Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica (OPN Sevnica), stran 9584.

(1)S tem odlokom Občina Sevnica sprejema občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN). Z njim načrtuje posege v prostor na strateški in izvedbeni ravni.

(2)OPN je temeljna pravna podlaga za izvajanje prostorske politike občine v povezavi z zagotavljanjem in izboljšanjem pogojev bivanja, gospodarskega razvoja, varovanjem okolja, varstvom narave, ohranjanjem kulturne dediščine in razvojem gospodarske javne infrastrukture ter uresničevanjem skupnih socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih in športnorekreacijskih potreb občanov. 2. člen (veljavnost odloka)

(1)Odlok velja za območje celotne občine in se upošteva pri pripravi občinskih podrobnih prostorskih načrtov in drugih predpisov občine, ki se nanašajo na rabo in urejanje prostora. Izvedbeni del odloka je pravna podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor. Izvedbeni del odloka je hkrati podlaga za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov ter drugih odločitev občine, ki se nanašajo na rabo in urejanje prostora.

(2)Poleg določil tega akta je pri gradnji in vseh drugih posegih v prostor treba upoštevati predpise o graditvi objektov in druge predpise, ki se nanašajo na prostor. Tako se pogoji in omejitve, ki izhajajo iz teh pravnih režimov, upoštevajo tudi, kadar to v odloku ni posebej navedeno. 3. člen (vsebina in oblika odloka)

(1)OPN je sestavljen iz strateškega dela, izvedbenega dela in prilog ter v obliki besedila in grafičnih prikazov. OPN je izdelan in se uporablja v tiskani in digitalni obliki.

(2)Strateški del OPN je sestavljen iz besedila, ki je v poglavju 2.0 tega odloka in grafičnih prikazih na naslednjih kartah (v merilu 1:50.000): – prikazi zasnove prostorskega razvoja občine (_21_str_del_211_zas_pros_raz- 1 list), – prikazi zasnove gospodarske javne infrastrukture (_21_str_del_212_zas_gji- 1 list), – prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ter prikaz okvirnih območij razpršene poselitve (_21_str_del_2132_zas_pos_rg_rp- 1 list), – prikazi usmeritev za razvoj poselitve in celovito prenovo (_21_str_del_2131_zas_pos_usm- 1 list), – prikazi usmeritev za razvoj v krajini (_21_str_del_2141_zas_ost_kraj- 1 list), – prikazi usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč (_21_str_del_2142_zas_ost_nrp- 1 list).

(3)Izvedbeni del OPN je sestavljen iz besedila, ki je v poglavju 3.0 tega odloka in grafičnih prikazih na naslednjih kartah: v merilu 1:50.000 – pregledna karta Občine Sevnica z razdelitvijo na liste (_221_preg_kar_listi- 1 list), – pregledna karta Občine Sevnica s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (_222_preg_kar_onrp_gji- 1 list), v merilu 1:5.000 – prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (_223_eup_pnrp_pip- 66 listov), – prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (_224_eup_gji – 66 listov).

(4)OPN ima tudi naslednje priloge: – izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov (za območje Občine Sevnica) (_31_izvl), – prikaz stanja prostora Občine Sevnica (_32_st_pros), – strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve (_33_str_pod), – Urbanistični načrt Sevnica z Boštanjem, Radno in Logom in Urbanistični načrt Krmelj (_331_un_konc_del in _332_un_podr_del), – usmeritve za izdelavo OPPN (_333_usmer_OPPN), – smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora (_34_sm_mn), – obrazložitev OPN (_35_obr), – povzetek za javnost (_36_pov_jav), – okoljsko poročilo (_37_por_okolj).

(5)V grafičnem delu prikaza stanja so prikazana varovana območja in objekti s področja varstva kmetijskih zemljišč, gozdov, voda, virov pitne vode in drugih naravnih virov, ohranjanja narave in varovanja okolja, varstva kulturne dediščine, zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami, upravljanja z gospodarsko javno infrastrukturo in iz drugih predpisov, ki se nanašajo na prostor. Podatki iz prikaza stanja prostora se v povezavi s smernicami nosilcev urejanja prostora (NUP) in predpisanimi režimi varovanja in zaščite upoštevajo pri načrtovanju posegov v prostor in pri upravnih odločitvah v zvezi z njimi.

(6)OPN je izdelan in se uporablja v tiskani in digitalni obliki. V primeru eventualne različnosti velja verzija v tiskani obliki. OPN je izdelan skladno s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07 – v nadaljevanju Pravilnik OPN) in drugimi podzakonskimi predpisi. 4. člen (uporaba pojmov in okrajšav)

(1)V tem odloku uporabljeni izrazi in pojmi so razloženi v

1. členu Zakona o prostorskem načrtovanju,
2. členu Zakona o graditvi objektov,
3. do
4. členu Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij,
5. členu Uredbe o prostorskem redu Slovenije,
6. točki Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije in
7. členu Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. V aktu se uporabljajo tudi naslednje okrajšave izrazov ter pojmov: AC – avtocesta, ČN – čistilna naprava, DPN – državni prostorski načrt, DRP – dejanska raba prostora, E – etaža, EMS – elektromagnetno sevanje, EPO – ekološko pomembna območja, EUP – enota urejanja prostora, FZ – faktor zazidanosti parcele, GE – gradbena enota, GJD – grajeno javno dobro, GJI – gospodarska javna infrastruktura, GJS – gospodarska javna služba, GL – gradbena linija, GM – gradbena meja, HE – hidroelektrarna, KGV – kmetijska, gozdna, vodna zemljišča, KK – kulturna krajina, KD – kulturna dediščina, LC – lokalna cesta, LN – lokacijski načrt, M – mansarda, MHE – mala hidroelektrarna, NDM – najvišja dovoljena masa, NRP – namenska raba prostora, NUP – nosilci urejanja prostora, NT – naselbinsko telo, NV – naravna vrednota, OJP – območje javnega prostora, ON – (okvirno) območje naselja, OPN – občinski prostorski načrt, OPPN – občinski podrobni prostorski načrt, ORG – območje razpršene gradnje, ORP – območje razpršene poselitve, OVE – obnovljivi viri energije, P – pritličje, PE – populacijska enota, PGD – projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, PIN – prostorski izvedbeni načrt, PM – parkirno mesto, PNRP – podrobnejša namenska raba prostora, PIP – prostorski izvedbeni pogoji, PM – parkirno mesto, Pravilnik OPN – Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij, PRS – prostorski red Slovenije, RTP – razdelilna transformatorska postaja, RPE – register prostorskih enot, SE RG – sanacija enot razpršene gradnje, SKD – standardna klasifikacija dejavnosti, SORG – sanacija območja razpršene gradnje, sp – smer pozidave, SPRS – Strategija prostorskega razvoja Slovenije, SS – stanovanjska soseska, SVPH – stopnja varstva pred hrupom, TK – telekomunikacijsko omrežje TP – transformatorska postaja, UN – urbanistični načrt, UNP – utekočinjen naftni plin, UO – ureditveno območje, Uredba – Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, ZN – zazidalni načrt,

(2)Uporabljeni izrazi v PIP za območja stavbnih zemljišč so razloženi v 56. členu odloka.

(3)V odloku uporabljen izraz »praviloma« pomeni, da je potrebno upoštevati določila odloka. Če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je potrebno neupoštevanje določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.

