Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice, stran 9402.

(1)S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Šmarješke Toplice (v nadaljevanju: OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2)Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določa: – izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, – zasnovo prostorskega razvoja občine, – zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra, – območja naselij, vključno z območji razpršene poselitve, ki so z njimi prostorsko povezana, – območja razpršene poselitve, – usmeritve za razvoj prostorskih ureditev.

(3)V izvedbenem delu OPN določa: – območja namenske rabe prostora, – prostorske izvedbene pogoje in – območja za katere se pripravi občinski podrobni prostorski načrt. 2. člen (vsebina in oblika OPN)

(1)OPN vsebuje tekstualni del in grafične prikaze, izdelan je v digitalni in analogni obliki.

(2)Tekstualni del občinskega prostorskega načrta je sestavljen iz odloka in njegovih prilog. Odlok je sestavljen iz naslednjih poglavij:

1. Uvodne določbe
2. Strateški del 2.1 Splošne določbe 2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine 2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine 2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena 2.5 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo 2.6 Koncepti prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan urbanistični načrt 2.7 Usmeritve za razvoj v krajini 2.8 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč 2.9 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
3. Izvedbeni del 3.1 Enote urejanja prostora, namenska raba in dopustna izraba prostora 3.2 Namembnost, dejavnosti, lega, velikost in oblikovanje objektov ter ureditev, parcelacija 3.3 Prometna, okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura 3.4 Ohranjanje kulturne dediščine in narave, varstvo zdravja ljudi, okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 3.5 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za posamezne podrobnejše namenske rabe prostora 3.6 Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora 3.7 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN
4. Prehodne, posebne in končna določba 4.1 Prehodne določbe 4.2 Posebne določbe 4.3 Končna določba. Priloga 1a: Preglednica z dopustnimi nezahtevnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora. Priloga 1b: Preglednica z dopustnimi enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.

(3)Grafični del občinskega prostorskega načrta vsebuje: – Strateški del:

1. Zasnova prostorskega razvoja Občine Šmarješke Toplice (M 1:50.000) Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000) Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (M 1:50.000) Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:50.000)
2. Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve in izjemnih krajin ter odprtega prostora (M 1:50.000) Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000)
3. Koncept prostorskega razvoja Šmarjete in Šmarjeških Toplic (M 1:13.000) Koncept prostorskega razvoja Bele Cerkve (M 1:6.000) Koncept prostorskega razvoja Dolenjega Kronovega (M 1:8.000) Koncept prostorskega razvoja Zbur (M 1:8.000) – Izvedbeni del:
4. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:25.000)
5. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:25.000)
6. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000)
7. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000)
8. Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za prečne profile javnih cest:
9. Pregledna situacija javnih cest, za katere je določen prečni profil (M 1:20.000)
10. Prikaz prečnih profilov.
11. člen (obvezne priloge OPN)

(1)Obvezne priloge vsebujejo: – izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije, – prikaz stanja prostora, – strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN, – smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, – obrazložitev in utemeljitev OPN, – povzetek za javnost, – okoljsko poročilo.

(2)Obvezne priloge OPN so sestavina analogne oblike občinskega prostorskega načrta.

1. člen (pomen kratic) Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: – EO: enostavni objekt – EUP: enota urejanja prostora – FI: faktor izrabe gradbene parcele – FZ: faktor zazidanosti gradbene parcele – GJI: gradbeno inženirski objekti, namenjeni izvajanju gospodarske javne infrastrukture – NO: nezahtevni objekt – NRP: namenska raba prostora – OPN: občinski prostorski načrt – OPPN: občinski podrobni prostorski načrt – OŠT: Občina Šmarješke Toplice – PIP: prostorski izvedbeni pogoji – PNR: podrobnejša namenska raba prostora – RPE: register prostorskih enot – UN: urbanistični načrt.
2. člen (pomen izrazov)

(1)Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov).
2. Avtobusna postaja je prostor določen za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, elektronski medij za informacije o voznih redih ali tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesta za prodajo vozovnic, sanitarije ter prometni urad in s predpisi določeno opremo.
3. Avtobusno postajališče je posebej zgrajena in označena prometna površina zunaj ali na vozišču ceste, ki obsega postajališče, čakališče ter navezovalne površine za pešce na javne površine za pešce, v primeru avtobusnega postajališča zunaj vozišča pa tudi uvozni in izvozni pas na postajališče.
4. Bruto etažna površina (BEP) je površina etaže (vključno z zidovi), ki ima svetlo višino najmanj 1,6 m.
5. Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je skupna površina vseh etaž stavbe (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena in pod njim.
6. Dvojček je prostostoječa stanovanjska stavba, ki jo sestavljata dve stanovanjski hiši, ki stojita druga ob drugi in imata ločeni gradbeni parceli in ločena vhoda.
7. Dovoljenje s področja graditve objektov je dovoljenje za gradnjo, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja.
8. Eno- oziroma dvostanovanjska stavba je prostostoječ objekt z enim do dvema stanovanjema.
9. Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se kot etaža štejeta tudi pritličje (P) in mansarda (M).
10. Faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino objekta (vključno z zidovi) nad terenom in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov, lož in odprtih teras ter površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. Pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,6 m FI in FZ se ne bosta določala.
11. Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstrešnica nad vhodom ipd., upošteva pa se tudi tlorisna projekcija EO in NO na gradbeni parceli.
12. Funkcionalno zemljiško posestvo (FZP) je ena ali več zemljiških parcel, na kateri je vinograd ali sadovnjak. Kadar FZP deli zemljiška parcela, ki je kategorizirana ali nekategorizirana cesta, se šteje, da se zemljiške parcele FZP stikajo. FZP za gradnjo zidanice, hrama ali vinotoča: zemljiške parcele, ki sestavljajo FZP, se morajo medsebojno stikati z zemljiščem, kjer je dopustna nameravana gradnja. FZP za gradnjo vinske kleti: vsaj polovico zahtevane površine morajo sestavljati zemljiške parcele, ki se medsebojno stikajo. Preostali del so lahko dislocirane zemljiške parcele, če te od zunanjega roba zemljišč iz prejšnjega stavka niso oddaljene več kot 1000 m, vendar so znotraj vinogradniškega območja.
13. Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla od 18–20 cm na višini 1 m od tal po saditvi in z višino debla 2,5 m.
14. Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt, in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
15. Izjemna krajina je krajina, ki vidno izstopa po kakovosti svojih sestavin, izraziti simboliki, pomenu, pričevalnosti, navadno nastala s tradicionalno, največkrat kmetijsko rabo prostora, usklajeno z naravno krajinsko zgradbo in naravnimi procesi.
16. Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol in je vkopan ali delno vkopan. Delno vkopana klet je klet, ki je vkopana v zemljo z najmanj dveh strani do višine najmanj 1,4 m.
17. Kmetijska stavba je nestanovanjska kmetijska stavba.
18. Kolenčni zid je stena v mansardni etaži in se meri od vrha zadnje medetažne konstrukcije do kapne lege.
19. Kulturna dediščina so nepremičnine in območja, ki se varujejo na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine.
20. Kulturni spomenik je nepremična kulturna dediščina, ki je v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, razglašena za kulturni spomenik.
21. Mansarda (M) je del stavbe, katere izkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.
22. Mestotvorno oblikovanje, mestotvorne fasade: oblikovanje objektov in drugih ureditev tako, da se tvorno in usklajeno nadaljuje ali vzpostavlja mestno oblikovanje določenega območja, npr. obuličnega prostora oziroma oblikovanje, ki poudarja, nadaljuje oziroma na novo vzpostavlja mestnost območja.
23. Mestotvorne dejavnosti, funkcije: poslovne in storitvene dejavnosti, trgovina in vse družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura, športne dejavnosti ipd.)
24. Nadomestna gradnja je novogradnja na mestu obstoječega odstranjenega objekta, oziroma z zamikom, vendar vsaj na 50 % tlorisa obstoječega objekta.
25. Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja ali neskladna gradnja in pomeni, da se dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma v nasprotju z njim.
26. Nestanovanjska stavba je stavba, od katere se več kot polovica uporabne površine uporablja za opravljanje dejavnosti.
27. Objekt sodobne tipologije je objekt sodobnega oblikovanja (arhitektura Moderne in novejša) in materialov.
28. Objekti za oglaševanje so namenjeni nameščanju ali posredovanju oglasnih sporočil, obveščanju o dogodkih, prireditvah in podobno.
29. Območje kmetije je območje stavbnih zemljišč, na katerih je kmetija (stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji, ki služijo primarno kmetijstvu), ter 20 m pas okoli takega območja stavbnih zemljišč.
30. Obstoječ legalni objekt je zakonito zgrajen objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem oziroma je bil zgrajen pred letom
32. Obvodni prostor je zemljišče, ki obsega obalni in priobalni pas rek in pritokov ter stoječih voda.
33. Odprte zelene površine so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge zelene površine ter ureditve za potrebe prebivalcev.
34. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo. Namenjeno je lahko eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
35. Podstrešje (p) je del stavbe, katere neizkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem ali mansardo in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.
36. Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev (razmere na terenu, geomehanske lastnosti tal in drugi utemeljeni razlogi) ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
37. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče v širini 15 m ob reki Krki (oziroma 40 m zunaj območij naselij) in v širini 5 m ob preostalih vodotokih.
38. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo.
39. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
40. Registrirana kulturna dediščina je kulturna dediščina, ki je vpisana v register kulturne dediščine.
41. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin. Sleme pri dvokapnih in večkapnih objektih poteka vzporedno z daljšo stranico objekta.
42. Soliter je drevo z obsegom 25 do 30 cm na višini 1 m od tal po saditvi in višino debla med 2,5 in 3,5 m.
43. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih, naravovarstvenih in drugih vidikov.
44. Sprememba namembnosti objekta je sprememba, pri kateri se obstoječi objekt nameni za drugo rabo, ne da bi se spremenil njegov zunanji videz, a se povečajo vplivi objekta na okolico.
45. Sprememba rabe je sprememba, pri kateri se obstoječi objekt nameni za drugo, navadno podobno rabo, ne da bi se spremenila njegova velikost ali zunanji videz in se ne povečajo vplivi objekta na okolico.
46. Stanovanjska stavba je stavba, od katere se vsaj polovica uporabne površine uporablja za prebivanje.
47. Stanovanjska stavba za posebne namene je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
48. Strokovna prostorska preveritev je urbanistična, krajinska, arhitekturna ali gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki se izdela v okviru priprave OPPN, kadar je ta predpisan, ali pred pridobitvijo dovoljenj za poseg v prostor s področja graditve objektov. Strokovno prostorsko preveritev izdela in utemelji pooblaščen inženir stroke, ki ustreza vrsti posamezne prostorske ureditve ali posega, in z njo utemelji umestitev posegov, ureditev v prostor ali sanacijo degradiranih prostorov. Strokovno prostorsko preveritev potrdi drug prostorski načrtovalec (ki ni pripravil te strokovne prostorske preveritve), ki ga izbere občina, in mora imeti licenco in izkušnje z vodenjem izdelave občinskih prostorskih načrtov ali urbanističnih načrtov ali občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Varovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno, pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje.
49. Varovalni koridor vodov in naprav GJI obsega prostor, v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
50. Varovalni pas GJI obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
51. Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekt s tremi ali več stanovanji (stanovanjski blok in podobni stanovanjski objekti).
52. Vinotoč je zidanica, v kateri je del površin namenjen za dejavnost točenja vina.
53. Vplivno območje drevesa je talna površina pod obodom krošnje, razširjena še za 1,5 m na vse strani.
54. Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.
55. Zidanica je kmetijska stavba za kletarjenje, spravilo in predelavo grozdja ter sadja, za pridelavo in shranjevanje vina ter za shranjevanje drugih kmetijskih pridelkov, strojev in orodja, lahko tudi za občasno bivanje.

(2)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem členu, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja, državne statistike in graditve objektov.

(3)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

1. STRATEŠKI DEL 2.1 SPLOŠNE DOLOČBE
2. člen (splošne določbe) Strateški del občinskega prostorskega načrta določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja razpršene poselitve. 2.2 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
3. člen (izhodišča prostorskega razvoja občine)

(1)Strategija načrtovanja prostorskega razvoja občine izhaja iz predstave o uravnoteženem doseganju družbene blaginje in svobode posameznika pri uresničevanju prostorskih potreb, tako da ne bodo ogrožene bodoče generacije.

(2)Prostorski razvoj občine prispeva h krepitvi nacionalnega prostora s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ter upoštevanjem prehodnosti prostora.

