publikacije Evropske unije;
2. za prejem ponudb 40 dni od datuma pošiljanja povabila za oddajo ponudb, če je vrednost naročila enaka ali večja od vrednosti iz prvega odstavka
3. člena tega zakona.

(2)Če naročnik objavi predhodno informativno obvestilo, se rok za prejem ponudb iz 2. točke prejšnjega odstavka lahko skrajša za štiri dni, pod pogojem, da predhodno informativno obvestilo vsebuje vse informacije, ki jih mora vsebovati obvestilo o naročilu, da so bile te informacije na voljo ob objavi in da je bilo predhodno informativno obvestilo poslano v objavo najmanj 52 dni in največ 12 mesecev pred dnem, ko je bilo v objavo poslano obvestilo o naročilu.

(3)Rok za prejem ponudb iz

1. točke prvega odstavka tega člena se lahko skrajša za dodatnih pet dni, če naročnik od dneva objave obvestila o naročilu omogoči neomejen in celovit neposreden elektronski dostop do razpisne dokumentacije in drugih dodatnih dokumentov, pri čemer v obvestilu o naročilu navede spletni naslov, na katerem so dostopni.
2. člen (rok za prejem prijav v postopku s pogajanji po predhodni objavi in konkurenčnem dialogu) Rok za prejem prijav v konkurenčnem dialogu in postopku s pogajanji po predhodni objavi je 30 dni od datuma pošiljanja obvestila o naročilu v objavo Uradu za publikacije Evropske unije.
3. člen (skrajšanje rokov zaradi nujnosti) Če v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopku s pogajanji po predhodni objavi zaradi nujnosti ni mogoče upoštevati roka za prejem prijav ali ponudb, lahko naročnik določi krajši rok za prejem prijav oziroma ponudb, vendar: – rok za prejem prijav ne sme biti krajši od desetih dni od dneva pošiljanja obvestila o naročilu v objavo; – rok za prejem ponudb ne sme biti krajši od desetih dni od datuma povabila k oddaji ponudb.
4. člen (podaljšanje rokov) Če naročnik zaradi kakršnega koli razloga v roku, določenem v tem zakonu, ne posreduje razpisne dokumentacije ali dodatnih informacij, čeprav jih je gospodarski subjekt zahteval pravočasno, ali če se naknadno ugotovi, da se lahko ponudbe predložijo šele po ogledu lokacije ali pregledu drugih dokumentov v zvezi s predmetnim naročilom na kraju samem, mora naročnik rok za prejem prijav ali ponudb podaljšati, tako da se lahko gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb. Podaljšanje roka mora naročnik objaviti na enak način, kot je objavil obvestilo o naročilu. V primeru postopka s pogajanji brez predhodne objave mora o podaljšanju roka pisno hkrati obvestiti gospodarske subjekte, povabljene k sodelovanju v tem postopku. Šesto poglavje OBJAVE
5. člen (vrste objav)

(1)Vrste objav so:

1. predhodno informativno obvestilo za naročila na obrambnem in varnostnem področju,
2. obvestilo o naročilu na obrambnem in varnostnem področju,
3. obvestilo o oddaji nar