1. člen (vsebina besedila odloka OPN) V besedilnem delu odloka so v nadaljevanju naslednje vsebine: 1.0.0.0 Uvodne določbe 2.0.0.0 Strateški del občinskega prostorskega načrta – besedilo 2.1.0.0 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine 2.2.0.0 Zasnova prostorskega razvoja občine 2.3.0.0 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra 2.4.0.0 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana 2.5.0.0 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve 2.6.0.0 Usmeritve za prostorski razvoj občine 2.6.1.0 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo 2.6.2.0 Usmeritve za razvoj v krajini 2.6.3.0 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč 2.6.4.0 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev 2.7.0.0 Razvoj naselij na podlagi urbanističnega načrta 3.0.0.0 Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta 3.1.0.0 Splošne določbe 3.1.1.0 Pravni obseg akta 3.1.2.0 Namenska raba 3.1.3.0 Načini urejanja 3.1.3.1 Način urejanja na območjih enot urejanja prostora 3.1.3.2 Način urejanja na območjih z določenimi občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti 3.1.4.0 Varovanja 3.2.0.0 Merila in pogoji javnega prostora, gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra 3.2.1.0 Usklajevanje in evidence posegov na infrastrukturi – načrtovanja ter gradnje in upravljanje vseh vrst objektov, naprav in vodov komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture, cest in drugih prometnih površin ter grajenega javnega dobra 3.2.2.0 Javne površine kot grajeno javno dobro 3.2.3.0 Drugi pogoji urejanja gospodarske javne infrastrukture 3.3.0.0 Merila in pogoji urejanja zunaj območij stavbnih zemljišč – enot urejanja prostora z oznako KGV – kmetijska, gozdna, vodna zemljišča 3.4.0.0 Merila in pogoji v enotah urejanja prostora stavbnih zemljišč 3.4.1.0 Splošna merila urejanja enot urejanja prostora stavbnih zemljišč 3.4.1.01 Bivanje v intenzivnem vaškem oziroma podeželskem okolju 3.4.1.02 Bivanje v mirnem okolju 3.4.1.03 Dejavnosti 3.4.1.04 Dvorišče 3.4.1.05 Gnojišče in zbiralnik gnojnice ali gnojevke ter hlevski izpust 3.4.1.06 Nadomestna gradnja 3.4.1.07 Nadstrešnica/čakalnica/ 3.4.1.08 Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – betonsko korito ali ribnik 3.4.1.09 Rezervoarji, silosi in skladišča (12520 po Enotni klasifikaciji vrst objektov) 3.4.1.10 Območje javnega prostora in območje poljavnega prostora 3.4.1.11 Kiosk ali zabojnik 3.4.1.12 Ograje za pašo živine – plot 3.4.1.13 Ograje sadovnjakov 3.4.1.14 Okoliška stavbna struktura 3.4.1.15 Smučišče 3.4.1.16 Škarpe in podporni zidovi 3.4.1.17 Urbana oprema 3.4.1.18 Vzletišče za jadralne padalce in lahke naprave za letenje 3.4.2.0 Gradbena enota 3.4.2.1 Splošna merila in pogoji urejanja gradbenih enot 3.4.2.1.1 Organizacija gradbene enote, primarni del gradbene enote, sekundarni del gradbene enote 3.4.2.1.2 Regulacijske črte – oblikovanje odnosa gradbene enote do javnega prostora 3.4.2.1.3 Odmiki od drugih meja gradbene enote 3.4.2.1.4 Gradnja objektov po Uredbi 3.4.2.1.5 Varovanje kulturne dediščine – posebnosti na gradbeni enoti v registriranih območjih kulturne dediščine 3.4.2.1.6 Priključevanje gradbene enote na javno infrastrukturo 3.4.2.1.7 Parkirna mesta za potrebe gradbene enote 3.4.2.1.8 Posebnosti določil varstva pred hrupom 3.4.2.1.9 Združevanje in delitve GE, parcelacija, velikostni red gradbene enote 3.4.2.2 Merila urejanja tipov gradbenih enot (tipi gradbenih enot) (Tipi gradbenih enot s prevladujočo PNRP-S) 3.4.2.2.01 .hm – GE modernistične stanovanjske hiše 3.4.2.2.02 .hv – GE hiše v vrsti 3.4.2.2.03 .sb – GE stanovanj v bloku 3.4.2.2.04 .vo – GE domačije v odprtem vaškem okolju 3.4.2.2.05 .vs – GE domačije v strnjenem vaškem okolju (Tipi gradbenih enot s prevladujočo PNRP-C) 3.4.2.2.06 .js – GE javne stavbe 3.4.2.2.07 .pj – GE posebne javne stavbe 3.4.2.2.08 .tm – GE trško-mestne hiše (Tipi gradbenih enot s prevladujočo PNRP-I) 3.4.2.2.09 .kz – GE kozolca 3.4.2.2.10 .gp – GE gospodarskega poslopja 3.4.2.2.11 .odi – GE kmetije z industrijsko proizvodnjo 3.4.2.2.12 .gs – GE gospodarske stavbe 3.4.2.2.13 .ip – GE industrijske proizvodnje (Tipi grabenih enot s prevladujočo PNRP-Z) 3.4.2.2.14 .zsr – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – površine za oddih, rekreacijo in šport 3.4.2.2.15 .zpa – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – parki 3.4.2.2.16 .zvr – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – površine za vrtičkarstvo 3.4.2.2.17 .zdz – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – druge urejene zelene površine 3.4.2.2.18 .zvo – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – zelene ureditve ob vodotokih 3.4.2.2.19 .zpk – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – pokopališča (Tipi gradbenih enot s prevladujočo PNRP-P) 3.4.2.2.20 .jp – GE središčnega javnega prostora 3.4.2.2.21 .in – GE infrastrukturnega objekta 3.4.2.2.22 .i – GE prometne infrastrukture (Tipi gradbenih enot s prevladujočo PNRP-A) 3.4.2.2.23 .od – GE domačije v odprtem prostoru 3.4.2.2.24 .z – GE zidanice in vinske kleti za vinotoč (Tipi gradbenih enot na vseh vrstah stavbnih zemljišč) 3.4.2.2.25 .x – GE s posebnimi režimom urejanja 3.4.2.2.26 .pin – GE varovanje meril veljavnih prostorsko izvedbenih načrtov 3.4.2.2.27 .ppn – GE varovanja pogojev izvedbe občinskih podrobnih prostorskih načrtov 3.4.3.0 Stavbe 3.4.3.1 Stavba – splošna merila oblikovanja stavb 3.4.3.1.1 Značaj stavbe 3.4.3.1.2 Namembnost stavbe 3.4.3.1.3 Etažnost stavbe 3.4.3.1.4 Orientacija stavbe 3.4.3.1.5 Podzemna stavba 3.4.3.2 Osnovni in sekundarni kubus 3.4.3.2.1 Osnovni kubus stavbe 3.4.3.2.2 Sekundarni kubusi stavbe 3.4.3.3 Strehe z naklonom 3.4.3.3.01 Štirikapna streha 3.4.3.3.02 Dvokapna streha 3.4.3.3.03 Enokapna streha 3.4.3.4 Ravna streha 3.4.3.5 Fasada 3.4.3.6 Glavna stavba – splošna merila urejanja (Tipi glavne stavbe) 3.4.3.6.01 Hiša na podeželju 3.4.3.6.02 Gospodarska stavba 3.4.3.6.03 Industrijska hala 3.4.3.6.04 Klasična javna stavba 3.4.3.6.05 Modernistična javna stavba 3.4.3.6.06 Modernistična stanovanjska hiša 3.4.3.6.07 Paviljonska stavba/paviljon 3.4.3.6.08 Trško-mestna hiša 3.4.3.6.09 Hiša v vrsti 3.4.3.6.10 Zidanica 3.4.3.6.11 Vinska klet za vinotoč 3.4.3.7 Pomožna stavba 3.5.0.0 Preglednica enot urejanja prostora in podobmočij kmetijskih, gozdnih, vodnih zemljišč s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji 3.6.0.0 Usmeritve za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov 4.0.0.0 Prehodne in končna določba 2.0.0.0 Strateški del občinskega prostorskega načrta – besedilo 2.1.0.0 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2. člen (vizija prostorskega razvoja občine) Občina Sevnica želi s svojimi naselji postati prepoznaven in privlačen prostor za bivanje ljudi z možnostjo uresničevanja njihovih gospodarskih hotenj in skupnih družbenih potreb. Občinsko središče Sevnica se z Boštanjem, Logom in Radno razvija kot kulturno, gospodarsko in družbeno središče regionalne ravni z vplivom in delitvijo regionalnih funkcij v somestju Posavske regije. S trajnostno naravnanim prostorskim razvojem se ohranjajo kakovost naravnega in ustvarjenega okolja, naravne značilnosti ter prepoznavnost prostora.
3. člen (stanje, značilnosti in težnje dosedanjega razvoja v občini)

(1)OPN je izdelan ob upoštevanju stanja in značilnosti prostora ter teženj dosedanjega razvoja v občini, ugotovljenih s strokovnimi podlagami za pripravo tega akta. V OPN se upoštevajo razvojne potrebe in težnje za gradnjo stanovanj, objektov družbene infrastrukture, urejanje gospodarske javne infrastrukture, prometnih in drugih javnih površin in rabo naravnih virov v občini, ki izhajajo iz pobud občanov, gospodarskih in družbenih subjektov občine ter temeljnih razvojnih dokumentov na lokalni, regionalni in državni ravni.

(2)Možnosti nadaljnjega prostorskega razvoja občine izhajajo iz zmogljivosti prostora ob upoštevanju naravnih značilnosti, omejenosti naravnih virov, ukrepov varovanja naravnih vrednot in kulturne dediščine ter obstoječega sistema poselitve.

1. člen (cilji in prioritete prostorskega razvoja občine) Dolgoročni cilji Dolgoročni cilji občine na področju urejanja prostora in varstva okolja so ohranjanje zdravega okolja za bivanje in vzdrževanje ravnotežja med naravnim okoljem, gospodarskim razvojem in rabo prostora. Z zagotavljanjem prostorskih možnosti za poselitev naj se ohranjajo razvojni potenciali in prepoznavne značilnosti prostora. S prostorskim načrtom se želi doseči naslednje cilje prostorskega razvoja: – omogočiti aktiviranje razvojnih potencialov občine in njenih posameznih delov, – sanirati probleme v urbanem, ruralnem ter odprtem prostoru, – ustvariti kakovostne pogoje za bivanje z urejeno komunalno opremljenostjo naselij, – izboljšati kakovost okolja in energetske oskrbe z načrtovanjem izrabe obnovljivih virov energije in s spodbujanjem učinkovite rabe energije v občini ter s spodbujanjem razvoja (centralizirane) daljinske oskrbe s toplotno energijo za ogrevanje in hlajenje v Sevnici, – zagotoviti kakovostno oskrbo prebivalstva in dostopnost do storitev na področju družbenih dejavnosti, – omogočiti dobro medsebojno povezanost naselij s komunikacijskim in prometnim omrežjem ter povezave s sosednjimi območji občin in regij, – ohraniti in varovati naravne vire in naravno okolje, – ohraniti in varovati kulturno dediščino ter jo vključevati v trajnostni razvoj občine, – vzpostaviti pogoje za razvoj humanejših oblik gibanja ljudi in neovirano dostopnost do javnih objektov ter površin funkcionalno oviranim osebam, – zagotoviti varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, – zagotoviti trajnostno rabo prostora. Prioritetni cilji Prioritetni cilji prostorskega razvoja občine so po posameznih področjih sledeči: Gospodarstvo: – razvoj podjetniške infrastrukture za pospešen razvoj podjetništva in obrtništva – zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj posameznih panog in dejavnosti gospodarstva in oblikovanje institucij podpornega okolja, – spodbujanje razvoja podeželja in trajnostno naravnanega (sonaravnega) turizma s posodobitvijo in dograditvijo turistične infrastrukture, prenovo in revitalizacijo naselbinskih jeder ter ohranjanjem naravne in kulturne krajine. Okolje in prostor: – izboljšanje stanja okolja in kakovosti življenja s povečanjem števila naselij z urejeno oskrbo z vodo in z ustreznimi sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter z izpopolnitvijo sistemov za ravnanje z odpadki in energetske infrastrukture, – vzpostavitev omrežja naselij v regiji z regionalnim središčem Sevnica in lokalnimi središči, – zagotavljanje komunalno opremljenih stavbnih zemljišč za stanovanja in za gospodarske dejavnosti ter turizem v mestnih in podeželskih naseljih, – varstvo kmetijskih zemljišč in gozdov, varstvo tal, zraka, voda in vodnih virov pred onesnaženjem ter smotrna raba naravnih virov, – ohranjanje narave z varstvom zavarovanih območij, naravnih vrednot in ohranjanjem biotske raznovrstnosti. Gospodarska javna infrastruktura: – navezava občine na sistem omrežja AC, posodobitev glavne in regionalnih cestnih povezav, izpopolnjevanje informacijske infrastrukture ter izgradnja širokopasovnega informacijskega prenosnega omrežja, – obnova in posodobitev dotrajanih vodovodov, zagotavljanje kakovostne oskrbe z vodo v vseh naseljih in zaščita vodnih virov pred onesnaženjem, – zagotavljanje popolnega sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod in ravnanja s komunalnimi odpadki v vseh naseljih, – zagotavljanje stabilne oskrbe naselij z energijo ter spodbujanje rabe obnovljivih virov in učinkovite rabe energije, – zagotavljanje dostopa do kakovostnih storitev informacijske družbe ter zagotavljanje ugodnih pogojev za razvoj na odročnih območjih z opremljenostjo s telekomunikacijsko infrastrukturo, – postopno izenačevanje komunalnega standarda med urbanimi in ruralnimi območji ter zagotavljanje kakovostne prometne in komunikacijske povezanosti s sosednjimi območji. Kulturni in socialni razvoj: – zagotavljanje pogojev za razvoj šolskega prostora, objektov za kulturo, šport in rekreacijo ter zdravstveno in socialnovarstveno oskrbo prebivalstva občine in širšega gravitacijskega zaledja. Lokalni energetski koncept: – učinkovita raba energije na vseh področjih in zmanjšanje končne energije, – povečanje in hitrejše uvajanje lokalnih obnovljivih virov energije, – zmanjšanje obremenitev okolja, – spodbujanje uvajanja soproizvodnje toplote in električne energije, – uvajanje daljinskega ogrevanja in zamenjava fosilnih goriv za obnovljive vire energije. 2.2.0.0 Zasnova prostorskega razvoja občine (grafični prikazi strateškega dela OPN – karta 1: prikazi zasnove prostorskega razvoja občine)
2. člen (splošni okvir zasnove prostorskega razvoja občine)