(3)Strategija upošteva usmeritve iz državnih prostorskih aktov: – V policentričnem urbanem sistemu Slovenije, ki ga tvori večstopenjsko strukturirano omrežje poselitvenih središč, se Šmarjeta s Šmarješkimi Toplicami razvija kot pomembnejše lokalno središče in občinsko središče. Gravitacijsko območje Šmarjete s Šmarješkimi Toplicami je zaključeno območje, v katerem se uravnoteženo in povezano razvija omrežje ruralnih naselij. V omrežju naselij so razmeščene dejavnosti zdravstva, osnovnega izobraževanja, trgovske, gostinske in druge poslovne dejavnosti, turizem večjega obsega v okviru Term Šmarješke Toplice in kompleksa pri gradu Klevevž, ter možnosti za razvoj omrežja manjše, povezane turistične ponudbe in za rekreacijo in šport, proizvodne površine na lokaciji ob avtocesti ter vsa gospodarska javna infrastruktura. V Šmarjeti s Šmarješkimi Toplicami se spodbuja razvoj ustrezne storitvene in oskrbne funkcije in razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo. – Na lokalni ravni se v skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami razvijajo tudi pomembnejša lokalna središča in druga lokalna središča. Lokalno središče zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti vsaj za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Na območjih z izrazito razpršeno poselitvijo se spodbuja razvoj lokalnega središča, ki zagotavlja ustrezno oskrbo in raven javnih funkcij. – Omrežje družbene javne infrastrukture, kot so šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in druge javne službe, se razvija v skladu z omrežjem središč. – V občini se poselitev prednostno usmerja v naselja, ki so že središča ali pa se bodo kot taka razvila zaradi značilnosti svojega položaja v omrežju naselij in potreb zaledja. – V omrežju urbanih naselij Šmarjeta s Šmarješkimi Toplicami krepi povezanost z Novim mestom, kot središčem regionalnega in nacionalnega pomena, ter s Šentjernejem, Škocjanom in drugimi občinskimi središči. Prav tako se krepi povezanost s somestjem Brežice - Krško - Sevnica (središča nacionalnega pomena regionalnih območij).

(4)Strategija upošteva varstvene zahteve, in sicer temeljne značilnostih naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine ter ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih, ki so opredeljene na podlagi strokovnih preveritev prostorskih potencialov in omejitev, predvsem ranljivosti in privlačnosti prostora ter različnih sektorskih omejitev, podanih v smernicah nosilcev urejanja prostora.

(5)Strategija upošteva razvojne potrebe občine, ki so bile ugotovljene za področje demografije, gospodarstva, kmetijstva, storitvenih dejavnosti, potreb po stanovanjih in oskrbnih ter družbenih dejavnosti, ter potrebe, izražene s strani občanov in gospodarskih družb.

(6)Strategija upošteva omejitve in pobude, ki izhajajo iz razvojnih potreb sosednjih občin.

(7)Občina Šmarješke Toplice bo postala bolj prepoznavna turistično naravnana in dobro naravno ohranjena občina Jugovzhodne Slovenije. – Šmarjeta s Šmarješkimi Toplicami se bo razvijala kot nosilno razvojno območje občine, ki bo turistično še bolj prepoznavno, zato se omogočajo razvojne površine in drugi pogoji za razvoj turizma v okviru Term Šmarješke Toplice in druge turistične ponudbe. – Na preostalem prostoru občine, v ruralnem zaledju, se v povezavi z osnovno idejo ohranjanja kakovosti naravnega okolja razvijajo omrežja turistične ponudbe (turizem na kmetiji) in turizma v vinogradniških območjih (turizem na kmetiji, vinotoč ipd.). – Za potrebe lokalnega gospodarstva se omogočajo razvojne površine in drugi pogoji za razvoj gospodarstva, pretežno v navezavi na avtocestni priključek v Dolenjem Kronovem. – Šmarjeta bo postala privlačno bivalno okolje za vse kategorije prebivalstva, za kar se urejajo zadostna in kakovostna stanovanjska območja in omrežja družbenih dejavnosti in javnega prostora. – Zagotavljajo se prostorske možnosti za razvoj lokalnega središča Bela Cerkev ter lokalnih središč ožjega pomena Dolenje Kronovo in Zbure, ki bodo nosilci razvojnih programov in oskrbe v posameznih podeželskih območjih. – Podeželje bo razvojno območje in kakovostno bivalno okolje, ki bo dopolnjevalo ponudbo središč. Na podeželju se spodbuja razvoj manjših podeželskih naselij z zagotavljanjem prostorskih možnosti za gradnjo in za izboljšanje kvalitete bivanja, z ohranjanjem kakovostne podobe vasi. – Spodbuja se tudi ohranjanje kakovostne krajine in prostorskih razmerij z ohranjanjem kmetijske rabe tal, vključno z ohranjanjem tradicionalne strukture vinogradniških območij ter s preprečevanjem nekakovostne in neavtohtone razpršene gradnje. 8. člen (cilji prostorskega razvoja občine)

(1)Uravnotežen prostorski razvoj Šmarjete s Šmarješkimi Toplicami in drugih naselij, glede na njihovo vlogo v omrežju naselij se zagotavlja z ustreznimi prostorskimi možnostmi za razvoj stanovanj ter gospodarskih in družbenih dejavnosti predvsem v Šmarjeti s Šmarješkimi Toplicami in v drugih večjih naseljih (Bela Cerkev, Zbure in Dolenje Kronovo) glede na njihov pomen v omrežju naselij, z zagotavljanjem prostorskih možnosti za širitev naselij in z ustreznim opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo.

(2)Izboljšanje prostorskih in drugih razmer za razvoj novih delovnih mest se zagotavlja z ustreznimi ukrepi aktivne zemljiške politike in aktivnim pridobivanjem razvojnih sredstev, ki se jih uvede kot eno od podlag za zagotavljanje komunalno opremljenih zemljišč za razvoj gospodarskih dejavnosti in zagotovitev novih delovnih mest predvsem v Šmarjeti s Šmarješkimi Toplicami in drugih večjih središčih, zlasti v okviru novo načrtovane turistično-storitvene gospodarske cone ob avtocesti v Dolenjem Kronovem, v okviru prostorskih možnosti pa tudi na podeželju.

(3)Izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij se zagotavlja z gradnjo novih in prenovami obstoječih prometnic – cest in kolesarskih poti, z zagotavljanjem ustreznih prometnih ureditev v naseljih za povečanje prometne varnosti in za potrebe javnega potniškega prometa. Prometna ureditev se ureja po načelih trajnostne mobilnosti.

(4)Ustrezno energetsko ter komunalno opremljenost naselij in gospodarskih con se zagotavlja s postopnim opremljanjem ob upoštevanju prioritet in faznosti glede na njihovo vlogo in pomen v omrežju naselij; izboljšava telekomunikacij, izgradnja plinovoda in sistemov ogrevanja z lesno biomaso ter kanalizacijskih omrežij s čistilnimi napravami in sistemov za oskrbo s pitno vodo. Energetska opremljenost naselja sledi energetski zasnovi občine (lokalnemu energetskemu konceptu).

(5)Ohranjanje naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora na območju občine, krajine in grajenih struktur se zagotavlja z usmerjanjem novogradenj predvsem v obstoječa naselja in s sanacijo razpršene gradnje ter drugih razvrednotenih območij, s pazljivim umeščanjem novih ureditev in objektov v krajino in z ohranjanjem kmetijske rabe prostora ter prvin krajinske prepoznavnosti.

(6)Razvoj nosilne turistične dejavnosti v Šmarjeških Toplicah in razvoj omrežja turističnih in prostočasnih dejavnosti kot pomembnih razvojnih programov se zagotavlja z zagotavljanjem prostorskih možnosti za novogradnje in za širitev obstoječih turističnih ureditev ter z navezovanjem turističnih programov na kmetijsko dejavnost in na ohranjanje narave ter varstvo kulturne dediščine.

(7)Zagotavljanje varstva ljudi, živali in premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. 2.3 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE 9. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti)

(1)Zagotavljajo se prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila in različne tipe in velikosti stanovanjskih objektov predvsem na območju Šmarjete, Šmarjeških Toplic, Bele Cerkve in Zbur, v manjši meri pa tudi v preostalih naseljih, in sicer z načrtovanjem zgostitve in zaokrožitve poselitvenih območij ter širitve naselij za stanovanja. Pri tem se upoštevajo merila za kakovostno bivanje, kot so osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje, dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, javni promet ter združljivost z drugimi dejavnostmi. Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanjskih objektov se zagotavlja racionalno rabo prostora z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot pozidave v urbanih središčih, varčevanje z energijo in materialnimi sredstvi in usmerjanje stanovanjske gradnje na območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje ter dostopnost.

(2)Razvoj gospodarskih dejavnosti se zagotavlja na območjih, na katerih glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti zanje, vključno s prometno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo ali možnostjo za komunalno opremljanje. Predviden je razvoj dveh manjših gospodarskih con: v Šmarjeti (obstoječa gospodarska cona) in v Dolenjem Kronovem (nova turistično-storitvena gospodarska cona, ob novem priključku na avtocesto). V drugih naseljih se gospodarske dejavnosti umeščajo glede na prostorske možnosti, prometno dostopnost in infrastrukturno opremo prostora, sicer pa naj se v obe osrednji občinski gospodarski coni v čim večji meri selijo obstoječe dejavnosti iz naselij, v katerih so moteče za bivanje in družbene dejavnosti. Z izgradnjo novih in prenovami obstoječih prometnic in druge infrastrukture se izboljšata dostopnost in komunalna opremljenost obstoječe in predvidene gospodarske cone. V gospodarskih conah se prioritetno zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj novih delovnih mest v gospodarskih – proizvodnih in terciarnih dejavnostih. Pri umeščanju in razvoju gospodarskih dejavnosti se upošteva tudi njihova združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami prostora. Okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja se praviloma umeščajo v območja centralnih dejavnosti. V območja površin za industrijo se ne umeščajo stanovanja in spremljajoče dejavnosti, primarna kmetijska proizvodnja in dejavnosti, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja. Lokacije gospodarskih con so prikazane v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 1, na karti Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo.

(3)Razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnosti se usmerja predvsem na funkcionalno zaokrožena območja v Šmarjeti in Šmarjeških Toplicah, Beli Cerkvi, Dolenjem Kronovem in Zburah. Zagotavlja se izbor ustreznih prostorov za posamezno dejavnost in ustrezno dostopnost. Ohranja in prenavlja se obstoječe ter spodbuja nove ureditve za te dejavnosti, s ciljem dosegati visoko kakovost oskrbe prebivalcev v občini. Omrežje teh dejavnosti se dopolnjuje glede na demografska gibanja in dostopnost.

(4)Skladno s strategijo razvoja turizma občine se ohranjajo potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti ter dopolnjuje se turistično rekreacijsko infrastrukturo v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe. Spodbuja se razvoj novih oblik turistične ponudbe, predvsem pa razvoj obstoječih turističnih programov na širšem območju Šmarjeških Toplic, Klevevža, Kogla in Vinjega vrha, pa tudi na drugih lokacijah, ki imajo potenciale za turistični razvoj. Poveča se spekter turistične ponudbe, tako vsebinsko z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi, kot količinsko, predvsem s povečanjem nočitvenih kapacitet različnih vrst. Na podeželju se spodbuja razvoj primarne kmetijske dejavnosti, tržnih niš v okviru razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom in skladno s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine. Na območju celotne občine se razvijajo različne oblike turizma in prostočasnih dejavnosti, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave (pohodništvo, izletništvo) in varstvom kulturne dediščine (ogled kulturnih spomenikov, naravnih znamenitosti), predvsem pa zdraviliški oziroma kopališki turizem v povezavi z naravnimi termalnimi izviri. Pri načrtovanju različnih vrst in oblik turističnih in prostočasnih dejavnosti se upoštevajo varstveni režimi v prostoru, prepoznavne naravne in ustvarjene kakovosti krajine, obstoječe turistične in rekreacijske ureditve ter varstvo virov za razvoj drugih dejavnosti v prostoru. Zasnova razvoja turizma in prostočasnih dejavnosti je prikazana v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 2, na karti Usmeritve za razvoj v krajini. 10. člen (omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)Spodbuja se policentrični razvoj poselitve.

(2)Šmarjeta s Šmarješkimi Toplicami se bo razvijala kot pomembnejše lokalno središče in občinsko središče, ki ima poleg javnih dejavnosti tudi zaposlitvene obrate oziroma gospodarske cone, turistične kapacitete in še nekatere druge funkcije. Naselje se bo razvijalo kot gospodarsko, zaposlitveno, kulturno-turistično, upravno, izobraževalno in oskrbno središče, kjer se bodo zagotavljale zadostne površine za vse omenjene dejavnosti in za novo stanovanjsko gradnjo (ter poudarjen turistični razvoj v Šmarjeških Toplicah). S tem se bo okrepila vloga Šmarjeških Toplic v omrežju naselij, kar je nujno predvsem zaradi vzpostavitve nove občine, v kateri si mora novo nastalo občinsko središče okrepiti svoje funkcije.

(3)Bela Cerkev je lokalno središče, Dolenje Kronovo in Zbure sta lokalni središči ožjega pomena. Vsa tri naselja imajo pomembnejšo funkcijo v omrežju naselij. V teh naseljih je vsaj eden od pomembnih javnih programov, kot so cerkev s pokopališčem, trgovina ali druge oskrbne ali obrtne dejavnosti, gasilski dom ipd. V teh naseljih se zagotavljajo zadostne površine tako za širitev stanovanjskih območij kot tudi za razvoj propulzivnih dejavnosti, da se ohranja in krepi njihova vloga manjših oskrbnih centrov za podeželsko gravitacijsko zaledje.

(4)Pomembnejša naselja v občini (pomembnejše lokalno središče in občinsko središče ter lokalna središča in lokalna središča ožjega pomena) se razvijajo tako, da se z dejavnostmi medsebojno dopolnjujejo in si ne konkurirajo.

(5)Druga naselja so podeželska naselja, ki so pretežno ruralnega značaja, nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij, prevladujoča programa sta kmetijstvo in bivanje. Ta naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti in skladno s prostorom usklajenimi razvojnimi pobudami.

