(1)oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanje objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih pa bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče to njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru povsem na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.
- Pobudniki, ki se sklicujejo na subjektivni rok, bi zato morali dokazati, da so za nastanek škodljivih posledic, ki jih zatrjujejo, lahko izvedeli šele določen čas po uveljavitvi predpisa, in utemeljiti, zakaj ta čas ne more segati izven časovnega okvira enega leta pred vložitvijo pobude. Po presoji Ustavnega sodišča pobudniki z navedbami v pobudi niso zadostili zahtevam, ki izhajajo iz prejšnje točke obrazložitve. Zgolj s trditvijo, da so šele na okrogli mizi
- 2009 izvedeli za nastanek škodljivih posledic, ki naj bi jim nastajale na podlagi izpodbijane določbe Uredbe, pobudniki izpolnjenosti procesne predpostavke pravočasne vložitve pobude ne morejo utemeljiti. V letaku z naslovom »Evidentirane industrijske emisije snovi v zrak v Zasavju«, ki ga pobudniki prilagajo pobudi, so predstavljeni podatki o vsebnosti različnih anorganskih in organskih snovi, težkih kovin in prašnih delcev v zraku v Zasavju (v kg/leto), podatki o vplivih posameznih kemikalij na zdravje in podatki vsebnosti delcev z oznako PM10 v zraku za različna območja Slovenije. V letaku je navedeno, da so podatki povzeti po podatkih, objavljenih na spletni strani , oziroma po podatkih, objavljenih v letnem poročilu Agencije Republike Slovenije za okolje za leto
- Zato je mogoče sklepati, da so bili ti podatki očitno znani že pred novembrom 2009, še posebej glede na to, da je splošno znano, da so postopki izdaje okoljevarstvenega dovoljenja na podlagi izpodbijanega predpisa, v katerih se je uveljavljal prav nastanek zatrjevanih škodljivih posledic, potekali že v prvi polovici leta
- Glede na navedeno pobudniki, ki so pobudo vložili
- 2010, niso dokazali, da je pobuda pravočasna. Zato jo je Ustavno sodišče zavrglo. C.
- Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka
- člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič - Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar in dr. Jadranka Sovdat. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Korpič - Horvat. dr. Ernest Petrič l.r. Predsednik