(1)Prostorski razvoj občine je zasnovan na izhodiščih obstoječega stanja prostora in novih strokovnih spoznanjih o primernosti ter zmogljivosti naravnega in urbanega prostora. Zasnovana raba prostora temelji na strokovnih podlagah, razvojnih pobudah, smernicah deležnikov pri rabi in urejanju prostora ter ob upoštevanju razvojnih planskih dokumentov.

(2)Poselitev se v pretežni meri ohranja v okviru obstoječih naselij, razvojne možnosti se dopuščajo v večjih krajevnih središčih. Razvoj poselitve se usmerja v osrednje poselitveno območje Sevnice z Boštanjem, Dolenjim Boštanjem, Radno in Logom, v Krmelj in v druga naselja, ki se razvijajo kot lokalna središča. V preostalem prostoru se pri razvoju prostora prednostno ohranjajo strnjeni kompleksi kmetijskih zemljišč in sklenjeni gozdovi. Vzdržuje se obstoječe razmerje med urbanim in naravnim prostorom ter posameznimi tipi kulturne krajine. 10. člen (prednostna območja za razvoj dejavnosti) Območja za bivanje

(1)Poselitev se razvija v obstoječih naseljih. Na robovih obstoječih večjih naselij se bodo predvidoma oblikovale nove stanovanjske površine, v drugih pa le manjše širitve z zapolnitvijo vrzeli ter zaokrožitvijo območja naselja. Pri tem se načrtovanje stanovanj in centralnih dejavnosti obravnava medsebojno usklajeno, saj so območja fizično in funkcionalno medsebojno povezana. Zaradi sanacije območij razpršene gradnje se lahko oblikujejo nova okvirna območja naselij.

(2)Bivanje je omogočeno na območjih, določenih za stanovanja in osrednjih območjih centralnih dejavnosti. Najprimernejše območje za bivanje se razteza v dolini Save, v njenem osrednjem delu na območju UN Sevnica z Boštanjem, Radno in Logom ter delno v dolini Mirne in na območju Krmelja. Bivalne površine za razvoj poselitve s priselitvami se zagotavlja še na Blanci, Dolnjem Brezovem, Loki pri Zidanem Mostu, Šentjanžu, Studencu, Artu in Tržišču ter v drugih naseljih občine z razvojnimi možnostmi, prilagojenimi potrebam prirasta lastnega prebivalstva in obstoječih dejavnosti. Območja za gospodarski razvoj

(3)Razvoj proizvodnih dejavnosti bo potekal pretežno na obstoječih območjih, namenjenih proizvodnji, kjer so že razpoložljivi objekti in površine. Prostorsko širitev območja stavbnih zemljišč za potrebe industrije in drobnega gospodarstva se zagotavlja v Sevnici, Boštanju, Krmelju, Zabukovju in na Radni ter Blanci v okviru gospodarskih in poslovnih con. Prostorske pogoje za razvoj proizvodnih dejavnosti je v drugih večjih naseljih mogoče zagotoviti le v omejenem obsegu in ob upoštevanju prostorskih omejitev ter vplivov na okolje in bivalne razmere ljudi. Območja za proizvodnjo v mestu Sevnica so prostorsko omejena in jih ni mogoče širiti, zato ostajajo v dosedanjih mejah. Ta območja se deloma prestrukturirajo in postopno preobrazijo v območja s pretežno poslovno, storitveno, oskrbno ali bivalno funkcijo. Območje centralnih dejavnosti večjega obsega je opredeljeno v Sevnici in Boštanju, v manjšem obsegu pa v Krmelju, Tržišču, Loki pri Zidanem Mostu in na Blanci. V vseh naseljih se v središčnem prostoru centralne dejavnosti razvijajo sočasno z bivanjem. Območja za razvoj turizma

(4)Območje za razvoj turizma tvori s svojim izjemnim naravnim okoljem pogorje Lisce s širšim zaledjem. Na vrhu Lisce se načrtuje ureditev turistične infrastrukture »Športno rekreacijske dejavnosti in turizem« tako, da bo zagotovljeno ohranjanje lastnosti, zaradi katerih je območje Lisce opredeljeno kot naravna vrednota državnega pomena in EPO. Z aktivnostmi, povezanimi s turizmom, ne smejo biti ogroženi habitatni tipi in habitatne vrste, ki se ohranjajo v ugodnem stanju. Območje za turizem se deloma zagotavlja tudi v Krmelju ob ojezerjenih površinah, opuščenih površinskih rudniških kopih ter na Čelovniku (turistična kmetija Kosem). Razvoj turizma na podeželju se na območjih razpršene poselitve in s specifično ponudbo spodbuja tudi na posameznih lokacijah na vinogradniških območjih. Z možnostmi razvoja turizma so povezane posamezne lokalitete kulturne dediščine, še posebej območje starega jedra mesta Sevnica s srednjeveškim gradom. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi. Zavarovana območja, naravne vrednote in območja biotske raznovrstnosti se lahko vključi v turistično ponudbo z upoštevanjem omejitev ter skladno s predpisi varstva narave. Območja se lahko uredi za oglede s postavitvijo opazovališč, tabel z informacijami in opozorili. Površine za šport in rekreacijo se načrtujejo v naseljih Blanca, Boštanj, Dolenji Boštanj, Krmelj, Loka pri Zidanem Mostu, Podgorica (območje na Lisci), Sevnica, Šmarčna in Zavratec. Območja za razvoj gospodarske javne infrastrukture

(5)Območje energetske infrastrukture obsega površine zgrajenih hidroelektrarn na spodnji Savi, HE Boštanj in HE Blanca. Dopolnjuje ga omrežje prenosnih daljnovodov in plinovoda, ki v pretežni meri potekajo po dolini rek Save in Mirne, kjer potekajo tudi glavni koridorji cestnih in železniških povezav državne in regionalne ravni. 11. člen (omrežje naselij z vlogo in funkcijo)

(1)Mreža poselitve temelji na povezanosti naselij občine z njenim središčem Sevnico. Nosilna naselja v poselitvenem omrežju so nadalje Blanca, Boštanj, Loka pri Zidanem Mostu, Krmelj, Studenec, Šentjanž, Tržišče in Zabukovje, ki so lokalna središča in središča krajevnih skupnosti z ustrezno razvitostjo centralnih dejavnosti za potrebe zalednih naselij.

(2)Mesto Sevnica je v povezavi s Krškim in Brežicami somestje in središče nacionalnega pomena. V tesno povezanem poselitvenem prostoru Sevnice, Boštanja, Dolenjega Boštanja, Loga in Radne, kjer živi preko 6200 prebivalcev, se razvijajo potenciali storitvenih, oskrbnih in drugih dejavnosti za oskrbo prebivalcev v svojem gravitacijskem območju. Razvoj navedenega območja se načrtuje na podlagi urbanističnega načrta (UN).

(3)Drugo največje naselje, katerega razvoj se načrtuje tudi na podlagi UN, je lokalno središče Krmelj. Sevnica s širšim zaledjem ter Krmelj zagotavljata prebivalcem občine pretežni del zaposlitvenih možnosti, oskrbo in storitve ter dejavnosti vzgoje, izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva, kulture in športa. Po pomenu v širšem lokalnem prostoru sta močno uveljavljeni še lokalni središči Boštanj in Loka pri Zidanem Mostu. Naselja s slabše razvitimi funkcijami ter z zaledjem izrazite razpršene poselitve so Blanca, Studenec, Šentjanž, Tržišče in Zabukovje. Ta naselja se v prihodnje razvijajo v lokalna središča.

(4)Druga naselja v občini (določena v drugem in tretjem odstavku točki

1. člena tega odloka – razen Sevnice in lokalnih središč) se razvijajo v okviru lastnih potreb, prednostno z nadomestno in dopolnilno gradnjo, s prenovo, sanacijo in izrabo drugih notranjih prostorskih rezerv. S širitvijo se razvijajo v primerih potrebnega izboljšanja pogojev za bivanje, modernizacije kmetijstva in ustvarjanja pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti.
2. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) Preko območja občine potekajo pomembne prometne povezave državnega pomena. Glavna cestna povezava med Celjem in Novim mestom pridobiva pomen tretje razvojne osi v državi v rangu hitre ceste. Glavno smer železniških povezav na
3. evropskem prometnem koridorju tvori železnica med Ljubljano in Zagrebom s pomembno postajo v Sevnici. Ti prometnici zagotavljata primarno prometno povezanost občine z drugimi območji v državi. Nanju se navezujejo sekundarne prometne smeri regionalnega značaja, železniška proga Trebnje–Sevnica po dolini Mirne in cestne povezave v smeri Krškega, Jurkloštra in Planine pri Sevnici na levem bregu Save ter v smereh Novega mesta, Trebnjega in Radeč na desnem bregu Save.
4. člen (druga za občino pomembna območja) Območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora

(1)V Občini Sevnica trenutno obstaja le eno zavarovano območje – rastišče Cluzijevega svišča na Lovrencu, ki ima status naravnega spomenika. Obstaja več območij, predvidenih za zavarovanje kot naravni spomenik: Boštanj – rastišče rumenega sleča, Vrhek – rastišče rumenega sleča, Topolovec – rastišče rumenega sleča, Raja peč, Veliko Kozje in Lisca. Skrajni severni rob občine sega v območje predlaganega Kozjanskega regijskega parka – območje nacionalne prepoznavnosti krajine z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine. Pomemben del prepoznavnosti naravnih kvalitet prostora je tudi ohranjena biotska raznovrstnost, ki je opredeljena kot ekološko pomembno območje in posebno varstveno območje (območje Natura 2000). V občini je več evidentiranih območij naravnih vrednot državnega ali lokalnega pomena ter številnih zvrsti naravnih vrednot (površinske in podzemeljske geomorfološke, geološke, hidrološke, botanične, zoološke, ekosistemske in drevesne naravne vrednote). Posebej prepoznavno območje naravnega prostora v občini je pogorje Lisce s potenciali za razvoj turizma, povezanega z naravo. V okviru izgradnje HE na spodnji Savi je z obojestranskimi ureditvami obrežja reke Save oblikovana nova podoba značilnosti obvodnega sveta. Površinske vode

(2)Območje površinskih voda v občini so celinske vode – reka Sava s pritoki (pomembnejši pritoki so Sevnična, Čanjski potok, Blanščica, Vranjski potok, Impoljski graben, Štegina), reka Mirna (s pomembnejšim pritokom Hinja) ter umetna vodna telesa kot posledica posega v prostor – dve manjši ojezeritvi, nastali na območju opuščenih odprtih rudniških kopih v Krmelju in ribnika v Zavratcu ter Gabrijelah. Vodovarstvena območja in viri pitne vode

(3)V Občini Sevnica so za zavarovanje virov pitne vode določena vodovarstvena območja: – v bližini naselja Kal pri Krmelju, režim varovanja: 2,3 – v bližini naselja Kompolje, režim varovanja: 2,3 – med naseljema Jablanica in Boštanj, režim varovanja: 2,3 – v bližini naselja Dolenji Boštanj, režim varovanja: 2,3 – v južno od naselja Dolenji Boštanj na desnem bregu Mirne, režim varovanja: 3 – v bližini naselja Lukovec, režim varovanja: 2,3 – Z od naselja Dolenje Orle, režim varovanja: 2,3 – SZ od naselja Studenec, režim varovanja: 2,3 – dve v bližini naselja Dolnje Brezovo, režim varovanja: 3 – v bližini naselja Dolenji Boštanj, režim varovanja: 2,3 – v bližini železniške postaje v Sevnici, režim varovanja: 1,2,3 – v bližini tovarne Stilles v Sevnici, režim varovanja: 1,2,3 – v bližini naselja Poklek nad Blanco, režim varovanja: 2,3 – dve Z od naselja Podvrh, režim varovanja: 2,3 – SV od naselja Podvrh, režim varovanja: 1,2,3 – v bližini naselja Zabukovje nad Sevnico, režim varovanja: 2 – dve Z od naselja Mrzla Planina, režim varovanja: 2,3 – S od naselja Podgorica, režim varovanja: 2,3 – dve v bližini Lisce, režim varovanja: 2,3 – v bližini naselja Loka pri Zidanem Mostu, režim varovanja: 2,3 – v bližini naselja Radež, režim varovanja: 2,3 – S od naselja Radež, režim varovanja: 3.

(4)Vodovarstvena območja so zavarovana z naslednjimi občinskimi predpisi: – Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov na območju Občine Sevnica – za naslednja zajetja: Boršti – Divjakov izvir, Brunk (Krajevna skupnost Blanca); Urška, Polžek I in II, Rajeva Peč, Kompolje, vodnjak Kompolje, Podnovo, Lukovščica, Močila (Krajevna skupnost Boštanj); Lisce, v Štuku, Kajtna, pri stari žagi, Loka (Krajevna skupnost Loka); črpališče Stilles, črpališče ŽP, Dolna I in II, na Skalcah (Krajevna skupnost Sevnica); Mačela, izvir pod Dedno goro, izvir Pehovc (Krajevna skupnost Studenec); Glaviški potok – Štajngrob (Krajevna skupnost Šentjanž); izviri v turškem dolu, vodni vir v Medvejski dolini (Krajevna skupnost Tržišče); Pokojnik, Lošče, Draga, Nouna I in II, Podgučka Štirna, na Gmajni, na Polani, na travnikih (Krajevna skupnost Zabukovje), – Odlok o zaščiti in zavarovanju zajetij vodnih virov Podskalica, na območju Krajevne skupnosti Zabukovje, – Odlok o zaščiti in zavarovanju zajetja vodnega vira z vrtino BPV – 1/98 v dolini Blanščice, na območju Krajevne skupnosti Blanca, – Odlok o zaščiti in zavarovanju vodnega vira z vrtino KRM – 1/98 pri Krmelju, – Odlok o zaščiti in zavarovanju zajetja vodnega vira z vrtino P-1 za KS Primož.

(5)Vodni viri javnih vodovodov v občini so: Topolina (Žigrski Vrh), Lončarjev dol, Cerje, zajetje za Zajčjo goro, Zasek Grahovica, Zajetje za Konjsko, Pod Radno, Log I, II in III, Dolenji potovec – Apnenik, B I in B II – Boštanj, Saškov studenec, Strnigorje, Močile, Zajček, Stara Gora – Primštal, Hladilnik, Podkal – Svrženo, Bozna, zajetje za Svinjsko, Slapšak, Skrovnik, Sklepnica, Pasji graben, Žirovnica – Loka, Račica – Mekote zajetje za Breg, Lisce – Razbor, Črni studenec, Gomila, Gosenk, Impoljski potok – V1, zajetje za Zabukovje, Stagonce, BPV-1/98 – Blanca, KRM-1/98, TV-1/96 – Nova gora, NG-2/2000 – Nova gora, Stilles- 1 in 2, Stilles, Dolna, P-1 – Primož, VI-2/05 – Primož, B-3 – Kompolje – Šmarčna. Območja mineralnih surovin

(6)V občini se nahajajo odprti kopi mineralnih surovin – na Logu, v Kaplji vasi, Češnjicah (Červivec) in Zavratcu. Izkoriščene površine kamnolomov je potrebno sanirati. Za zadovoljevanje lokalnih potreb po tehničnem kamnu – dolomitu, so določena območja širitve na lokacijah v Kaplji vasi in Zavratcu. Območja kulturne dediščine

(7)V občini je večje število enot registrirane kulturne dediščine, in sicer arheološke, stavbne, sakralne, naselbinske, kulturne krajine, vrtnoarhitekturne in memorialne dediščine. Območja in objekti nepremične kulturne dediščine so vključeni v prikaz stanja prostora, ki je sestavni del tega akta. Podatki o kulturni dediščini se v prikazu stanja prostora sproti ažurirajo. 2.3.0.0 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra (grafični prikazi strateškega dela OPN – karta 2: prikazi zasnove GJI) 14. člen (zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra) Prometno omrežje Ceste

(1)Osrednja cestna povezava v občini je državna cesta G1-5 na relaciji Celje–Zidani Most–Radeče–Boštanj–Krško. Nanjo se navezuje regionalna cesta proti Trebnjem, regionalna povezava poteka od Radeč do Krškega tudi po levem bregu reke Save. Načrtovana je izgradnja mostu Sevnica-Log, s čemer bo razbremenjen in reguliran promet med naselji po dolini reke Save. V okviru te povezave je predvidena delna prestavitev regionalne ceste R3-679 Radeče–Breg–Sevnica–Brestanica ter ukinitev dveh nivojskih železniških prehodov na glavni železniški progi Zidani Most–Dobova. Predvidena je rekonstrukcija nadvoza regionalne ceste R2-424 Boštanj–Planina nad železniško progo v naselju Šmarje, gradnja novega nadvoza nad regionalno železniško progo Sevnica–Trebnje ter izgradnja podvoza glavne ceste G1-5 pod regionalno železniško progo Sevnica–Trebnje. Za mesto Sevnica so dolgoročno potrebne nove premostitve Save tudi na območju med Radno in mestnim središčem. Preko območja Občine Sevnica poteka trasa 3. razvojne osi, za kar se pripravlja državni prostorski načrt.

(2)Nadaljnji razvoj občinskih cest se usmerja v njihovo rekonstrukcijo in modernizacijo, zlasti najbolj prometno kritičnih odsekov ter odsekov skozi naselja. Za širitev profilov cestnega telesa na tehnično in varnostno sprejemljivo širino ter za gradnjo površin za pešce in kolesarje na odsekih skozi naselja se zagotavlja nove površine v obcestnem svetu. V središčnih delih naselij z javnimi funkcijami, zlasti pa v občinskem središču, se zagotavljajo površine za parkiranje. Razvoj kolesarskega omrežja temelji na zasnovi državne kolesarske mreže, s katero je predvidena kolesarska povezava Radeče–Sevnica–Brestanica in povezava od Sevnice do Mokronoga. Na območju mesta Sevnica ter primestnih naseljih se ob vseh rekonstrukcijah pomembnejših cest in ulic načrtuje ustrezne kolesarske in peščeve površine. Prav tako se predvidi tudi ureditev varnih peš in kolesarskih dostopov do postaj in postajališč javnega potniškega prometa. Železnica

(3)V Sevnici je pomembno vozlišče železniškega tovornega in potniškega prometa med dvotirno primarno povezavo Ljubljana–državna meja s Hrvaško in sekundarnim krakom dolenjske železnice Trebnje–Sevnica. Dolgoročno je načrtovana ukinitev nivojskih križanj cest in železnice na glavni železniški progi oziroma ureditev izven nivojskih križanj hitre proge Ljubljana–Zagreb ter zavarovanje nivojskih križanj cest na regionalni progi Sevnica–Trebnje. Pri razvoju poselitve je potrebno upoštevati dolgoročno predvideno elektrifikacijo, posodobitev, dograditev in rekonstrukcijo železniške proge v državni pristojnosti. Javni potniški promet

(4)Javni potniški promet na relaciji Sevnica–Krško, Sevnica–Trebnje in Sevnica–Zidani Most naj zagotavljajo avtobusna podjetja. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah cest je obvezno načrtovati tudi avtobusna postajališča. Izboljšati je potrebno dostopnost z javnim prevozom. Zato naj se prouči možnosti združevanja šolskih prevozov z javnim linijskim prevozom z namenom povečanja dostopnosti občanov do glavnega prometnega ožilja iz zalednih delov poselitve in racionalizacije prevozov, kjer je to smiselno in izvedljivo. Zaradi posebnosti občine z vidika njene lege in velikosti je potrebno sistem javnega potniškega prometa načrtovati v povezavi s sosednjimi občinami oziroma na ravni regije za zagotavljanje javnega potniškega prometa do večjih zaposlitvenih centrov, krajev šolanja, oskrbe in drugih potreb. Komunalna infrastruktura Oskrba z vodo