(6)Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo naselja in lokacije z večjim turističnim pomenom oziroma s turističnim pomenom, ki so: – Lokacije z večjim turističnim pomenom v naseljih ali druge turistične točke v občini, ki imajo (že izraženo) turistično vlogo v omrežju naselij občine: turistični kompleks term v Šmarjeških Toplicah in kompleks Klevevž (razvaline gradu, nekdanja farma, mlin in topli izvir). – Lokacije in naselja s turističnim pomenom so staro jedro Bele Cerkve in Šmarjete, naselje Zbure in Šmarješke Toplice ter vinogradniška območja Vinjega vrha in Kogla (predvsem za razvoj zidaniškega turizma, vinskih cest z vinotoči, apartmajskega turizma – oddajanje zidanic in podobnega), reka Krka in potok Radulja z obvodnim prostorom za razvoj vodnih in obvodnih športov ipd. Lokacije s turističnim pomenom so tudi posamezne naravne in kulturne znamenitosti, turistične kmetije po naseljih, vinske ceste in druge tematske poti. Na teh lokacijah se skladno z naravnimi in ustvarjenimi danostmi vzdržuje obstoječa turistična infrastruktura, ob upoštevanju prostorskih in okoljskih omejitev pa se razvijajo tudi novi programi.

(7)Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij ter lokacije z večjim turističnim pomenom in lokacije s turističnim pomenom so prikazani v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 1, na karti Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo. 11. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)Osrednji razvojni osi v občini sta pas ob avtocesti ter ob regionalni cesti med Dolenjim Kronovim in Zburami ter v nadaljevanju proti Mokronogu. Ob njih se omogoča in spodbuja intenzivnejši razvoj, razen na območjih, kjer je predviden zadržan razvoj in ohranjanje naravne krajine.

(2)Na območju Občine Šmarješke Toplice je predviden potek ene od variant

1. razvojne osi (potek med Mokronogom in Dolenjim Kronovim). Za
2. razvojno os (srednji del) je izdelana študija variant kot strokovna podlaga za državni prostorski načrt. Občina Šmarješke Toplice nasprotuje umeščanju poteka
3. razvojne osi skozi območje Občine Šmarješke Toplice, saj bi tovrsten poseg pomenil popolno razvrednotenje prostora, narave in razvojnih potencialov Občine Šmarješke Toplice. Glede na to, da nobena od predlaganih variant poteka tretje razvojne osi na srednjem delu (niti optimizirani predlog najustreznejše variante – OPNV) ne dosega potrebne direktne ekonomske upravičenosti, in še posebej, ker OPNV ne dosega potrebnega soglasja v lokalnem okolju – tudi ne v Občini Šmarješke Toplice, je možnost dokončne umestitve te variante na sredinskem delu tretje razvojne osi izrazito težavna. Pred nadaljevanjem postopka priprave državnega prostorskega načrta je zato v koridorju predlagane OPNV smiselno preveriti tudi »minimalno alternativo«, ki jo sestavljajo deloma novogradnje, deloma rekonstrukcije, deloma pa bi, na odsekih kjer so elementi obstoječe ceste ustrezni, povezava potekala po obstoječem omrežju.

(3)Naselja v občini in v sosednjih občinah se še naprej povezujejo s sistemom regionalnih in lokalnih cest, ki se posodabljajo z namenom zagotavljanja ustrezne pretočnosti in varnosti v prometu.

(4)Pri Zburah in Šmarjeti, kjer skozi jedri naselij poteka regionalna cesta, se načrtujeta obvoznici. S tem se zagotovi umik tranzitnega prometa iz strnjeno pozidanih jeder ter tako varnejše odvijanje prometa in njegov hitrejši pretok v tranzitni smeri sever–jug, to je med Sevnico (dolino Save) in Dolenjim Kronovim (priključek na avtocesto Ljubljana–Obrežje). Ob prometni razbremenitvi obstoječega cestnega omrežja se lahko učinkoviteje zagotavlja notranji razvoj teh naselij ter se lažje razvijajo in dopolnjujejo dejavnosti, ki sodijo v jedra naselij.

(5)Kolesarsko omrežje se načrtuje sočasno z načrtovanjem novih ali rekonstruiranjem obstoječih cestnih povezav. V vseh naseljih se zagotovijo površine za varno odvijanje peš prometa.

(6)Javni potniški promet se izboljšuje ter ustrezno ureja sočasno z rekonstrukcijo obstoječih cest, z novogradnjami ter s posodobitvijo infrastrukture, predvsem z izgradnjo novih avtobusnih postajališč ter stojišč za potnike.

(7)Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji so prikazane v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 1, na karti Zasnova prostorskega razvoja Občine Šmarješke Toplice. 12. člen (območja razvoja dejavnosti v krajini)

(1)Skladno s strategijo razvoja kmetijstva občine se površine za razvoj kmetijstva in gozdarstva ohranjajo, na območjih zaraščanja kmetijskih površin se vzpodbuja ponovna kmetijska raba tal. Kmetijstvo skrbi za ohranjanje strukture kulturne krajine zlasti z rednim obdelovanjem kmetijskih zemljišč. Gospodarsko funkcijo v prostoru kmetijska dejavnost opravlja skladno in v sorazmerju s pridelovalnim potencialom kmetijskih zemljišč ob upoštevanju naravovarstvenih in okoljevarstvenih ciljev.

(2)Na celotnem območju občine se spodbuja sonaraven način kmetovanja. Zaraščanje kmetijskih zemljišč se ustavlja s spodbujanjem različnih oblik sonaravnega kmetovanja zlasti na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine. Velik pomen pri preprečevanju zaraščanja imajo vinogradniška območja.

(3)Z vidika ohranjanja poseljenosti podeželskega prostora se na kmetijah omogoča in hkrati spodbuja izvajanje primarne kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih in dodatnih dejavnosti.

(4)Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se ob nadaljnjem gospodarskem izkoriščanju gozda uresničujejo tudi cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju. Na širšem območju Šmarjeških Toplic, Brezovice in Družinske vasi se gozdovi urejajo kot integralni deli zelenega sistema teh naselij.

(5)Nelegalni površinski kopi se sanirajo bodisi s spodbujanjem naravne sukcesije, bodisi z novo, ustreznejšo namembnostjo.

(6)V obvodnem prostoru Krke in potokov se upoštevajo načela varstva voda, vodnega režima in ohranjajo se retenzijske površine.

(7)Usmeritve za razvoj v krajini so prikazane v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 2, na karti Usmeritve za razvoj v krajini. 13. člen (območja ohranjanja prepoznavnosti)

(1)V nadaljnjem prostorskem razvoju dejavnosti v krajini, pa tudi poselitve in infrastrukture, se zagotavlja ohranjanje kulturne krajine kot pomembne nosilke prepoznavnosti občine, ki hkrati nudi primerjalne prednosti za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti. To še posebej velja za območja prepoznavnosti (dolina Radulje, območje Klevevža, vinogradniška območja Koglega in Vinjega vrha ipd.) ter območja kulturne dediščine, pa tudi za posamezne prvine prepoznavnosti krajine.

(2)Ohranjajo se dolina Radulje, Laknice, Prinovca in Toplice ter dolina Krke z značilnimi naravnimi reliefnimi oblikami (struge reke in potokov, obvodne ravnice z značilno vegetacijo, lehnjakovi pragovi in otok na Krki), značilni vzorci poselitve (strnjene vasi in osamele domačije), naravne prvine plitvega krasa (plitva tla, vrtače in ponekod skale na površju), ustvarjene reliefne oblike (obdelovalne terase), zgradba in simbolni pomeni krajin (Klevevž) ter značilni arhitekturni členi (cerkve na vrhovih gričev, skupine kozolcev) in značilna zgradba vinogradniških krajin (Vinji vrh, Koglo). 14. člen (območja ohranjanja naravnih kakovosti)

(1)Naravne kakovosti prostora, ki so največje na območju dolin večjih potokov, na sklenjenih gozdnih območjih ter v obvodnem svetu Krke, zagotavljajo ugodno stanje okolja in ugodne razmere za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, turizem in prostočasne dejavnosti ter gozdarstvo.

(2)Na območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, kar poteka ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih vrst. 2.4 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA 15. člen (splošne določbe za razvoj gospodarske javne infrastrukture)

(1)Razvija se gospodarska javna infrastruktura, tako da bo zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnosti za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnosti za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med mestnimi in podeželskimi območji. Katastri in druge evidence gospodarske javne infrastrukture se dopolnjujejo ob vsakokratnih novogradnjah in rekonstrukcijah objektov, naprav in omrežij.

(2)Zasnova gospodarske javne infrastrukture je prikazana v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 1, na karti Zasnova gospodarske javne infrastrukture. 2.4.1 Prometna infrastruktura 16. člen (prometna infrastruktura)

(1)Omrežje državnih cest se prenovi, na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo povezovalne ceste in ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Uredijo se tudi križišča z navezavami lokalnih cest.

(2)Z rekonstrukcijami oziroma novogradnjami se omogoči dober dostop do obstoječih in novih gospodarskih con in območjih storitvenih dejavnosti (Šmarjeta in Dolenje Kronovo), do večjih novih površin za organizirano stanovanjsko gradnjo ter do lokacij z večjim turističnim pomenom in do lokacij in naselij s turističnim pomenom.

(3)V sklopu urejanja cestnega omrežja se gradnja novih in rekonstrukcije obstoječih cestnih povezav rešujejo skupaj s sosednjimi občinami. 17. člen (lokalno cestno omrežje)

(1)Vzdržujejo in prenavljajo se vse lokalne ceste in javne poti, prednostno pa cestne povezave, ki vodijo v pomembnejše lokalno središče, v lokalno središče in v lokalna središča ožjega pomena ter lokalno cestno omrežje za dostop do lokacij s turističnim pomenom (predvsem Šmarješke Toplice in Klevevž).

(2)Na posameznih odsekih lokalnih cest na prehodu v naselja se na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste izvedejo ukrepi za umirjanje prometa. 18. člen (omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti)

(1)Zagotavljajo se površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa v vseh naseljih.

(2)Na območju občine se zgradi omrežje kolesarskih stez in poti, ki se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje, pri novogradnjah cestnega omrežja in potekov skozi naselja se urejajo kot kolesarske steze oziroma poti.

(3)Na območju občine bo na državni ravni vzpostavljen sistem kolesarskih povezav, ki bo temeljil na glavni kolesarski povezavi Otočec–Mokronog–Sevnica.

(4)Uredijo se tudi kolesarske steze do lokacij z večjim turističnim pomenom in do lokacij in naselij s turističnim pomenom, in sicer v smeri Bele Cerkve, Kogla, Vinjega vrha in drugih turističnih in vinorodnih krajev.

(5)Državna kolesarska povezava se izvede bodisi kot samostojna kolesarska pot, kot kolesarska steza, kot kolesarski pas na vozišču ali pa bodo kolesarji vodeni z ustrezno prometno signalizacijo po maloprometnih državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom. Za njihovo urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi in podobno.

(6)V večjih naseljih (Šmarjeta, Šmarješke Toplice, Bela Cerkev, Dolenje Kronovo, Zbure) se vzpostavi primarno kolesarsko omrežje, ki se postopno dopolnjuje s sekundarnimi in rekreacijskimi kolesarskimi povezavami.

(7)Daljinske in druge kolesarske steze in poti se povežejo v omrežje, ki povezuje večja središča in turistične lokacije v občini. Obstoječe in nove kolesarske steze in poti se povezujejo in predstavijo kot povezan sistem v rekreativne in turistične namene.

(8)Hodniki za pešce se dogradijo na vseh regionalnih in posameznih lokalnih cestah na odsekih skozi naselja.

(9)Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene.

(10)Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav. 19. člen (mirujoči promet)

(1)V pomembnejšem lokalnem središču, lokalnem središču in lokalnih središčih ožjega pomena se zgradi ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih površin, kar se zagotavljala z nivojskimi ureditvami ali s parkirnimi hišami. Gradnja novih javnih in drugih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce ali z zagotovitvijo javnega potniškega prometa (postajališče).

(2)Potrebna je dograditev parkirnih kapacitet ob obstoječih javnih objektih (jedro Šmarjete, Šmarješke Toplice, Bela Cerkev, Zbure, Dolenje Kronovo ipd.) in ob spremembah namembnosti obstoječih objektov skladno s potrebami teh objektov, poleg tega pa se zagotavljajo parkirna mesta tudi za reševanje primanjkljaja parkirnih površin v okolici novih objektov. V ta namen se v čim večji meri uredijo kletne etaže objektov in odprtih javnih površin. Urejene parkovne površine in zelenice se ne namenjajo za parkiranje. Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini lokacij z večjim turističnim pomenom in drugih večjih turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, vendar izven naravnih vrednot in drugih varstvenih območij. 20. člen (javni potniški promet)

(1)Med občinskim središčem, ki je pomembnejše lokalno središče ter lokalnim središčem in lokalnimi središči ožjega pomena ter njihovim zaledjem se vzpostavi učinkovit javni potniški promet, spodbuja pa se tudi uporaba kolesarskega in pešaškega omrežja.

(2)V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, so uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. Ob urejanju novih gospodarskih con in stanovanjskih območij se glede na potrebe vzpostavijo nove avtobusne linije in zgradijo nova avtobusna postajališča ter stojišča za potnike, ki se glede na potrebe predvidijo sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest. Po potrebi se zgradijo še dodatna postajališča, s katerimi se zadosti migracijskim potrebam.