(5)V največji možni meri se vsa naselja opremi z javnim vodovodom. Ob upoštevanju značilne razpršene gradnje je možno v oddaljenih naseljih zagotoviti vodooskrbo tudi iz individualnih sistemov, vendar se morajo ti vključiti v sistem javne oskrbe, tako da bodo zagotavljali neoporečno pitno vodo v okvirih minimalnih tehnično higienskih zahtev. Predvidena je dograditev povezave vodovodnih sistemov in njihova obnova v mestu Sevnica ter ureditev skupnega vodovodnega omrežja za krajevne skupnosti v Občini Sevnica (Studenec, Primož, Tržišče, Krmelj, Šentjanž). Zato se bodo povezali naslednji vodovodni odseki na desnem bregu reke Save: vrtina Studenec se bo povezala z vodovodom Studenec, vodovod Primož (vodohran Laze) z vodovodnim sistemom Nova gora, Vodovod Nova gora (Malkovec) z vodovodnim sistemom Tržišče in Krmelj, vodovod Krmelj z vodovodom Osreški vrh–Leskovec–Šentjanž. Zgrajeno je omrežje za naselja Čelovnik, Sveti Rok, Cerovec, Kompolje, Zgornje Vodale in Malkovec. Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod

(6)Rešitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode v Občini Sevnica je zasnovana glede na obstoječe stanje komunalne infrastrukture. Načrtovane ureditve kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav temelji na Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode v občini. Umeščanje in izgradnja cevovodov za odpadno vodo in objekte ČN se v prostoru načrtuje tako, da se na zavarovanih območjih, območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti.

(7)Za izgradnjo kanalizacijskih sistemov za aglomeracije v Občini Sevnica, ki še nimajo izdelanega reševanja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, bo potrebno zgraditi okvirno 21 čistilnih naprav, obnoviti 3 obstoječe čistilne naprave ter zgraditi 50–60 km magistralne, primarne in sekundarne kanalizacije. Prav tako bo na kanalizacijskih sistemih potrebno zgraditi 10–12 manjših črpališč. Novi kanalizacijski sistemi so predvideni v celoti v ločenem sistemu. Za aglomeracije Sevnica, Boštanj, Radna in Log se odpadne vode odvajajo na zgrajeno centralno ČN Sevnica za 9900 PE. Na območju občine je predvidena izgradnja kanalizacijskih sistemov in ČN (v skladu z izdelano Študijo odvajanja in čiščenja odpadnih voda, Inštitut za ekološki inženiring, d.o.o.): kanalizacija s ČN Orehovo (dolžina kanalizacije 4738 m, ČN 300 PE), kanalizacija s ČN Loka (dolžina kanalizacije 6400 m, ČN 900 PE), kanalizacija s ČN Breg (dolžina kanalizacije 3100 m, ČN 300 PE), kanalizacija s skupno ČN Dolnje Brezovo (dolžina kanalizacije 1420 m, ČN 1500 PE), kanalizacija s ČN Blanca (dolžina kanalizacije 1200 m, ČN 400 PE), kanalizacija s ČN Arto (ČN 100 PE), kanalizacija s ČN Gornje Brezovo (ČN 400 PE), kanalizacija s ČN Tržišče-Krmelj (ČN 1000 PE), kanalizacija s ČN Šentjanž (ČN 400 PE), ČN Čanje (80 PE), ČN Malkovec (200 PE), ČN Poklek nad Blanco (100 PE), ČN Šmarčna (100 PE), ČN Koludrje-Birna vas (100 PE), ČN Lončarjev Dol (100 PE), ČN Konjsko (80 PE), ČN Lukovec (100 PE), ČN Rovišče (150 PE), ČN Hudo Brezje (80 PE). V izdelavi je novelacija Študije odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Občini Sevnica. S tem bo bolj natančno določena ciljna stopnja opremljenosti javnega odvajanja in čiščenja odpadnih voda za posamezna naselja ter bo odvisna od rezultatov analiz tehnične, tehnološke in ekonomske upravičenosti. Ravnanje z odpadki

(8)Izvajalec javne gospodarske službe za področje zbiranja odpadkov bo nadalje razvijal obstoječi sistem ločenega zbiranja odpadkov. Predvideni novogradnji oziroma rekonstrukciji na področju ravnanja z odpadki v naslednjih letih sta gradnja zbirnega centra za odpadke Krmelj in zbirnega centra za odpadke Blanca. Odlaganje odpadkov se izvaja na Centru za ravnanje z odpadki Dolenjske, pred odlaganjem se zagotavlja predelava odpadkov v zbirnih centrih z namenom zmanjšanja količin za odlaganje. V občini se divja odlagališča odstrani in sanira ter prepreči nadaljnje nelegalno odlaganje odpadkov. Komunikacijska infrastruktura

(9)Klasično telefonsko omrežje bo v prihodnosti dopolnjeno z omrežji širokopasovnih povezav, temelječih na novih tehnoloških spoznanjih. Vozliščno centralo v Sevnici dopolnjujejo končne centrale v Boštanju, Krmelju, Sevnici in na Blanci. V večjih naseljih se uvaja telekomunikacijske storitve z uvajanjem novejših tehnologij dostopnejših telefonskih omrežij na digitalni osnovi. Slovenski optični križ, ki ga sestavlja ogrodno medkrajevno optično kabelsko omrežje, poteka iz Ljubljane prek Grosupljega in Trebnjega do glavne avtomatske telefonske centrale v Novem mestu, od koder se omrežje nadaljuje proti Krškem in Hrvaški. Iz navedene veje bodo zgrajene optične kabelske povezave med večjimi mesti, med drugim tudi za Sevnico. Na to hrbtenično omrežje se dogradi distribucijsko optično omrežje. S postavitvijo baznih postaj mobilne telefonije v predelih s slabšo pokritostjo bo dopolnjeno omrežje baznih postaj in izboljšan doseg signalov. Izboljšanje je potrebno na območjih vzhodno od Boštanja, v severozahodnem delu mesta Sevnica, na Okroglicah, Radežu, Razborju, Malkovcu, v Tržišču in na Slančjem Vrhu. Energetska infrastruktura Elektroenergetsko omrežje

(10)Razvoj energetske infrastrukture občine temelji na dobrem izhodišču in možni uporabi različnih virov energije, ki s prenosnimi omrežji že pokrivajo območje občine. Potrebna je ločitev boštanjskega in sevniškega kabelskega srednjenapetostnega razdelilnega omrežja zaradi omejenih možnosti prehoda preko reke Save. S tem bo vzpostavljena kabelska zanka, ki bo povezovala RTP Sevnica in TP Boštanj, TP Pugelj, TP Grajske njive, TP Mercator, TP Brod, TP Mlakar obrtna cona, TP Dolenji Boštanj, TP Boštanj II. Načrtovana je izgradnja samostojnega kabelskega izvoda iz RTP Sevnica za napajanje nadzemnega omrežja Žurkov Dol–Pečje z vključitvijo pri TP Klavnica; na relaciji RTP Sevnica–Kompolje pa nadomestitev enosistemskega nadzemnega izvoda DV 20 kV Hotemež z dvema kabelskima izvodoma, kjer eden prevzame napajanje primestnega omrežja, drugi pa pripadajoči odjem vzdolž trase v smeri proti Radečam. Načrtovana je tudi postopna modernizacija podeželskega srednjenapetostnega omrežja v preostalem delu občine.

(11)Izboljšano oskrbo občine bo zagotovila realizacija državne prostorske ureditve – izgradnje daljnovoda DV 2 x 110 kV RTP Sevnica–RTP Mokronog. V prostoru občine je načrtovana in v izvajanju gradnja 2 x 400 kV daljnovoda Beričevo–Krško in vzankanje 2 x 400 kV RP Hudo. Preko območja Občine Sevnica potekajo še: objekti za razdeljevanje in prenos električne energije 2 x 110 kV daljnovod – vzankanje HE Boštanj, 2 x 110 kV daljnovod – vzankanje HE Blanca, 2 x 110 kV daljnovod – vzankanje HE Vrhovo, 1 x 110 kV daljnovod Trbovlje–Brestanica, 1 x 110 kV daljnovod Brestanica–Sevnica, 1 x 110 Kv daljnovod Sevnica–Brestanica, 1 x 110 kV daljnovod Sevnica–Blanca. Na območju občine sta zgrajena objekta za proizvodnjo električne energije HE Boštanj in HE Blanca. Z delom na območje občine segata objekta HE Vrhovo in HE Krško (v gradnji). Plinovod

(12)Preko območja občine potekajo naslednji prenosni plinovodi: – R42; odcep (MRP) Brestanica – odcep (MRP) Sevnica; premer 200 mm; tlak 50 barov, – R42; odcep (MRP) Sevnica – MRP Radeče; premer 150 mm; tlak 50 barov, – P422; od R42 v 13+110 – MRP Brezovo; premer 100 mm; tlak 50 barov, – P423; od R42 v 20+670 – MRP Sevnica; premer 100 mm; tlak 50 barov, – P4232; MRP Sevnica – MRP Stilles; premer 250 mm; tlak 3 bare, – P42311; MRP Stilles – MRP Lisca; premer 200 mm; tlak 1 bar. Navedeno omrežje je v upravljanju podjetja Plinovodi d.o.o. kot sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina. Distribucijsko plinovodno omrežje v občini upravlja Javno podjetje Plinovod Sevnica. Na plinovod je priključenih 11 kotlovnic. Skupaj je na plinovod priključenih več kot 900 stanovanj, ki se ogrevajo preko skupnih kotlovnic, in 550 individualnih stanovanjskih hiš, javne stavbe in nekateri manjši industrijski odjemalci. Večje porabnike v industriji oskrbuje podjetje Plinovodi d.o.o. Obstoječe plinovodno omrežje se v prihodnje nadgrajuje z manjšimi širitvami še nepokritih območij potencialnih uporabnikov, predvsem v predelih mesta z individualnimi stanovanjskimi hišami. V občini ni daljinskega ogrevanja stanovanj. Lokalni energetski koncept in raba obnovljivih virov energije

(13)Občina ima izdelano energetsko zasnovo (Eco Consulting d.o.o., november 2006). Na podlagi energetske zasnove (lokalnega energetskega koncepta) občine naj se energetska oskrba preusmerja na obnovljive vire energije ter na soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Uporaba obnovljivih virov (geotermalne, vetrne, solarne energije in sistemi ogrevanja na biomaso) naj bo prednostna povsod tam, kjer gradnja plinovodnega omrežja ni načrtovana. Zaradi gozdnatosti je še posebej primerna uporaba biomase. Na območjih z redko poselitvijo naj se načrtuje individualna energetska oskrba s prednostno uporabo obnovljivih virov energije. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter na vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. Pomemben obnovljivi vir, ki se na območju občine že izkorišča, je vodna energija reke Save v spodnjem toku z zgrajenimi HE Boštanj in HE Blanca. V občino sega del območja, ki se ureja za potrebe HE Krško. Razvoj pridobivanja bioplina je smiseln na eni od kmetij, ki ima pogoje za izrabo bioplina in če zagotavlja zbiranje in skupno izkoriščanje presežnih hlevskih ostankov iz drugih kmetij. Z vidika učinkovitosti individualnih sistemov za ogrevanje prostorov in sanitarne vode se spodbuja uvajanje izrabe geotermalne energije s toplotno črpalko. V kar največji možni meri se spodbuja pasivno in aktivno rabo sončne energije ter proizvodnjo električne energije s fotovoltaičnimi sistemi. Na primernih lokacijah je smiselno preveriti tudi možnosti izrabe vetrne energije. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina, ter na vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. Učinkovita raba energije

(14)Učinkovita in varčna raba energije je trajna razvojna usmeritev pri načrtovanju prenove naselij, pri novogradnjah, prenovah in sanacijah – z namenom zmanjšanja rabe energije, smotrne uporabe materialov ob hkratnem zagotavljanju enake ali višje kakovosti bivanja in gospodarjenja. Pri naseljih se zagotavlja predvsem zmanjševanje porabe električne energije za javno razsvetljavo, upoštevaje določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, ki se nanašajo na porabo električne energije. V Sevnici se še nadalje razvija distribucijsko plinovodno omrežje. Pri stavbah se ta cilj zagotavlja tudi s spodbujanjem pasivne in druge energetsko učinkovite gradnje, s predpisanimi tehničnimi ukrepi toplotne zaščite stavb in spodbujanjem zamenjave fosilnih goriv z gorivi z manj ogljika ali biomase. 2.4.0.0 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana (grafični prikazi strateškega dela OPN – karta3: prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi območij razpršene poselitve) 15. člen (okvirna območja naselij) Območja naselij (ON)

(1)Na območju Občine Sevnica je 118 naselij po RPE. Okvirna območja naselja – ON so: 4 – Blanca (1 ON), 5 – Boštanj (1 ON), 6 – Breg (1 ON), 14 – Dolenji Boštanj (1 ON), 15 – Dolnje Brezovo (1 ON), 40 – Krmelj (1 ON), 45 – Log (1 ON), 46 – Loka pri Zidanem Mostu (1 ON), 50 – Malkovec (1 ON), 69 – Polje pri Tržišču (1 ON), 76 – Radna (1 ON), 81 – Sevnica (1 ON), 89 – Studenec (1 ON), 91 – Šentjanž (3 ON – Gabrce, Šentjanž, Glino), 92 – Šentjur na Polju (1 ON), 94 – Šmarčna (1 ON), 96 – Telče (1 ON), 100 – Tržišče (2 ON – Tržišče, Mostec), 106 – Zabukovje nad Sevnico (1 ON – Zabukovje), 116 – Hinjce (1 ON).

(2)Na okvirnem območju razpršene poselitve se določijo še naslednja ON (okvirna območja naselja določena na podlagi izvornega naselbinskega telesa): 2 – Arto (1 ON), 3 – Birna vas (2 ON – Birna vas in Gomila), 7 – Brezovo (1 ON), 8 – Budna vas (1 ON), 10 – Čanje (1 ON), 16 – Dolnje Impolje (1ON), 17 – Dolnje Orle (1 ON), 19 – Drušče (2 ON – Velike Drušče, Male Drušče), 20 – Gabrijele (1 ON), 22 – Gornje Brezovo (1 ON), 23 – Gornje Impolje (1 ON), 24 – Gornje Orle (1 ON), 26 – Hudo Brezje (2 ON – Cerovec in Hudo Brezje), 30 – Kal pri Krmelju (1 ON), 31 – Kamenica (1 ON), 32 – Kaplja vas (1 ON), 33 – Kladje nad Blanco (1 ON), 34 – Kladje pri Krmelju (2 ON – Gradec, Kladje pri Krmelju), 35 – Koludrje (1 ON), 36 – Kompolje (1 ON), 37 – Konjsko (1 ON), 43 – Ledina (1 ON), 44 – Leskovec v Podborštu (1 ON) 47 – Lončarjev Dol (1 ON), 48 – Lukovec (2 ON – Lukovec in Javše), 55 – Okroglice (1 ON), 56 – Orehovo (1 ON – Orehovo), 57 – Orešje nad Sevnico (1 ON), 64 – Podboršt (1 ON), 68 – Poklek nad Blanco (2 ON – Pirični Dol, Poklek nad Blanco), 73 – Primož (1 ON), 74 – Račica (1 ON), 75 – Radež (1 ON), 77 – Razbor (2 ON – Razbor, Lisce), 78 – Rogačice (1 ON), 79 – Rovišče pri Studencu (1 ON), 80 – Selce nad Blanco (1 ON), 82 – Skrovnik (1 ON), 83 – Slančji Vrh (1 ON), 85 – Spodnje Mladetiče (1 ON), 86 – Spodnje Vodale (1 ON), 93 – Škovec (1 ON), 101 – Velika Hubajnica (1 ON), 102 – Veliki Cirnik (1 ON), 107 – Zavratec (1 ON), 108 – Zgornje Mladetiče (1 ON), 111 – Žigrski Vrh (1 ON – Žigrski Vrh), 114 – Hinje (1 ON). 16. člen (naselja, vključno z območji razpršene gradnje)

(1)Območje razpršene gradnje, ki se sanira z določitvijo ON, se nahaja na Metnem Vrhu, Žurkovem Dolu, Čelovniku in Križu. Območje se sanira na podlagi OPPN. Ostala območja razpršene gradnje, ki se na podlagi OPPN sanirajo z vključitvijo v obstoječe ON, so: Malkovec, Log, Breg, Spodnje Vodale, Jablanica, Drožanje, Blanca in Birna vas.

(2)Območja razpršene gradnje je potrebno sanirati tako, da objekti na identiteto naselja, naravni prostor, okolje in kulturno krajino ne bodo imeli kvarnega vpliva. Zato se za vsa območja razpršene gradnje določijo pogoji sanacije s posebnim poudarkom na oblikovanju in komunalne ureditve. 2.5.0.0 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve (grafični prikazi strateškega dela OPN – karta3: prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi območij razpršene poselitve) 17. člen (okvirna območja razpršene poselitve)

(1)Osamele domačije in manjši zaselki razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij z objekti, pretežno zgrajenimi pred letom 1967, se v občini določijo kot območja razpršene poselitve. Določitev območij temelji na ugotovitvah strokovnih podlag in dokazljivi avtohtonosti posamezne lokalitete, katere obstoj je povezan s primarno rabo prostora, dejavnostmi kmetijstva in gozdarstva ter ohranjanjem kulturne krajine in poselitve na demografsko ogroženih območjih.

(2)Kot okvirna območja razpršene poselitve se določijo naselja (po RPE), ki nimajo določenega ON so: 1 – Apnenik pri Boštanju, 9 – Cerovec, 11 – Čelovnik, 12 – Češnjice, 13 – Dedna Gora, 18 – Drožanje, 21 – Gabrje, 25 – Goveji Dol, 27 – Jablanica, 28 – Jelovec, 29 – Jeperjek, 34 – Kladje pri Krmelju, 38 – Krajna Brda, 39 – Križ, 41 – Krsinji Vrh, 42 – Laze pri Boštanju, 43 – Ledina, 44 – Leskovec v Podborštu, 49 – Mala Hubajnica, 51 – Metni Vrh, 52 – Mrtovec, 53 – Mrzla Planina, 54 – Novi Grad, 58 – Osredek pri Hubajnici, 59 – Osredek pri Krmelju, 60 – Otavnik, 61 – Pavla vas, 62 – Pečje, 63 – Pijavice, 65 – Podgorica, 66 – Podgorje ob Sevnični, 67 – Podvrh, 70 – Ponikve pri Studencu, 71 – Preska, 72 – Prešna Loka, 84 – Slap, 87 – Srednik, 88 – Stržišče, 90 – Svinjsko, 95 – Štajngrob, 97 – Telčice, 98 – Trnovec, 99 – Trščina, 103 – Vranje, 104 – Vrh pri Boštanju, 105 – Vrhek, 109 – Zgornje Vodale, 110 – Znojile pri Studencu, 112 – Žirovnica, 113 – Žurkov Dol, 115 – Kamenško, 117 – Brezje in 118 – Križišče.