(3)Avtobusna postaja se uredi v Šmarjeških Toplicah in Šmarjeti, na njej se zagotovijo ustrezne funkcionalne površine, vključno s parkirišči za osebna vozila. Avtobusna postajališča v občini se posodobijo, na njih se poveča prometna varnost. 2.4.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura 21. člen (splošne določbe za razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)

(1)Vzpostavijo se nova ter rekonstruirajo in dopolnijo se obstoječa infrastrukturna omrežja z namenom zagotavljanja enakovredne okoljske in energetske opremljenosti, učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in zagotovitve izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini.

(2)Poveča se zanesljivost oskrbe in ureditev okoljske problematike odvajanja in čiščenja odpadne vode.

(3)Prednostno se zagotavlja kvalitativno izboljševanje oskrbe občinskega središča in lokalnih središč ter lokalnih središč ožjega pomena ter zagotavljanje minimalne komunalne opremljenosti manj razvitim, od razvoja odmaknjenim območjem.

(4)Načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova obstoječih omrežij infrastrukture se izvajata sočasno z razvojem poselitve. V ta namen se okoljska in energetska infrastruktura razvijata v dveh, med seboj usklajenih smereh: – Sanacija stanja: na stavbnih zemljiščih, na katerih infrastruktura ne dosega ustreznih oskrbnih standardov, se izvede sanacija stanja z izgradnjo sistemov za zagotavljanje ustrezne stopnje varstva okolja glede priključevanja objektov na infrastrukturne sisteme. Na območjih, ki niso komunalno opremljena, se do izgradnje gospodarske javne infrastrukture poselitev ne spodbuja. V naseljih je treba zagotoviti ustrezno število komunikacijskih central, da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami. Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem, je treba zgraditi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in jo povezati s telefonsko centralo. – Opremljanje razvojnih območij: za vsa komunalno neopremljena stavbna zemljišča se zagotovi ustrezno komunalno opremljenost s predhodno zagotovljeno časovno dinamiko in pričakovanimi viri za pokritje stroškov.

(5)Z načrtovanjem ustrezne razporeditve, lege in oblike objektov se zagotovi racionalno rabo energije ter zmanjšuje stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme biti izključujoča, kar pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. S tem se zagotavlja večnamenskost koridorjev gospodarske javne infrastrukture, kar povečuje možnosti za njihovo bolj sprejemljivo vključevanje v prostor.

(6)Projekti, v okviru katerih se z novim infrastrukturnim opremljanjem zagotavlja tudi sanacija obstoječe infrastrukture, se izvajajo prioritetno.

(7)Za vse nove investicije se izdelajo podrobni programi opremljanja za posamezno vrsto infrastrukture za območje celotne občine ali za posamezna manjša območja, lahko pa tudi za vso načrtovano infrastrukturo znotraj posameznega območja.

(8)Infrastrukturni vodi, z izjemo visokonapetostnih daljnovodov, se na varovanih območjih narave in kulturne dediščine praviloma izvajajo podzemno, nadzemno le v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila enote varstva narave ali arheološke dediščine.

(9)Pred predajo novih prostorskih ureditev v uporabo se uredi celotna infrastruktura tako, da ne bo prekomerno poslabšala pogojev življenja obstoječim prebivalcem v soseščini.

(10)Za celotno območje se z lokalnim energetskim konceptom opredeli nadaljnje aktivnosti, povezane s povečevanjem učinkovitejše rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. S tem se vzpostavi okvir za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe in onesnaženost zraka zaradi rabe neobnovljivih (fosilnih) virov energije.

(11)Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb, grajenih iz naravnih materialov, ki zaradi svoje zasnove za obratovanje potrebujejo manj energije (npr. pasivna stavba, nizkoenergijska stavba) in/oziroma del svojih potreb po energiji zagotavljajo iz alternativnih virov energije (sončna, geotermalna, biomasa ipd.). 22. člen (vodni viri in oskrba s pitno vodo)

(1)Zagotovi se stalna in kakovostna oskrba s pitno vodo, varujejo se obstoječi in potencialni vodni viri, izvaja se gradnja novih ter prenova obstoječih delov vodovodnega sistema. Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode.

(2)Varstvo virov pitne vode: vodni viri se zaščitijo pred morebitnim onesnaženjem z aktivnim izvajanjem nadzora nad aktivnostmi v območjih varstva naravnih virov. Na območju vodnih virov Jezero, Okno in Orehovje nad Žalovičami ter Zavetrščica pri Šmarjeti se lahko intenzivira dejavnosti samo ob striktnem upoštevanju parametrov zaščite podtalnice.

(3)Zagotovi se dokončna sanacija vodnih virov in okolja z izgradnjo čistilnih naprav za čiščenje odpadne vode z vodovarstvenih območij. Potencialne nove vodne vire se razišče in ustrezno zavaruje.

(4)Varovanje vodnih virov ne sme biti odvisno od upravnih ali administrativnih meja, zato se ukrepi za varstvo vodnih virov, predvsem pa programi varstva okolja in rabe prostora na območjih vodnih virov usklajujejo s sosednjimi občinami.

(5)Oskrba s pitno vodo: zagotavlja se stalno in neoporečno oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja v skladu s finančnimi možnostmi in pogoji za možnost izgradnje vodovodnega omrežja.

(6)Vodooskrba občine se zagotavlja prek obstoječega vodovodnega sistema, ki se obnovi in modernizira (magistralni vodovod Družinska vas–Novo mesto, vodovod Kronovo, vodovod Šmarješke Toplice, vodovod Družinska vas–Bela Cerkev, vodovod Šmarjeta, vodovod Šmarješke Toplice–Brezovica ter vodovod Šmarjeta–Gorenja vas), z izgradnjo vodarne – naprave za čiščenje pitne vode na izviru Jezero, z rekonstrukcijo vodohrana Sračnik in vodohrana Gorenja vas ter z oskrbo oziroma rekonstrukcijo obstoječega lokalnega vodovoda Vinji Vrh in vodovoda Koglo. S tem bosta zagotovljeni zadostna količina in ustrezna kakovost pitne vode v občini.

(7)Naselja, ki jih ni mogoče priključiti na sistem oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja, se oskrbujejo prek lastnih zajetij, vendar je treba prostorski razvoj na teh območjih omejevati in uskladiti z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru. Ne glede na način oskrbe z vodo se evidentirajo vsi objekte, ki niso priključeni na javno vodovodno omrežje, in opredeli se način oskrbe s pitno vodo.

(8)Kljub priključku na javno vodovodno omrežje se z namenom zmanjšanja porabe pitne vode v čim večji meri izkoristijo možnosti uporabe čiste padavinske vode za sanitarne potrebe. 23. člen (odvajanje in čiščenje odpadne vode)

(1)Dogradijo se obstoječi ter zgradijo se novi sistemi odvajanja in čiščenja odpadne vode.

(2)V Občini Šmarješke Toplice sta izvedena dva kanalizacijska sistema, kanalizacijski sistem Šmarjeta in kanalizacijski sistem Družinska vas. Z ukinitvijo čistilne naprave Šmarjeta se kanalizacijski sistem Šmarjeta priključi na kanalizacijski sistem Družinska vas. Čiščenje odpadne vode je urejeno v čistilni napravi Šmarješke Toplice.

(3)Kanalizacijski sistem Družinska vas zagotavlja odvajanje in čiščenje odpadne vode naselij oziroma delih naselij Zgornja Družinska vas, Šmarješke Toplice in Brezovica. Z izgradnjo kanalizacijskega omrežja in navezavo na kanalizacijski sistem Družinska vas, se uredi odvajanje in čiščenje odpadne vode v naseljih oziroma delih naselij, Šmarjeta, Dolenje Kronovo, Spodnja Družinska vas, Bela Cerkev, Gorenje in Dolenje Šmarješke Toplice, Kamen vrh, Strelac, Brezovica, Zgornja Družinska vas, Gradenje ter Gorenja vas pri Šmarjeti.

(4)Uredi se kanalizacijski sistem Žaloviče, z lastno čistilno napravo.

(5)Uredi se kanalizacijski sistem Vinica pri Šmarjeti, z lastno čistilno napravo. Z navezavo na kanalizacijski sistem Vinica pri Šmarjeti se uredi odvajanje in čiščenje odpadne vode v naselju Zbure.

(6)Na območjih brez kanalizacijskega omrežja se zagotovi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi individualni sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljena morata biti okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata. 24. člen (ravnanje z odpadki)

(1)Ravnanje z odpadki se ureja v okviru obstoječih centrov in deponij ob uveljavljanju sistema ekoloških otokov v celotni občini, in sicer v sklopu CEROD v Leskovcu (na območju sosednje MO Novo mesto). Spodbuja se zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter vzpostavlja vse potrebne ravni ravnanja z odpadki (zbiranje, prevažanje, predelava in odstranjevanje odpadkov vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo ali odstranjevanje odpadkov), tako da bo odstranjevanju namenjena le minimalna količina že sortiranih odpadkov. Na območju občine se vzpostavi zbirno reciklirni center.

(2)Evidentirajo in sanirajo se nelegalna odlagališča odpadkov, pripravijo se sanacijski načrti ter izvajajo ustrezni ureditveni in omilitveni ukrepi.

(3)Manjša odlagališča zemeljskih odpadkov se lahko urejajo na raznih delih občine, vendar na podlagi vsakokratnih prostorskih in okoljskih presoj. 25. člen (oskrba z energijo)

(1)Zagotavlja se dolgoročna in kakovostna oskrba z energijo iz raznovrstnih virov, pri čemer se spodbuja povečevanje deleža oskrbe iz obnovljivih virov. Spodbuja se učinkovito in racionalno rabo energije na celotnem območju občine. Oskrba z zemeljskim plinom se zagotavlja kot dodaten vir energije, zlasti na območjih, kjer ne bo daljinske oskrbe. Uporaba obnovljivih energetskih virov se spodbuja na celotnem območju občine, pri čemer morajo biti objekti in ureditve prostorsko integrirani.

(2)Zasnova oskrbe občine z energijo temelji na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in lokalnem energetskem konceptu. Temeljni dokument oskrbe z energijo je lokalni energetski koncept občine.

(3)Za celotno območje občine se izdela ocena trajnostnega potenciala obnovljivih virov energije (potencial sončne energije, vetrne energije, hidroenergije, energije biomase in geotermalne energije) in možnost energetske oskrbe iz teh virov. Na posameznih območjih se zagotovi vsaj 20 % energetske oskrbe iz obnovljivih virov, če trajnostni potencial to omogoča.

(4)Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije) ter izrabe obnovljivih virov energije.

(5)Za vsa območja občine, še posebej pa za poselitev izven naselij, se spodbuja opremljanje stavb z napravami za izkoriščanje obnovljivih virov energije.

(6)Na območju občine ni predvidenih skladišč za rezerve nafte in njenih derivatov. Skladišče za potrebe občine je Ortnek v Občini Ribnica.

(7)Električna energija: Na jugozahodnem delu občine je predvidena rekonstrukcija daljnovoda DV 110 kV Brestanica–Hudo, ki bo po rekonstrukciji potekala pretežno južno in delno severno od obstoječega daljnovoda DV 2x110 kV Hudo–Krško. Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji se zgradi dodatna 20 in 0,4 kV elektroenergetska infrastruktura.

(8)Zemeljski plin: Po jugovzhodnem delu občine poteka magistralni plinovod med Krškim in Novim mestom, ki je del tranzitnega magistralnega plinovoda Hrvaška–Koper.

(9)Male hidroelektrarne se lahko postavijo, če je to v skladu z lokalnim programom razvoja ali če se z njihovo ureditvijo prispeva k prenovi ali revitalizaciji objektov kulturne dediščine. V primeru potreb za lokalno oskrbo z energijo iz mHE je treba na tovrstnih območjih prednostno zagotoviti priključitev na javno elektroenergetsko omrežje. Uporaba mHE mora temeljiti na nezmožnosti zagotavljanja elektroenergetske oskrbe iz javnega omrežja, kar je predpogoj za izkazano utemeljenost posega za izrabo vodne energije.

(10)Gradnja malih vodnih elektrarn (do 36 kW) je dopustna na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah, samo v primerih, če oskrba z energijo ni možna na sprejemljivejši način, in sicer v okviru prenove obstoječih vodosilnih objektov. Gradnja na vodotokih, ki so skladno s krajinsko ekološko kategorizacijo vodotokov v

1. in 1.–
2. razredu vodotokov, ter na vplivnem območju povirnih delih vodotokov, slapov, korit in ostalih naravnih vrednot, kjer ni možno zagotavljati ekološko sprejemljivega pretoka, ni dopustna. Morebitne gradnje vodnih elektrarn je treba utemeljiti na podlagi ocen vplivov na okolje in s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok ter potrebne ureditve in omilitvene ukrepe.

(11)Izrabo lesne biomase se spodbuja tako za sisteme daljinskega ogrevanja, za posamezne dele naselij ali manjša naselja, kot tudi za manjše, individualne sisteme ogrevanja.

(12)Spodbuja se izvedba raziskav za izrabo geotermične in sončne energije.

(13)Geotermični vir termalne vode v Šmarjeških Toplicah se izkorišča za zdraviliško termalni turizem, dopustna je tudi izraba v druge namene.

(14)Pri načrtovanju poteka novih vodov se posebna pozornost posveti predvsem rešitvam pri prečkanju posameznih reliefnih hrbtov – npr. pobočij Vinjega vrha, Koglega in na prečkanju območij, ki so zavarovana zaradi visoke stopnje naravne ohranjenosti (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000), predvsem pa območje dolin Radulje, Laknice, Prinovca, Toplice ter Krke. Zlasti na območjih velikih naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora se pri načrtovanju in izvajanju načrtovanih ureditev posebno pozornost posveti umeščanju objektov in naprav (npr. stojna mesta daljnovodov, lokacije merilno regulacijskih postaj), zaradi katerih bodo lahko povzročeni moteči posegi v relief in krajinsko zgradbo ter naravne kakovosti (doline večjih potokov, pobočja Vinjega vrha, vinogradniška območja) ter na bivalno okolje.

(15)Skladno s strategijo razvoja javne razsvetljave občine se zmanjša poraba električne energije za osvetlitev javnih površin ter zmanjša se svetlobno onesnaženje z: – zamenjavo vseh obstoječih svetilk razsvetljave, tako da ni svetlobnega toka, ki seva navzgor, – uvedbo časovnih intervalov osvetlitve, – zamenjava obstoječih sijalk z varčnimi sijalkami. 26. člen (komunikacijsko omrežje)

(1)Zagotovita se povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se več internetnih priključkov za gospodinjstva ter vzpostavi notranje lokalne optične kabelske povezave, ki bodo tvorile hrbtenico za vzpostavitev novih tehnologij ter vplivale tudi na način in prostorsko prerazporeditev dela. Dopusti se izgradnja brezžičnega komunikacijskega omrežja.

(2)Vzpostavi se učinkovit sistem elektronskega upravljanja in se ga prek državnih povezav poveže v splet mednarodnih digitalnih komunikacij. Za zagotavljanje sistema sodobnih komunikacij se z zmogljivimi prenosnimi povezavami (optičnimi kabli) povežejo vsi večji centri ter zagotovi nadaljnjo povezanost tako v vertikalnem smislu (država – regija – občine) kot tudi horizontalnem (sektorji, investitorji). Najustreznejše možnosti za tovrstne povezave se izkazujejo s kombiniranjem uporabe državnega telekomunikacijskega omrežja (državne TK hrbtenice) in lokalnih kabelskih sistemov.

(3)Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj, ki se nadgradi s sistemom UMTS, omogoči pa se tudi vpeljava prihajajočih tehnologij, kot so WiMAX, HSDPA, HSUPA ipd. Ker se pričakuje povečanje števila baznih postaj, se umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtuje, predvsem na območjih izjemne ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot.

(4)Na območju občine so vključene telefonske centrale Telekoma Slovenije s pripadajočim medkrajevnim in krajevnim telekomunikacijskim omrežjem v podzemni in nadzemni obliki.

(5)Glavno telekomunikacijsko omrežje in omrežja Pošte Slovenije se prenavljajo in dograjujejo skladno s potrebami.

(6)V strnjenih naseljih se spodbuja izgradnja lokalnih kabelskih sistemov ter sistemov brezžičnih komunikacijskih povezav. Predvidi se izgradnjo komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na področju kompleksnih novogradenj, širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij v sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.

(7)Območje občine je s televizijskim signalom pokrito z oddajnikom RTV na Trdinovem vrhu. 2.5 USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN ZA CELOVITO PRENOVO 2.5.1 Razvoj, prenova in širitev naselij 27. člen (splošne določbe za razvoj, prenovo in širitev naselij)

(1)Naselja se razvijajo v skladu s svojo vlogo in pomenom v omrežju naselij občine, ob upoštevanju obstoječih kakovosti morfološke zgradbe pozidane in nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih omejitev v prostoru.

(2)V pomembnejšem lokalnem središču in lokalnem središču ter v lokalnih središčih ožjega pomena ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo možnosti za stanovanjsko gradnjo, v večjih naseljih pa tudi za gospodarske in za družbene dejavnosti ter za šport in rekreacijo, v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob lokacijah s turističnim pomenom.

(3)Počitniška gradnja se izvaja kot prenova notranjih rezerv naselij ali pa kot prostorsko zaključena in celostno urejena nova večja območja in ne kot nove širitve na nepozidane površine okrog naselij.

(4)Naselja se praviloma razvijajo navznoter, s pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij. Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo, na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev, v primerih zapolnjevanja in zaokrožanja obstoječih stavbnih zemljišč in predvsem na podeželju tudi kot posamična stavbna zemljišča, s katerimi se zagotovi zaokrožanje obstoječih stavbnih zemljišč.

(5)Prenavljajo se kakovostna naselbinska jedra naselij, s poudarkom na Šmarjeti in Beli Cerkvi. 28. člen (notranji razvoj naselij)

(1)Naselja se prednostno razvijajo navznoter, tako da se za pozidavo izkoristijo degradirane, nezadostno izkoriščene in morebitne druge proste površine za gradnjo, ki se v urbanističnih in krajinskih preveritvah izkažejo kot primerne za pozidavo. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč njihovo namembnost in oblikovne značilnosti.

(2)Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovi izboljšanje razmer za delo in bivanje, opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Prenove in novogradnje se na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti, dopustno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov. V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo.

(3)Kjer zaradi prostorskih omejitev, pomanjkanja komunalne opremljenosti ter morebitne nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam v naselju, se na podlagi preveritev s kmetijskega, prostorsko-urbanističnega, krajinskega in okoljskega vidika lahko določijo zemljišča za selitev kmetij iz strnjenih naselij na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije, skladno s 33. členom (urejanje razpršene poselitve) tega odloka.

(4)Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se izboljša raven opremljenosti z GJI in grajenim javnim dobrim, kot so prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek itd., zato se jih v čim večji meri vključuje v urbane in ruralne strukture. Zagotovi se dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce ter raznolikost teh površin glede njihove vloge, uporabnosti in pomena za prepoznavno podobo naselja. V središča naselij se prednostno umeščajo javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami.

(5)Vodni in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključuje v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov, kmetijskih površin in obvodnih prostorov.

(6)Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave, tako na novih razvojnih območjih kot na območjih obstoječih naselij, namenjenih zgoščevanju.

(7)Razvrednotena območja se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti, ki se jim prilagodi tudi opremljanje zemljišč. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove neustrezno izkoriščenih ali opuščenih objektov. 29. člen (prenova naselij)

(1)Prenova vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij, ne le zaščitenih spomenikov. S prenovo se poiščejo in ponovno oziroma na novo izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omili širjenje naselja.

(2)Zagotovi se celovita prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediščine opredeljena kot naselbinska dediščina: Bela Cerkev in Šmarjeta.

(3)Zagotovi se tudi prenova drugih tipološko kakovostnih naselij oziroma njihovih delov.

(4)Prenova se zagotovi tudi v degradiranih območjih naselij, kjer se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine. Prenovijo in sanirajo se območja naselij, ki zaradi neustrezne komunalne opremljenosti obremenjujejo okolje.

(5)Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.

(6)Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih ipd. in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti strokovno utemeljene.

(7)Prenova naselij, ki so registrirana kot kulturna dediščina, se načrtuje na podlagi konservatorskih izhodišč in pogojev pristojne službe s ciljem zagotavljanja nadaljnjega obstoja in obogatitve dediščine, njenega vzdrževanja, prenove, uporabe in oživljanja, ob zagotavljanju kakovostnih bivalnih razmer in razvojnih možnosti. Če se prenova naselbinske dediščine načrtuje s podrobnim prostorskim aktom, je njegov obvezni sestavni del konservatorski načrt za prenovo. Spodbuja se prenova kmetij, mlinov in drugih objektov, ki imajo kulturno-zgodovinski pomen. 30. člen (širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave)

(1)Površine za razvoj dejavnosti se zagotavljajo tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij.

(2)Širitve naselij se načrtujejo kot območja za kompleksno gradnjo na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih, naravovarstvenih, kulturnovarstvenih, infrastrukturnih in drugih omejitev. Manjše širitve se načrtujejo kot zapolnitve in zaokrožitve obstoječih stavbnih zemljišč.

(3)Vsakokratne širitve naselij se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Pri načrtovanju širitev poselitve se zagotavljajo optimizacija umeščanja v prostor in izvedba omilitvenih ukrepov v smislu umestitve objektov v prostor, njihove namembnosti in merila oziroma gabaritov.

(4)Na območjih razpršene poselitve, to so vinogradniška območja, razpršena poselitev izven naselij in posamična razpršena poselitev, se na podlagi urbanističnih in krajinskih preveritev določijo površine za novogradnje v smislu v smislu ohranjanja in nadgradnje avtohtonega vzorca poselitve. 2.5.2 Razvoj dejavnosti po naseljih 31. člen (razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)V naselja se umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega prepletanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in razdalje nujnih voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.

(2)Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se praviloma umeščajo v obstoječe in predvidene gospodarske cone. Zagotovijo se ustrezne razvojne površine, izboljšata se njihova prometna dostopnost in infrastrukturna oprema, hkrati pa se uvedejo ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Dolgoročno se lahko proizvodna območja načrtujejo predvsem na območju večjih naselij in v njihovih širših vplivnih območjih ter v navezavi na dobro prometno dostopnost. Na območja za proizvodnjo se lahko umeščajo različne, vendar s proizvodnjo in med seboj združljive dejavnosti. V pomembnejše lokalno središče in lokalno središče ter lokalna središča ožjega pomena se lahko umeščajo le okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja.

(3)Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v občinsko središče, lokalno središče in lokalna središča ožjega pomena, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost, v čim večji meri z javnim potniškim prometom, kolesarskimi in pešpotmi.

(4)Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo na območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja, spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter na območja centralnih dejavnosti. Deli naselja, ki so ustrezno komunalno opremljeni, se lahko prestrukturirajo v območja centralnih dejavnosti. Na območju občinskega in lokalnih središč se zagotavljajo stanovanjske površine za različne oblike bivanja (vrstne hiše, atrijske, prostostoječe hiše ipd.), na preostalih delih občine pa se zagotavljajo predvsem avtohtone oblike bivanja v stanovanjskih objektih na domačijah in v prostostoječih hišah. Med posebne oblike stanovanjske gradnje spadajo tudi domovi za starejše občane, ki se zagotavljajo predvsem v večjih naseljih, oziroma v naseljih, ki imajo urejeno osnovno preskrbo prebivalcev in dober dostop do zdravstvene oskrbe.

(5)V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo. Dopustne so predvsem dejavnosti, povezane s kmetijstvom, dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter z bivanjem, po prostorsko-urbanistični preveritvi pa tudi druge dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo in bivanje, ki so skladne s shemo prostorskega razvoja naselja, usklajene s prostorsko sliko naselja ter za katere je možno urediti dostop in komunalno opremo. Pod temi pogoji se dopusti razvoj centralnih dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, osebne storitve, kulturni, vaški domovi ipd.), ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja, družbenih dejavnosti (ambulante, šole, vrtci, domovi šolskih in obšolskih dejavnosti, tabori za mlade, izobraževalni tabori ipd.), turističnih dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (npr. apartmaji kot objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt in storitve, ki ne onesnažujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju. Vse druge dejavnosti, ki so sicer povezane s kmetijskimi ali dopolnilnimi dejavnostmi na podeželju zaradi bližine surovin (žage, proizvodnja lesenih izdelkov, vrtnarije, drevesnice, živinorejske farme ipd.) in lahko pomenijo motnjo za bivalno okolje, se lahko po prehodni prostorski in okoljski preveritvi načrtujejo na lokacijah izven naselja, ob pogoju, da imajo zagotovljeno dobro dostopnost z omrežja javnih poti in možnost za komunalno opremljanje. 2.5.3 Območja razpršene poselitve 32. člen (območja razpršene poselitve) Na območju občine so se kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovala razpršena poselitev: a) razpršena poselitev – vinogradniška območja z zidanicami, hrami, vinotoči, vinskimi kletmi, posamičnimi stanovanjskimi stavbami in kmetijami, b) razpršena poselitev izven naselij in posamična razpršena poselitev z značilnimi prostorskimi ureditvami, kot so: – zaselki in dislocirane domačije in kmetije, – objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, gradovi, kapelice, znamenja ipd.), – turistične, rekreacijske in športne ureditve, – kmetijske stavbe ter njihove skupine (kozolci, čebelnjaki, lovske preže ipd.), – žage in mlini, ribogojnice v obvodnem prostoru, – lovske koče, gozdarske koče, planinski domovi. 33. člen (urejanje razpršene poselitve)

(1)Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve.

(2)Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.

(3)Pri gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih območij, pridobivanja mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javne infrastrukture, je treba ohranjati skladnost med funkcijami območja, obstoječo grajeno strukturo oblikovno dopolnjevati na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavljati smotrno rabo prostora in umeščati objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj izpostavljene površine.

(4)Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, pridobivanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora.

(5)Dopolnilna stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve dopustna na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave.

(6)Izven naselij, dislocirano ali na robovih, se predvidi umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih in ob pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora.

(7)Izven naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo nadomestnih kmetij ali kmetijskih stavb, če gre za preselitev vitalnih kmetij v tehnološkem razvoju, ki so v obstoječih strnjenih naseljih omejene v razvoju ali moteče za razvoj urbanih dejavnosti. Nova lokacija ter obseg kmetijskih zemljišč in dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati obsegu pridelave na kmetiji ob upoštevanju dolgoročne pridelovalne sposobnosti in možnega nadaljnjega razvoja kmetije. Dopustna je tudi prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bo na kmetijah in funkcionalnih ter obdelovalnih površinah omogočeno sodobno kmetovanje, da bo neoviran dostop do gospodarskih dvorišč, možnost transporta in opremljanje z vso potrebno infrastrukturo.