(3)V okvirno območje razpršene poselitve sodijo še območja naselij (po RPE) navedena v drugem odstavku 15. člena, razen okvirnega območja naselja določenega na podlagi ugotovljene avtohtone poselitve, ki so različnih tipov značilnih za razpršeno poselitev, in sicer: – gručasto naselje (Čanje, Gornje Orle, Hudo Brezje, Lončarjev Dol, Podboršt, Račica, Rogačice, Skrovnik, Spodnje Mladetiče, Spodnje Vodale, Škovec, Zgornje Mladetiče, Žigrski Vrh), – razpotegnjeno gručasto naselje (Koludrje, Selce nad Blanco), – gručasta vas (Dolnje Brezovo, Dolnje Orle, Gornje Impolje, Dolnje Impolje, Konjsko, Primož, Rovišče pri Studencu, Velika Hubajnica), – obcestno naselje z gručastim jedrom (Zavratec, Zgornje Mladetiče), – obcestno naselje (Gornje Brezovo, Orehovo), – obcestna vas (Slančji Vrh), – razložena vas (Okroglice), – razloženo naselje (Gabrijele, Kompolje, Ledina, Orešje nad Sevnico), – deloma razloženo in deloma obcestno naselje (Kaplja vas), – razloženo naselje z obcestnim jedrom (Hinje), – razloženo naselje z gručastim jedrom (Budna vas, Kal pri Krmelju, Kamenica, Kladje nad Blanco, Kladje pri Krmelju, Leskovec v Podborštu, Lukovec, Poklek nad Blanco, Poklek nad Blanco, Radež, Razbor, Veliki Cirnik). Vinogradniška območja

(4)Kot posebna prepoznana oblika razpršene poselitve se ohranjajo vinogradniška območja v občini, značilna na širšem območju Dolenjske, Bele Krajine in Posavja na prisojnih pobočjih in višjih legah v bližini izvornih naselij območja kmetijskih zemljišč s prevladujočo vinogradniško rabo. Vinogradniška območja kot poseben tip avtohtone razpršene poselitve so: Trnovec, Telška Gora, Nova Gora, Stara Gora, Poganka, Podvrh, Otavnik, Malkovec, Krajna Brda, Kladje nad Blanco, Dobje, Orlska Gora, Dedna Gora, Križe, Apnenik pri Boštanju, Žigrski Vrh, Lamperče, Okroglice, Zajčja Gora, Štajngrob, Svrževo, Kamenško, Stari Jeperjek, Marendol vzhod, Marendol zahod, Drušče, Trščina, Ravenski hrib, Čanje, Jablanica. Demografsko ogrožena območja

(5)Na podlagi demografske ogroženosti (določena z Uredbo o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji), so kot območja razpršene poselitve opredeljena naslednja naselja po RPE: Apnenik pri Boštanju, Arto, Birna vas, Blanca, Brezovo, Budna vas, Cerovec, Čanje, Čelovnik, Češnjice, Dedna Gora, Dolnje Orle, Drušče, Gabrijele, Gabrje, Gornje Brezovo, Gornje Impolje, Gornje Orle, Hudo Brezje, Jelovec, Jeperjek, Kal pri Krmelju, Kamenica, Kladje pri Krmelju, Koludrje, Križ, Krsinji Vrh, Laze pri Boštanju, Ledina, Leskovec v Podborštu, Loka pri Zidanem Mostu, Mala Hubajnica, Mrtovec, Mrzla Planina, Novi Grad, Okroglice, Osredek pri Hubajnici, Otavnik, Pavla vas, Podboršt, Podgorje ob Sevnični, Podvrh, Poklek nad Blanco, Polje pri Tržišču, Ponikve pri Studencu, Preska, Prešna Loka, Račica, Radna, Selce nad Blanco, Slančji Vrh, Slap, Spodnje Vodale, Srednik, Stržišče, Studenec, Svinjsko, Šentjur na Polju, Šmarčna, Štajngrob, Telčice, Velika Hubajnica, Veliki Cirnik, Vrh Pri Boštanju, Vrhek, Zabukovje nad Sevnico, Zgornje Vodale, Znojile pri Studencu, Žirovnica. Naselji (po RPE) s statusom gorsko višinskih območij sta Ledina in Podgorica.

(6)Mešanje in preplet posameznih tipov naselij in poselitve z razpršenim, razloženim in gručastim delom naselij, zaselkov in samotnih kmetij – osamelih domačij se ohranja na gričevnatih območjih občine na desnem bregu Save in hribovitih območjih posavskih gub na levem bregu Save. 2.6.0.0 Usmeritve za prostorski razvoj občine (grafični prikazi strateškega dela OPN – karta 4.1: prikazi usmeritev za razvoj poselitve in za celovito prenovo – od 18. do 22. člena; karta 4.2: prikazi usmeritev za razvoj v krajini – 23. člen; karta 4.3: prikazi usmeritev za namensko rabo prostora -24. člen) 2.6.1.0 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo 18. člen (usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo) Splošne usmeritve

(1)Prostorski načrt občine mora zagotoviti pogoje uresničevanja celovitega razvoja občine, ki so oblikovani na podlagi razvojnih potreb v prostoru. Prostorski razvoj naj zagotavlja kakovostno bivalno okolje ter usklajenost gospodarskih, družbenih in varstvenih vidikov razvoja ob upoštevanju vzdržnega prostorskega razvoja na varovanih območjih z ohranjanjem narave, varstvom kulturne dediščine ter trajnostno uporabo naravnih virov. Območja naselij, v katerih je prepoznan prostor razpršene gradnje in razpršene poselitve, se posebej opredeli in hkrati zagotavlja njihovo sanacijo tako, da ta ne le odpravlja stanje degradiranosti prostora, temveč vzpostavlja nove kakovostne bivalne pogoje ter izboljšuje prepoznavnost in privlačnost naselij. Z obravnavo naselja kot celote v razmerju do širšega naravnega prostora in v povezavi s sosednjimi območji, z upoštevanjem vseh posameznih konstitutivnih elementov naselja, se zagotavlja celovitost v pristopu k načrtovanju prenove delov ali celote naselij.

(2)V središčnih prostorih naselij in v javnem prostoru ob pomembnejših cestah naj se spodbuja umeščanje in razvoj javnih funkcij, programov storitev in oskrbe prebivalstva. Pomembnejše javne funkcije oziroma storitve naj bodo umeščene vzdolž glavne strukturne osi. Zaradi opuščanja kmetijstva je mogoče nekdanje pode prenoviti za stanovanjsko ali drugo funkcijo. Razvoju vitalnih kmetij s tehnološko sodobno pridelavo se zagotovijo prostorske možnosti s širitvijo naselja ali preselitvijo dejavnosti na ustrezno lokacijo zunaj naselja (na območjih razpršene poselitve). Gospodarske dejavnosti se v naseljih dopušča le v obsegu, ki ga prenese merilo obstoječe stavbne strukture in ob pogojih okoljske sprejemljivosti glede vplivov na bivalno okolje ter zmogljivosti obstoječe prometne, komunalne in energetske infrastrukture.

(3)Poselitveno območje oziroma del naselja se lahko celovito prenavlja na podlagi OPPN. Območje OPPN se določi tako, da je zajeto območje, ki zagotavlja uresničitev ciljev prenove. Nadalje je mogoče zagotavljati usmerjeno prenovo skozi podrobnejša določila prostorsko izvedbenih pogojev. Proces prenove je mogoče spodbuditi tudi s povečanjem privlačnosti prostora za poselitev z novogradnjami stanovanj v okviru novih poselitvenih zmogljivosti, ki omogočijo prenovo ali izgradnjo javne gospodarske infrastrukture in posredno spodbudijo proces prenove starega stavbnega fonda.

(4)Razvoj naselij usmerjamo tako, da ohranjamo in razvijamo identiteto poselitve z: – razvojem stavb, arhitekture iz elementov avtohtonega stavbarstva, arhitekture, – ohranjanjem in razvojem značilnih javnih prostorov, – ohranjanjem morfologije naselbinskih teles in njihovih sklopov v razmerju do kulturne krajine ter z ohranjanjem njihove homogenosti, – ohranjanjem enovitost krajine streh, orientacije slemen, usklajenosti naklonov streh in vrste ter barve kritin, – razvojem meja naselij v skladu z ugotovljenimi zakonitostmi izvorne poselitve (princip »iztekanja« stavbne strukture v naravni prostor oziroma »zapiranja« proti naravnemu prostoru, zmanjševanje merila robne stavbne strukture oziroma mehčanje prehoda, spodbujanje zasaditev visokodebelnih sadovnjakov v zaključenem delu naselja oziroma proti njegovemu robu), – oživitvijo – spodbujanjem kulture prenavljanja stavbne strukture.

(5)Poselitev se praviloma načrtuje v obstoječih poselitvenih območjih, z urejenim prometnim dostopom ter na naravovarstveno manj občutljivih območjih. Zagotovitev nastanitvenih kapacitet na območjih z naravnimi kakovostmi naj se prednostno zagotavlja v okviru obstoječega stavbnega fonda z možnostjo navezave na ohranjanje kulturne dediščine. Gradnja novih objektov ne sme povzročati fragmentacije naravnih območij ter razvrednotenja njihovih značilnosti.

(6)Pri načrtovanju širitve poselitvenih območij in gradnji objektov zunaj poselitvenih območij naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, še zlasti na posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), območjih ohranjanja habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.

(7)Pri načrtovanju stanovanjskih površin na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status, se upoštevajo pogoji in varstvene usmeritve za zavarovana območja, naravne vrednote in območja biotske raznovrstnosti. Na območjih koridorjev ogroženih vrst in na območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, se novo poselitev prostorsko strukturira tako, da se omogoči neovirane prehode. Pri izvajanju del na prenovi objektov, ki so lahko habitat zavarovanih vrst (npr. netopirjev), je treba upoštevati pogoje za ohranitev habitatov. 19. člen (usmeritve za notranji razvoj, prenovo in širitev)

(1)V vseh naseljih občine se v skladu s cilji za zaustavitev trenda upadanja števila prebivalcev in praznjenja stavb prednostno usmerja poselitev v obstoječo stavbno strukturo naselij s posegi prenov, nadomestnih gradenj, rasti stavbne strukture znotraj obstoječih GE in z izrabo drugih notranjih prostorskih rezerv. Med pomembne ukrepe usmerjanja notranjega razvoja se uvršča revitalizacija oziroma formiranje središčnih prostorov z umeščenimi centralnimi dejavnostmi, z urejenimi javnimi prometnimi, tlakovanimi in zelenimi površinami ter komunalno opremljenostjo stavbnih zemljišč, primernih za gradnjo. V naseljih ob vodi se obvodni svet integrira v zeleni sistem urbanega prostora. V drugih naseljih se vanje vključi kakovostne elemente kulturne krajine, ki so z njimi funkcionalno tesno povezani. Zeleni sistem naselja lahko vključuje tudi dolgoročno prostorsko rezervo za kasnejši razvoj poselitve. Celovita prenova

(2)Celovita prenova je potrebna posebej za območja naselij, kjer se poleg razpršene gradnje pojavlja še vrsta drugih spremljajočih razvojnih problemov, kot so zlasti dotrajana ali oblikovno degradirana stavbna struktura naselbinskih jeder, razvrednoten ali celo odsoten javni prostor, dotrajana in pomanjkljiva gospodarska javna infrastruktura, prometni problemi in drugo. Pri prenovi naselij, še posebej kadar se le-ta dopolnjuje z novogradnjo, je potrebno načrtovanje ureditve podrediti ohranjanju prepoznavnih značilnosti naselja in varovanju prvin stavbne in naselbinske kulturne dediščine. Celovita prenova je predvidena za območja jedra mesta Sevnica ter posameznih vitalnih delov mesta z degradirano grajeno substanco.