(8)Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti locirane v odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna igrišča, adrenalinski parki, kopališča ter čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske in druge opazovalnice, logarnice, objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture, žage, živinorejske farme ter posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkev, sanatorij, spomenik, razstave na prostem – forma viva ipd.).

(9)Vse umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove programe, velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Umeščanje v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor ter njihovega arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja.

(10)Območja razpršene poselitve so prikazana v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 2, na karti Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve in izjemnih krajin ter odprtega prostora. 34. člen (razvoj vinogradniških območij)

(1)Vinogradniška območja so območja razpršene poselitve, ki se je oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto, zidanicami, hrami in gospodarskimi objekti za spravilo sadja, orodja in mehanizacije ter s posamičnimi stanovanjskimi objekti, samotnimi kmetijami, domačijami in zaselki.

(2)Vinogradniška območja se urejajo tako, da se omejuje pregosta pozidava, da se komunalno opremijo, uredijo dostopi, določa ustrezno namembnost, tipologijo in oblikovanje objektov, določa ustrezne zasaditve in druge zunanje ureditve.

(3)Na vinogradniških območjih je na stavbnih zemljiščih dopustna gradnja zidanic in hramov kot kmetijskih stavb, ki primarno služijo kmetijski dejavnosti in sekundarno občasnemu bivanju, ter vinotočev in vinskih kleti, oboje ob upoštevanju najmanjše potrebne površine obdelanega kmetijskega zemljišča. Dopustna je tudi prenova obstoječih stanovanjskih objektov. V objektih iz tega člena odloka je dopustna tudi turistično-gostinska dejavnost v obsegu, značilnem za vinogradniška območja, ki ne omejuje pretežne kmetijske rabe objekta.

(4)Zgoščevanje pozidave na vinogradniških območjih se dopusti kot zaokrožanje obstoječih skupin stanovanjskih objektov in/ali zidanic ter domačij na dobro dostopnih lokacijah z obstoječo komunalno opremljenostjo ali možnostmi za navezavo na GJI, če se to v prostorskih in okoljskih preveritvah izkaže kot sprejemljivo.

(5)Zidanice, hrami, vinotoči in vinske kleti se načrtujejo v vinogradniških območjih, če so namenjeni obdelavi vinogradov in sadovnjakov. Za vsako kategorijo objekta je v izvedbenem delu OPN določena minimalna površina vinograda ali sadovnjaka, ki je potrebna za dopustitev gradnje teh objektov. 2.5.4 Razpršena gradnja

1. člen (razpršena gradnja) Na območju občine se razpršena gradnja pojavlja izven naselij kot posamični novejši objekti, stanovanjski objekti, kmetijske stavbe, počitniške hiše, pomožni in drugi objekti brez stavbnega zemljišča.
2. člen (sanacija razpršene gradnje)

(1)Obstoječa razpršena gradnja v obliki posamičnih stanovanjskih in drugih objektov zunaj naselij se sanira s komunalnim opremljanjem, lahko pa tudi z vključitvijo v naselje, opredelitvijo novega naselja ali opredelitvijo posebnega zaključenega območja, kjer je to urbanistično in krajinsko sprejemljivo.

(2)Razpršeno gradnjo se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij in z opredelitvijo novih, prostorsko utemeljenih in okoljsko sprejemljivih območij za pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo širitev, predvsem pa z območji za kompleksno gradnjo. 2.5.5 Urbanistično oblikovanje naselij 37. člen (oblikovna podoba naselij)

(1)Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Arhitekturna prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo naselij, z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora in z ureditvami za racionalno rabo energije.

(2)Pri urejanju podeželskih naselij se upošteva tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihove značilne podobe silhuet in robov kot delov kulturne krajine. S kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov se spodbuja notranji razvoj. Nove kmetije se gradijo na robu vasi, opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.

(3)Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost ter je le-ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.

(4)Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi. 2.6 KONCEPTI PROSTORSKEGA RAZVOJA URBANIH SREDIŠČ, ZA KATERE JE IZDELAN URBANISTIČNI NAČRT 38. člen (urbanistični načrti)

(1)Za Šmarjeto s Šmarješkimi Toplicami, Belo Cerkev, Zbure in Dolenje Kronovo se prostorski razvoj načrtuje na podlagi urbanističnih načrtov. 39. člen (koncept razvoja naselja Šmarjeta s Šmarješkimi Toplicami)

(1)Šmarjeta in Šmarješke Toplice se razvijata kot pomembnejše lokalno središče in občinsko središče ter kot naselji s turističnim pomenom.

(2)Šmarješke Toplice se razvijajo kot turistično poslovno upravni center občine. Prostorski razvoj Šmarjeških Toplic je usmerjen predvsem v specializirane vsebine termalnega centra – v nadaljnji razvoj in širitev spektra zdraviliške turistične ponudbe (dopolnitev hotelske ponudbe v okviru Term Šmarješke Toplice, manjši (družinski) hoteli in apartmaji, parkovne, rekreacijske in športne površine ipd.) in z njo povezanih poslovnih trgovskih in storitvenih dejavnosti. S tem se izboljšuje tudi bivalni standard naselja.

(3)Oblikuje in ureja se center naselja, ureja se odprte površine – trge, parke, otroška igrišča ipd. Območje ob potoku in gozdovi s posebnim namenom se trajno ohranjajo kot nepozidan prostor, s parkovnimi ureditvami južno od naselja, ki bodo oblikovale vstop v naselje in s parkovnimi ureditvami ob potoku na severu naselja (tržne površine, parkovne ureditve, muzej na prostem ipd.).

(4)Predvidijo se nove stanovanjske površine in stanovanjske površine v povezavi s turizmom (prenočišča).

(5)Šmarješke Toplice in Šmarjeta se povežeta z novo pešpotjo in kolesarsko stezo ter drevoredom ob regionalni cesti R3-667, ki povezuje turistično naselje Otočec z Mokronogom in Sevnico. Med naseljema Šmarješke Toplice in Šmarjeta se dolgoročno ohranja zelena cezura – nepozidana vrzel, kjer se ohranjajo kmetijske in gozdne površine.

(6)Šmarjeta je osrednje središče z naselbinsko zelo kakovostnim trškim jedrom. Prostorski razvoj Šmarjete je usmerjen v razvoj upravnih, trgovskih, gostinskih, storitvenih, izobraževalnih, zdravstvenih in podobnih dejavnosti, kot podpora turističnim programom v Šmarjeških Toplicah. V ta namen se predvidijo nove površine in širitve obstoječih površin za stanovanja, centralne, izobraževalne in športno-rekreativne dejavnosti. Nove razvojne površine se načrtujejo predvsem na zahodu Šmarjete, v navezavi na izboljšano prometno dostopnost ob načrtovani zahodni obvozni cesti. Širitve na vzhod naselja so dolgoročno omejene s potokom, ob katerem se ohranjajo kmetijske površine. Proizvodne dejavnosti se ohranjajo v obstoječem obsegu z možnostjo zaokrožitev.

(7)Posebno pozornost se posveti prenovi starega jedra Šmarjete, kjer so še rezerve za razvoj jedra naselja s turistično funkcijo, kot dopolnilo Šmarješkim Toplicam. Staro jedro Šmarjete se prenovi ob upoštevanju kakovostne naselbinske dediščine in objektov ter zunanjih površin, s čimer se ohrani in poudari vodilna vloga naselja.

(8)Kmetijski prostor v dolini potoka se trajno ohranja kot zelen, nepozidan prostor. Prostor pri krožišču pri domu za ostarele se parkovno uredi.

(9)Šmarjeta in Šmarješke Toplice se povežeta z novo pešpotjo in kolesarsko stezo ter drevoredom ob regionalni cesti R3-667, ki povezuje turistično naselje Otočec z Mokronogom in Sevnico. Med naseljema Šmarjeta in Šmarješke Toplice se dolgoročno ohranja zelena cezura – nepozidana vrzel, kjer se ohranjajo kmetijske in gozdne površine.

(10)Na območju obeh naselij je hkrati s širitvijo območij za gradnjo in predvidena tudi širitev in modernizacija gospodarske javne infrastrukture.

(11)Predvidena je izgradnja obvoznice v Šmarjeti s potekom po zahodnem robu naselja, ki se na severu (med Gorenjo vasjo in gasilskim domom) in na jugu (južno od osnovne šole) priključi na obstoječo regionalno cesto. S tem se zagotovi umik tranzitnega prometa iz strnjeno pozidanega jedra Šmarjete ter učinkovitejša prenova in notranji razvoj naselja Šmarjeta.

(12)Koncept razvoja naselja je prikazan v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 3, na karti Koncept prostorskega razvoja Šmarjete s Šmarješkimi Toplicami. 40. člen (koncept razvoja naselja Bela Cerkev)

(1)Bela Cerkev je naselje s pomembno trško strukturo in lego nad dolino Krke, ki tvori izjemne vedute, ki se ohranjajo. Bela Cerkev se razvija kot lokalno središče z ugodno prostorsko lego z južno orientacijo ter v bližini priključka na avtocesto pri Dolenjem Kronovem. Načrtuje se razvoj Bele Cerkve kot naselja, katerega površine zasedajo pretežno stanovanja in spremljajoče oskrbne in storitvene dejavnosti, z možnostjo kombiniranja z dopolnilnimi turističnimi dejavnostmi. Ohranja in revitalizira staro jedro naselja ob upoštevanju kakovostne naselbinske dediščine in objektov ter zunanjih površin. Širitev naselja je predvidena predvsem na zahod ob lokalni cesti (pretežno stanovanja) in vzhod ob lokalni cesti (pretežno centralne dejavnosti).

(2)Zemljišča pod visokonapetostnimi daljnovodi se namenijo za ureditev parkirišč in za kmetijsko rabo. Urejajo se športno rekreacijske površine ob cesti proti Vinjem vrhu. Območje starega jedra in obcestne pozidave v bližini jedra se nameni predvsem storitvenim dejavnostim in stanovanjem. Razširitev obstoječega pokopališča se predvidi na terasasto oblikovanem zahodnem pobočju, v vznožju cerkve, tako da se ohranjajo kakovostni pogledi na cerkev in staro jedro.

(3)Na območju naselja je hkrati s širitvijo območij za gradnjo in predvidena tudi širitev in modernizacija gospodarske javne infrastrukture.

(4)Izboljša se dostopnost naselja, tako da se posodobi in rekonstruira omrežje občinskih cest, ki nimajo ustrezne prometne prepustnosti, imajo neustrezne prometno-tehnične elemente, dotrajano voziščno konstrukcijo ter prometno-tehnično neustrezne in nevarne priključke. Uredijo se površine za pešce ter avtobusno postajališče.

(5)Koncept razvoja naselja je prikazan v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 3, na karti Koncept prostorskega razvoja Bele Cerkve. 41. člen (koncept razvoja naselja Zbure)

(1)Zbure se razvijajo kot lokalno središče ožjega pomena, v katerem se zagotavlja oskrba za severni del občine. V osrednjem delu naselja se trajno ohranja nepozidan prostor ob potoku Laknica, razvoj poselitve se v prvi fazi širi na vzhodno stran doline, v drugi fazi pa na zahodno stran.

(2)V križišču regionalnih cest se predvidijo površine za centralne dejavnosti, namenjene za oskrbne, poslovne in storitvene objekte skupaj s stanovanji in kmetijskimi gospodarstvi. Nove stanovanjske površine se predvidijo na jugu in severu naselja. Po zapolnitvi prostih površin vzhodno od potoka se v drugi fazi pozidajo proste površine med razpršenimi kmetijami na zahodnem bregu potoka, s čimer se zgošča razpršena pozidava. Zemljišče pri gasilskem domu ob potoku se namenja za šport in rekreacijo ter prireditve na prostem.

(3)Na območju naselja je hkrati s širitvijo območij za gradnjo in predvidena tudi širitev in modernizacija gospodarske javne infrastrukture.

(4)Omrežje občinskih cest, predvsem javnih poti, se vzdržuje in ustrezno dogradi glede na predvideno pozidavo, sanira se dotrajane voziščne konstrukcije. Ob regionalni cesti sta urejena pločnik in avtobusno postajališče, ki se ohranjata.

(5)Preko območja UN Zbure poteka državna kolesarska povezava Otočec–Mokronog–Sevnica, ki na območju UN poteka ob regionalni cesti R3-667 do osrednjega dela naselja ter nato v smeri proti Mokronogu po R2-418 (in naprej proti Sevnici) in je opredeljena kot glavna kolesarska povezava.

(6)Predvidena je izgradnja obvoznice Zbur s potekom po zahodnem robu naselja, na meji med strateško predvideno širitvijo stanovanjske pozidave in območjem načrtovanega turističnega kompleksa Klevevž ter Tičnica in Goščava, oziroma manjših zaselkov na skrajnem zahodu Zbur. S tem se zagotovi umik tranzitnega prometa iz jedra Zbur ter učinkovitejši notranji razvoj naselja.

(7)Koncept razvoja naselja je prikazan v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 3, na karti Koncept prostorskega razvoja Zbur. 42. člen (koncept razvoja naselja Dolenje Kronovo)

(1)Dolenje Kronovo se razvija kot lokalno središče ožjega pomena na pomembnem vozlišču cest (priključek na avtocesto, regionalne in lokalne ceste), v neposredni bližini turističnih naselij Otočec in Šmarješke Toplice ter kakovostnega naravnega okolja, predvsem reke Krke.

(2)Zaradi ugodne prometne lege se ob priključku na avtocesto uredi skupna turistično storitvena in proizvodna cona za pokrivanje potreb vseh naselij v Občini Šmarješke Toplice. Nameni se turističnim dejavnostim, večjim poslovno-storitvenim dejavnostim, parkiriščem za tovornjake in avtodome, skladiščem ipd.

(3)Ugoden prometni položaj generira večje povpraševanje po stanovanjskih parcelah, zato se predvidi širitev naselja v prvi fazi na severno stran obstoječe javne poti, v drugi fazi pa na jug ter do potoka Toplica z ohranitvijo zelenega obvodnega pasu. S pozidavo osrednjih prostih površin se povežeta oba dela naselja (ob nekdanji hitri cesti in ob Krki), tako da se bo oblikovalo enotno, strnjeno naselje. Površine ob lokalni cesti se namenijo za centralne dejavnosti (trgovine, poslovni objekti, manjše storitvene delavnice, stanovanja in kmetijska gospodarstva). Na območju nekdanjega kamnoloma severno od avtoceste se uredi površina za šport in rekreacijo, oziroma za večje prireditve na prostem, zabavišča ali sejmišča ipd. Rečni otok se ohranja kot zelena površina v pretežno kmetijski rabi, zahodno od otoka se na levem bregu Krke uredi manjše rekreacijsko območje s čolnarno, pristanom ipd.

(4)Na območju naselja je hkrati s širitvijo območij za gradnjo in predvidena tudi širitev in modernizacija gospodarske javne infrastrukture.

(5)V okviru izgradnje stanovanjskih in poslovnih objektov ter prometnega omrežja se uredijo tudi avtobusna postajališča in pločniki za pešce. Sedanja lokalna cesta proti Otočcu se spremeni v pešaško-kolesarsko pot (preko območja je predvidena glavna kolesarska povezava).

(6)Koncept razvoja naselja je prikazan v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 3, na karti Koncept prostorskega razvoja Dolenjega Kronovega. 2.7 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI 2.7.1 Razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire 43. člen (zasnova prostorskega razvoja kmetijstva)

(1)Spodbuja se vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje primernega dohodka za kmetije. Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbuja se kmetijska raba zemljišč, s katero se ohranjajo kakovostne kulturne krajine. Kmetijska zemljišča se razvrščajo v skupine glede na ustreznost teh zemljišč za kmetijsko pridelavo. Zasnova kmetijskih površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljišča, ki se členijo na območja z omejitvami zaradi ohranjanja narave, kulturne dediščine ali škodljivega delovanja voda ter vodovarstvenih območij virov pitne vode. Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane, s poudarkom na sonaravni pridelavi. Kmetijske in dopolnilne ter druge s kmetijstvom povezane dejavnosti ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje. Sonaravna kmetijska pridelava se spodbuja na zemljiščih in legah z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami in dobro dostopnostjo. Razvijajo se različne kmetijske panoge: sadjarstvo in vinogradništvo, zelenjadarstvo ter živinoreja s poljedelstvom. Spodbuja se čebelarstvo.

(2)Poglavitna dejavnost na območju občine so živinoreja v povezavi s poljedelstvom ter sadjarstvo in vinogradništvo. Pridelava grozdja in vinogradništvo se razvijata na obstoječih vinogradniških območjih. Najboljše vinogradniške lege, ki ležijo med 210 in 450 m n.m.v., so v nagibu nad 20 % in imajo južno do zahodno ekspozicijo, s spodnjim robom zemljišča 40 višinskih metrov nad lokalnim dolinskim dnom, se dolgoročno ohranjajo kot najboljša vinogradniška območja. Vsa preostala območja vinogradov se zaradi manjših potencialov za pridelavo grozdja obravnavajo kot druga območja vinogradov. Sadjarstvo se razvija na območjih z ugodnimi razmerami za sadovnjake in tudi na vinogradniških legah.

(3)Glede na bogato biotsko raznovrstnost v občini se na celotnem območju spodbuja ekološko kmetovanje in druge oblike sonaravnega kmetovanja. Za tovrstne načine kmetovanja so najbolj primerna območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Spodbuja se ohranjanje in širjenje travniških sadovnjakov zlasti z vidika ohranjanja tradicionalne kulturne krajine in avtohtonih sort sadja.

(4)Izboljševalni ukrepi: Zaradi neugodne parcelne strukture se zlasti na območjih za poljedelstvo, deloma pa tudi na vinogradniških območjih, hkrati z melioracijami kmetijskih zemljišč izvajajo komasacije, pri čemer je treba ohranjati temeljne značilnosti krajinske strukture, mreže poti, prostorskih smeri, naravnih koridorjev in logike krajinskih vzorcev. Agromelioracije se lahko izvajajo na celotnem območju občine ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. Za potrebe namakanja kmetijskih površin, kjer so ugodni pogoji za pridelavo vrtnin oziroma zelenjadarstvo, se uredijo vodni zadrževalniki na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene. Zadrževalniki in novo oblikovani obvodni prostori morajo biti urejeni sonaravno in v skladu z naravovarstvenimi zahtevami ter s ciljem, da se omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora, npr. rabo v rekreativne namene, ribolov in podobno. Na drugih kmetijskih površinah na vododeficitarnih območjih se bodo za potrebe kmetijstva urejali manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo. Na območjih večjih kompleksov najboljših kmetijskih zemljišč ter na drugih območjih, kjer se izkaže interes, se izvedejo komasacije ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev.

(5)Usmeritve za kmetovanje glede na omejitve v prostoru: na območjih varstva vodnih virov (predvsem Jezero pri Dolenjem Kronovem in Klevevž), je kmetijska dejavnost omejena pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil ter živalskih odpadkov, zato je ponekod potrebna tudi prilagoditev tehnologij v kmetijstvu.

(6)Na območjih izjemnih krajin in na njihovem obrobju je postavitev objektov in naprav za potrebe vrtnarstva oziroma zelenjadarstva (plastenjaki, steklenjaki) dopustna samo na obrobju naselij, in sicer na legah, ki niso vidno izpostavljene, tako da objekti niso moteči v pogledih krajine ter na objekte in območja kulturne dediščine. Uvajanje novih, neavtohtonih kultur, ki bi zahtevale specifične ureditve in s tem spremembo krajinskega vzorca, na teh območjih ni dopustno.

(7)Na vinogradniških območjih se vinogradi oziroma sadovnjaki ohranjajo, dopustne so spremembe vrste rabe iz vinograda v sadovnjak ali obratno. Dopustna je izkrčitev gozda zaradi ureditve vinograda ali sadovnjaka. Gozd se varuje tam, kjer ima izrazito varovalno funkcijo (strmine, grape). Dopustna je tudi postavitev objektov in pripadajočih zunanjih ureditev, skladno z drugimi pogoji, ki veljajo za vinogradniška območja in za posamezne podrobnejše namenske rabe prostora.

(8)Večje parcele, na katerih so zgrajene zidanice, je dopustno deliti na manjše parcele le pod pogojem, da meri sklenjena površina trajnega nasada vinograda oziroma sadovnjaka minimalno 15 arov na območju drugih kmetijskih zemljišč oziroma minimalno 30 arov na območju najboljših kmetijskih zemljišč. Izjema je lahko le opredelitev javnih površin. Parcelacija (oblika parcele in dostop do javnih poti) mora slediti uveljavljenemu vzorcu parcelacije v okoliškem prostoru. Vpis nove parcele brez lastnega ali pogodbenega dostopa do javne poti ni dovoljen.

(9)Na vododeficitarnih predelih, kjer so ugodne razmere za razvoj kmetijstva, se po potrebi lahko uredijo zbiralniki padavinske vode in vodna zajetja.

(10)V primerih prostorske in prometne utesnjenosti se omogoči preselitev kmetij, ki se krepijo ali kažejo težnjo po krepitvi, na površine zunaj strnjenih naselij, skladno s 28. členom (notranji razvoj naselij) in s 33. členom (urejanje razpršene poselitve) tega odloka.

(11)Pri dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov (novogradnje, prenove) se na celotnem območju občine upoštevajo dimenzije in proporci obstoječih objektov. Večje dimenzije kmetijskih objektov so dopustne po predhodni po prostorski in okoljski utemeljitvi.

(12)Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na predelavo kmetijskih pridelkov. Omogočijo se nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva. Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah ter omogoči izgradnja dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Primarno se za izgradnjo ali povečanje nočitvenih in gostinskih kapacitet ter drugo turistično ponudbo izkoristijo obstoječi objekti na kmetiji (obstoječi stanovanjski in gospodarski objekti). Hkrati se kmetijam zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe (nočitvene kapacitete in druga turistična, športna ter rekreacijska infrastruktura ipd.). PIP za umeščanje turizma na kmetiji se presodijo in utemeljijo z urbanističnega vidika, upoštevajoč prostorske in druge razvojne možnosti posameznih kmetij. Zagotovi se gospodarno ravnanje s tlemi (kmetijskimi zemljišči). Pri vsakršnem posegu v tla se viški rodovitnega dela namenijo rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin.

(13)Omogoči se vzpostavljanje kmetijskih zemljišč na površinah v zaraščanju in na degradiranih območjih.

(14)Zaradi zagotavljanja prehranske varnosti se dolgoročno ohranjata obseg in kakovost kmetijskih zemljišč, primernih za kmetijsko pridelavo. Kmetijska zemljišča, ki bodo zaradi spremenjene namenske rabe in izvajanja prostorskih ureditev trajno izvzeta iz kmetijske rabe, se nadomesti z usposobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč in povečanjem proizvodnega potenciala slabših kmetijskih zemljišč. Nadomestna kmetijska zemljišča se prednostno zagotovijo na površinah, ki so bila ob kategorizaciji kmetijskih zemljišč v letu 1985 kategorizirana kot kmetijska zemljišča, njihova kmetijska raba pa je bila opuščena, tako da so v dejanski rabi evidentirana kot gozd. Izguba proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč, ki se bodo trajno izvzela iz kmetijske rabe, se nadomešča z dvigom proizvodnega potenciala slabših kmetijskih zemljišč. V ta namen se plodni del tal iz površin, trajno izvzetih iz kmetijske rabe, prenese na površine slabših kmetijskih zemljišč, tako da se povečuje razvojna stopnja tal. 44. člen (zasnova prostorskega razvoja gozdarstva)

(1)Gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, se ohranja ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Zagotavljajo se osnovni cilji gospodarjenja z gozdovi – proizvodnja kvalitetnega lesa ob zagotavljanju in ohranjanju vseh preostalih funkcij gozda s sonaravnimi načini gospodarjenja z gozdovi.

(2)Na območjih z gozdom (zahodno od Žalovič, južno od Šmarjeških Toplic, med Žalovičami in Brezovico, pobočja na severnem delu občine) se ohranjajo sklenjene gozdne površine, zlasti v predelih zaraščajočih površin pa se omogočajo razvojne možnosti za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer se gozd prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo, se varujejo gozdni otoki in gozdni koridorji.

(3)Z ohranjanjem gozdov na strminah se krepijo varovalne funkcije gozdov, na pretežnem delu gozdnih površin se krepijo proizvodni potenciali gozdnih rastišč in razvijajo vse funkcije gozdov (poseben poudarek na varovanju gozdnih površin in varovanega gozda v okolici Term Šmarješke Toplice in naselja nad Prinovcem).

(4)Na strmih predelih se zagotavlja stalno pokritost tal z vegetacijo, pri poseganju v večnamenske gozdove pa se posegi presojajo z vidika vplivov na okolje.

(5)V gozdovih ob turističnem kompleksu term Šmarješke Toplice se skrbi za urejenost, dostopnost in čistočo ter se jih opremi z rekreacijsko infrastrukturo, primerno posameznim predelom.

(6)Pasivne oblike rekreacije (rekreacija v naravi) so načeloma možne v vseh gozdovih. Razvoj turizma in rekreacije v gozdovih mora upoštevati omejitve, ki jih narekujejo gozdnogospodarski in drugi vidiki upravljanja z gozdom. Strategija razvoja gozda v prostoru, njegova prostorska ureditev in način gospodarjenja, morajo biti neposredno povezani s strategijo razvoja turizma in rekreacije.

(7)Na območjih, kjer v površinskem pokrovu prevladujejo gozdovi, so po predhodnih preveritvah dovoljene krčitve gozdov z namenom zaokrožanja kmetijskih posesti.

(8)Gozdne prometnice: Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesnoproizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč. Gozdovi se z gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z detajlnimi sečno spravilnimi načrti. Načrtovanje temelji na optimalnem trasiranju glede na lastnosti terena, na erodibilnih terenih in večjih nagibih se uredi odvodnjavanje. V primeru gradnje novih javnih cest ali rekonstrukcije že obstoječih, pomembnih za gozdno proizvodnjo, se na podlagi prostorske preveritve opredelijo območja za gozdno proizvodnjo ob cesti, z elementi, ustreznimi za prevoz gozdarskih kamionov. Uredijo se priključki vlak, skladiščnih in rampnih prostorov, obračališč in nakladališč. Uredi se režim prometa po gozdnih cestah z zapiranjem posameznih odsekov. Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa se upoštevajo ekološke in socialne funkcije gozdov. Vzdrževanje gozdnih cest poteka v okviru razpoložljivih sredstev selektivno glede na prometno obremenitev.

(9)Lov in varstvo divjadi: Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor zagotavljajo ohranjanje ugodnega stanja vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu. Zato se dela v gozdu opravljajo v času in na način, ki je za živalske vrste čim manj moteč. Pri lovnem gospodarjenju se vzpostavlja ustrezna številčnost divjadi, poleg tega pa se zagotavlja redna košnja košenic in gozdnih jas, s čimer se vzdržuje prehrambena baza za divjad. 45. člen (zasnova prostorskega razvoja turizma in prostočasnih dejavnosti)

(1)Razvijajo se turistične in prostočasne dejavnosti kot ena temeljnih strateških usmeritev za svoj gospodarski razvoj in za dvig bivalnih kakovosti, tako da bo občina postala uveljavljeno in prepoznavno turistično območje. Razvoj turizma temelji na naravnih (geotermični viri, ohranjenost narave in neonesnaženost okolja, kvalitetne prvine naravnega okolja ipd.) in ustvarjenih danostih (obstoječe lokacije in naselja s turističnim pomenom, objekti in območja kulturne dediščine, tradicionalna kulturna krajina in kmetijstvo ipd.). Razvoj turizma se spodbuja predvsem na lokacijah z večjim turističnim pomenom, kot sta Šmarješke Toplice in Klevevž, pa tudi na preostalih predelih občine, skladno s prostorskimi značilnostmi in omejitvami, predvsem tistimi na področju ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.

(2)Spodbuja se povečanje spektra turistične ponudbe, tako vsebinsko (z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi), kot količinsko (predvsem več nočitvenih kapacitet različnih vrst).

(3)Pri načrtovanju območij turizma in rekreacije se zagotavlja varstvo naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti in zavarovanih območij. Na območjih ohranjanja narave se načrtujejo območja za turizem le na delih, kjer je že urejena komunalna in druga infrastruktura.

(4)Turistične in prostočasne dejavnosti se prednostno razvijajo na že obstoječih jedrnih območjih (Šmarješke Toplice), na območjih naravne ohranjenosti (doline Radulje, Laknice, Prinovca in Toplice ter Krke), pa tudi na drugih območjih, kjer so prostorske možnosti za razvoj tovrstnih dejavnosti (vinogradniška območja Vinjega vrha in Kogla) ter druga območja prepoznavnosti prostora. Na teh območjih se medsebojno povezujejo posamični obstoječi ali novi programi ob izogibanju pretiranim koncentracijam programov in infrastrukture v prostoru, pri tem se ohranjajo in nadgrajujejo obstoječe tematske turistične poti in druge ureditve. Na teh območjih se razvijajo različne oblike turizma, skladno s prostorskimi značilnostmi in omejitvami, predvsem tistimi, na področju ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.

(5)Razvoj turističnih dejavnosti se usmerja tako, da se v turistično ponudbo vključijo območja z regionalnimi in krajevnimi posebnostmi, ki so predvsem: Šmarješke Toplice, termalni izviri in grad pri Klevevžu, kulturne krajine (dolina Radulje, Toplice in drugih potokov, vinogradniško območje Vinjega vrha in Kogla ter ostala vinogradniška območja idr.).

(6)Zagotavlja se prednostno infrastrukturno urejanje naselij, v katerih so izražene utemeljene pobude za razvoj turistične ponudbe.

(7)Turizem, povezan z geotermičnimi viri: Dolgoročni razvoj te oblike turizma je predviden na obstoječi lokaciji (Šmarješke Toplice) ter pri Klevevžu, kjer je nadzemni termalni izvir z možnostjo razvoja geotermalnega turizma, izrabe geotermične energije in zdravilnih učinkovin. Razvoj te turistične panoge se povezuje z drugimi turističnimi potenciali in možnostmi za razvoj prostočasnih dejavnosti v bližini obeh območij, pri tem se ohranjajo naravne kakovosti in kulturna dediščina. Šmarješke Toplice se razvijajo kot najpomembnejše termalno središče v občini, vključno z razvojem širšega spektra turistične ponudbe (hoteli in apartmaji, športno-rekreacijske ureditve, navezave na druge turistične programe v zaledju). Toplice v Klevevžu pa imajo izrazito omejen razvoj, spodbuja se predvsem razvoj visokega turizma (za zahtevnejše goste) s ponudbo prenočišč, gostinstva ter športa in rekreacije v naravnem okolju. Urejanje morebitnega kopališča ali drugih turistično rekreativnih objektov se predhodno preveri in uskladi z institucijami, pristojnimi za upravljanje z vodami, varstvo narave in kulturne dediščine.

(8)Zdraviliški turizem: Razvija se na obstoječi lokaciji v Šmarjeških Toplicah, kjer se dopolnjuje s termalnim, wellness, športno rekreacijskim, nastanitvenim, prireditvenim in drugim turizmom. Možnosti za razvoj zdraviliškega turizma so tudi na območju Klevevža.

(9)Podeželski turizem: V vaških naseljih in zaselkih s ponudbo turizma na kmetiji se zagotavljajo možnosti za širitev kmetij za ureditev nočitvenih kapacitet in za potrebe drugih dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom. Zaradi kakovosti in privlačnosti tradicionalne kulturne krajine, ki jo je ustvarilo kmetijstvo kot prostorsko prevladujoča raba prostora v regiji, se spodbuja turizem in prostočasne dejavnosti v povezavi s kmetijstvom. V ta namen se spodbuja ohranjanje tradicionalnih oblik rabe tal, pa tudi uveljavljanje alternativnih oblik kmetovanja.

(10)Vinogradniški turizem: spodbuja se na območju obstoječih vinogradniških območij z urejanjem zidanic kot gospodarskih objektov in ponekod vinotočev ter kot objektov za občasno bivanje. Ohranjajo se zidanice kot počitniški objekti, urejajo pa se tudi zidanice kot turistično-nastanitveni in gostinski objekti.

(11)Tematske poti: Urejajo se tematske poti, ki vodijo po Vinjem vrhu, Koglem, okolici Klevevža, Šmarjete, Bele Cerkve, Šmarjeških Toplic idr. Poleg v vinogradniških se tematske poti urejajo še v izjemnih krajinah (dolina Radulje) in na drugih območjih, ki so zavarovana oziroma predvidena za zavarovanje kot naravne vrednote oziroma kot območja kompleksnega varstva kulturne dediščine.

(12)Izletništvo in pohodništvo se razvija predvsem na območju Vinjega vrha, Kogla in Klevevža, kjer se spodbuja razvoj gostinske ponudbe (manjšega obsega), postavljanje informativnih tabel in označevanje poti. Za potrebe turizma in občasnega bivanja se lahko preuredijo obstoječi gozdarski objekti in lovske koče. Pomembni cilji izletniškega turizma so tudi cerkve (Vinji vrh, Koglo, Slape, Draga), izviri pri Klevevžu ipd.

(13)Kopališča v naravnem okolju se urejajo na obstoječih lokacijah in drugih potencialnih lokacijah ter krajih v njihovih vplivnih območjih (Klevevž, Krka) ne glede na to, ali gre za javna kopališča ali zgolj za ureditve, ki omogočajo kopanje in ostale vodne športe v naravnem okolju. Urejanje kopališč mora biti usklajeno z ugotovljeno ustrezno kakovostjo voda v vodotokih.

(14)Prostori za kampiranje in parkirišča za avtodome: v Dolenjem Kronovem se uredi kamp oziroma prostor za avtodome.

(15)Nočitvene kapacitete: v večjih naseljih se zagotavljajo nove nočitvene kapacitete v obliki hotelske, motelske ali apartmajske gradnje, ki mora biti kakovostno oblikovana in umeščena v prostor, tako da se ohranjajo prepoznavne značilnosti posameznih naselij ali pa oblikujejo nove, kakovostne prvine prepoznavnosti občine. V manjših naseljih se nastanitvene zmogljivosti zagotavljajo znotraj obstoječih naselij, predvsem v zasebnem sektorju (turistične kmetije, penzioni, oddajanje sob in apartmajev), prednostno v obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektih s kvalitetno prenovo. Pri tem se ohranjajo temeljne značilnosti kakovostne lokalne arhitekture. Spodbuja se razvoj apartmajskega turizma na že obstoječih območjih ter na novih lokacijah (npr. Žaloviče, Dolenje Kronovo, Brezovica, Šmarješke Toplice, Mala Strmica, Vinica, Zbure idr.) z dobro dostopnostjo in možnostjo komunalnega opremljanja. 46. člen (zasnova prostorskega razvoja pridobivanja mineralnih surovin)

(1)V Občini Šmarješke Toplice trenutno ni pridobivalnega prostora, za katerega bi država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin. Za potrebe vzdrževanja občinskih cest in ostale občinske potrebe se območje pri Žalovičah (Lakote) nameni izkoriščanju mineralnih surovin.

(2)Za namen izkoriščanja mineralnih surovin po določilih predpisov, ki urejajo izkoriščanje mineralnih surovin, je treba sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ki bo določal tudi pogoje za sprotno in končno sanacijo.

(3)V času pridobivanja mineralnih surovin, vključno s transportom, se izvajajo ukrepi za zmanjševanje vplivov na okolje, predvsem pa na okoliško poselitev ter objekte in območja kulturne dediščine in naravnih vrednot. 47. člen (zasnova prostorskega razvoja upravljanja z vodami)

(1)Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč se upošteva: – da se prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umeščajo izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost; – da se z ureditvami ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim, oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi; – da se ohranjajo retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima je ob upoštevanju veljavnih predpisov s področja voda možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režimi in stanje voda; – da se premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.

(2)Zagotavlja se neškodljiv dostop do vodnega dobra in dopušča se splošna raba vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določa zakon o vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dopustno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.

(3)Upravljanje voda: Naravni procesi, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti, se upoštevajo kot omejitev pri načrtovanju, tako da se na poplavnih in erozijskih območjih ne načrtuje prostorskih ureditev in dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Redno vzdrževanje vodotokov je usmerjeno k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov, kot so jezovi, pragovi in drugi objekti, ki se redno obnavljajo. V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug in obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati, se vzpostavijo nadomestni habitati.

(4)Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja. Na Krki in potokih Laknica, Radulja, Prinovec, Lukovnik in Toplica se opravljajo le vzdrževalna dela, ki so nujna za zagotavljanje stabilnosti vodnega režima in zmanjšanja možnosti poplav. V ta namen se vzpostavijo ustrezni režimi rabe in vzdrževanja obvodnega prostora vodotokov ter se vzdržujejo vodni objekti na teh vodotokih. Sanacija jezov se prioritetno izvaja na vodotokih, na katerih je zaradi razdrtih jezov kritičen nizek vodostaj in je zato ogroženo življenje v vodi. Pri neobhodnih oziroma začasnih zajezitvah vodotokov in odvzemu voda iz njih, mora ostanek pretoka oziroma akumulacija vode zagotavljati primerne pogoje za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov; izvedba zajezitve mora zagotavljati in ohranjati obseg, celovitost in povezanost habitatov vrst vezanih na vodotok oziroma ekološko povezanost biotopa pred zajezitvijo in po njej.

(5)Varstvo pred škodljivim delovanjem voda: Zagotavlja se varnost naselij in najboljših kmetijskih površin pred visokimi vodami, pri tem se uveljavlja načelo sonaravnosti in upošteva se naravna dinamika vodotokov. Ohranjajo se retenzijske površine, prodišča in mokrišča, vode se zadržujejo v povirnem delu.

(6)Raba vode in ureditve v obvodnem prostoru: Reka Krka z obvodnim prostorom se pri Dolenjem Kronovem skladno s prostorskimi možnostmi nameni turističnim in prostočasnim dejavnostim, pri čemer se urejanje dostopov in druge ureditve izvaja ob ohranjanju morfoloških značilnosti Krke in obvodnega prostora ter značilnosti posameznih ekosistemov, kulturnih in doživljajskih značilnosti obvodne krajine. Površinske vode se po pomenu, ki ga imajo za upravljanje voda, razvrstijo v

1. in
2. red. Na območju občine je vodotok
3. reda reka Krka, vodotoki
4. reda so Radulja, Laknica in preostali manjši. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah
5. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah
6. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodah
7. reda zunaj območij naselij sega najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno posegati v prostor, razen za izjeme, skladno s predpisi s področja varstva voda in skladno s podrobnejšimi PIP za vodna zemljišča tega odloka. Na priobalnem zemljišču je prepovedano gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin. V površinskih vodah ter na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano pranje vseh vozil in drugih strojev ali naprav. Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki ter odlagati ali pretovarjati odkopan ali odpadni material. Reka Krka je območje kopalnih voda. Naravna kopališča se skladno z veljavnimi predpisi urejajo na delih Krke, kjer je to mogoče glede na omejitve zaradi varstva narave in voda. Rekreacijska območja se urejajo le tam, kjer je mogoče organizirati oblike dostopa, ki ne pomenijo spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba voda ni v nasprotju z ranljivostjo vodnih ekosistemov.

(7)Oskrba z vodo: Zagotavljala se ustrezno oskrbo s pitno vodo, varuje se obstoječe in potencialno pomembne vodne vire, spodbuja se varčno in smotrno rabo pit