(3)S prenovo naj se zagotavlja tudi energetska sanacija stavb, in sicer z ukrepi toplotne zaščite, gradnje skupnih energetsko varčnih ogrevalnih sistemov in prednostno uporabo OVE ter zmernega zgoščevanja poselitve. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina, ter na vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.

(4)Celovita prenova se načrtuje z OPPN. Na območjih naselbinske dediščine se zaščiti in varuje zgodovinski značaj naselja, prepoznano lego v prostoru, značilno naselbinsko zasnovo, odnos med posameznimi stavbami in odprtim prostorom, robove naselja, vedute in okoliško krajino. Ponekod so možne manjše zapolnitve s stanovanjsko oziroma gospodarsko funkcijo. Na območjih profane stavbne dediščine – domačije, hiše in drugi objekti (npr. znamenja) – se enote kulturne dediščine ohranja na način, da širitve pozidave oziroma novogradnje ne posegajo v zavarovano območje kulturne dediščine, ki se zaščiti in varuje na avtentični lokaciji, največkrat v okviru parcele. Po potrebi se vzpostavi cezura. Potrebno je ohraniti oziroma vzpostaviti vsebinski prostorski kontekst zavarovane enote kulturne dediščine z okolico oziroma načrtovano pozidavo. V primerih uničenih, razvrednotenih ali skrajno ogroženih enot, je potrebno z medresorskim usklajevanjem čim prej določiti nove vsebinske programe za njihovo reševanje. Komunalni in drugi infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno (razen, če gre za poseg na arheološko najdišče in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg ni možen). Glede na relativno visoko stopnjo ohranjenosti primarne urbanistične zasnove jedra naselja ter pozidane strukture, je za naselje Sevnica – staro mestno jedro, potrebno izdelati OPPN, namenjen celoviti prenovi območja. Konservatorski načrt, ki mora biti pripravljen skladno s predpisi o varstvu kulturne dediščine, je obvezen sestavni del OPPN. Za vsa ostala naselja, varovana kot kulturna dediščina, pa je potrebno v sklopu priprave OPPN pridobiti kulturnovarstvene smernice in mnenje. Naselja, kjer je potrebna celovita ali delna prenova, so: Tržišče, Zabukovje nad Sevnico, Drožanje, Blanca, Krmelj, Loka pri Zidanem Mostu, Račica, Sevnica, Spodnje Vodale, Studenec, Šentjur na Polju, Razbor, Kompolje, Gornje Brezovo, Šmarčna. Notranji razvoj

(5)Notranji razvoj naselij se zagotavlja s prednostno izrabo razpoložljivih prostorskih rezerv stavbnih zemljišč. Pri tem je temeljno vodilo ekonomičnost izrabe zgrajene in načrtovane komunalne opreme. Obstoječe prostorske rezerve se upošteva pri načrtovanju regulacije javnega prostora in razvoju dejavnosti in funkcij posameznega naselja. Sanacijo degradiranih izvornih jeder ter slabo izkoriščenega prostora v osrednjem poselitvenem območju se opredeli na podlagi konceptualnega dela UN in praviloma z OPPN. Naselja z možnostmi in potrebo po notranjem razvoju so predvsem centralna naselja Sevnica, Boštanj in Krmelj. Druga naselja, pri katerih je predvidena notranja prenova, so Račica, Okroglice, Breg, Orešje nad Sevnico, Zabukovje nad Sevnico, Podvrh, Poklek nad Blanco, Blanca, Hudo Brezje, Rovišče pri Studencu, Zavratec, Drušče, Tržišče, Gabrijele, Krmelj, Podboršt, Kal pri Krmelju, Šentjanž, Dolenji Boštanj, Sevnica, Boštanj, Orehovo, Dolnje Brezovo. Širitev naselij

(6)Pri usmerjanju razvoja naselij se na podlagi potreb po širitvah, kadar temu ni možno zadostiti z izrabo notranjih rezerv, le-te praviloma usmerjajo na območja znotraj ugotovljenih optimalnih in maksimalnih meja iz strokovnih podlag – na manj vredna in za kmetijsko pridelavo manj primerna zemljišča. Širitev naselja je primerna le, če obstaja možnost priključitve na prometno, energetsko, komunalno in komunikacijsko infrastrukturo s stroški izgradnje, ki so s programi opremljanja zemljišč sprejemljivi in primerljivi s stroški opremljanja v regiji ter z vidika obratovanja ekonomsko upravičeni. Manjše širitve naselij se omogočijo z zaokrožitvami in zapolnitvami vrzeli in zajed kmetijskih zemljišč v poselitveno strukturo. Pri slednjem se ohranjajo zatoki kmetijskih površin, ki so hkrati zeleni predahi med že vzpostavljenimi zaključenimi sklopi poselitve z jasno izraženo identiteto v urbanem prostoru. Večje širitve se načrtujejo le v vitalnejših naseljih ter urejajo z OPPN. Pri usmerjanju razvoja naselij se širitev naselja zagotavlja na manj vredna in za kmetijsko pridelavo manj primerna zemljišča, razen v primeru, ko je takšno načrtovanje posegov utemeljeno skozi ukrepe za revitalizacijo naselij in zajezitev negativnega trenda demografskih gibanj. Za potrebe razvoja poselitve so predvidene večje širitve in prostorske ureditve mesta Sevnica in naselja Krmelj. Širitve poselitve so predvidene še na območju naselij Arto, Log, Loka pri Zidanem Mostu, Studenec, Boštanj, Dolenji Boštanj, Slančji Vrh, Tržišče, Kladje nad Blanco, Blanca, Malkovec, Pijavice in Šmarčna. S širitvami se zagotavljajo prostorski pogoji pretežno za gradnjo novih stanovanj, delno za centralne dejavnosti in zelene površine za šport in rekreacijo ter za potrebe razvoja gospodarstva.

(7)Zemljišča, ki jih zaradi geomorfoloških pogojev ali drage izgradnje komunalne opreme v daljšem obdobju ni bilo mogoče aktivirati, je potrebno evidentirati in ob spremembi občinskega prostorskega načrta izločiti z območja stavbnih zemljišč in območja naselja. Lahko pa se opredelijo kot zelene površine naselja.

(8)Pri načrtovanju poselitve je potrebno zagotavljati smotrno rabo energije s pogoji lociranja objektov. Lokacije naj zagotavljajo celoletno osončenje. Ustrezna zasnova stavb, izbira materialov, toplotna zaščita pri novogradnjah in energetska sanacija stavb pri rekonstrukcijah, racionalna komunalna oskrba in uporaba lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije naj sledijo ciljem učinkovite rabe energije in varstva okolja.

1. člen (usmeritve za sanacijo razpršene gradnje) Sanacija razpršene gradnje se načrtuje tako, da se določi območje sanacije in način urejanja degradiranega prostora. Pri tem se z vključevanjem in upoštevanjem širšega vplivnega območja degradiranega prostora smiselno zaokroži območje sanacije. Območje sanacije tako upošteva celovitost notranjega razvoja in zunanje rasti naselja. Območja, kjer se glede na značilnosti mešajo območja razpršene gradnje in razpršene poselitve, se določijo kot zaokrožena območja po načelu pretežnosti. Nadaljevanje širitve razpršene gradnje zunaj določenih meja naselij ni dopustno. Območja razpršene gradnje se sanirajo tako, da objekti na identiteto naravnega prostora in kulturno krajino ne bodo imeli kvarnega vpliva. Za vsa območja razpršene gradnje se določijo pogoji sanacije glede oblikovanja in komunalne ureditve.
2. člen (ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve) V demografsko izpraznjenem poselitvenem prostoru se ne le ohranja, temveč tudi spodbuja razvoj izvornega poselitvenega vzorca razpršene poselitve. Takšen razvoj je dopusten le tam, kjer to omogočajo geomorfologija tal, razmerja v kulturni krajini in prometna dostopnost. V naseljih, kjer je v poselitvi prisotna oblika osamelih domačij na specifičnih lokacijah, se zaradi izrazite demografske ogroženosti območja takšen vzorec poselitve smiselno razvija tudi v prihodnje. Pri načrtovanju gradnje v okviru razpršene poselitve je potrebno upoštevati nevarnosti, pogojene z drago komunalno opremo in ogroženostjo okolja zaradi možnega točkovnega onesnaženja.
3. člen (usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)

(1)Ključni gradniki stavbne strukture, ki oblikujejo urbanistično podobo naselij, so lega in geometrija stavb ter principi povezovanja javnega prostora (trški prostor lokalnega središča, vaški prostor – linearni, središčni, mreža) s stavbno strukturo in njun medsebojni funkcionalni odnos. Stavbe naj bodo oblikovane in umeščene tako, da vzpostavljajo dialog z javnim prostorom ter kontinuiteto identitete naselja.

(2)Kriteriji, ki sooblikujejo podobo naselja, so mreža stavbne strukture in središčni prostor, meje ter dominante naselja. Sočasno se upoštevajo kriteriji krajine, kot so meje ambientov in meje geomorfološke strukture ter njena funkcija. Kriteriji za urbanistično oblikovanje naselij se torej izoblikujejo za vsako naselje posebej iz danih razvojnih ustvarjenih in naravnih posebnosti v prostoru. Za zaključena in izoblikovana naselja, ki so ohranila kakovostno razmerje naselbinske strukture in krajine, je pomembno upoštevati kriterije oblikovanja krajine streh (smer, nakloni, struktura in barva kritine, oblikovne posebnosti, višine objektov …). Pri gradnji stavb naj se upošteva lokalna arhitekturna tipika – podolžni stavbni kubusi, primerljiv naklon strehe, oblikovanje fasadnih odprtin ipd. Novi objekti naj ne izstopajo iz krajine streh.

(3)Zaradi procesa zlivanja naselij z nekvalitetno razpršeno poselitvijo je potrebno vzpostaviti ustrezna središča na eni strani in na drugi ustrezne prostorske cezure. Pri tem je pomembno, da vse izpostavljene še nepozidane lege ostanejo zelene cezure v prostoru kot ločnica prostorskih celot, ki ohranjajo posebno identiteto.

(4)Glavne strukturne osi naj se opremljajo z enotno ulično opremo in peščevimi površinami, središčni prostori naj se prometno opredelijo z ustreznim režimom tekočega in mirujočega prometa. Kvalitetni naravni elementi (drevoredi, posamezne zelene ureditve, označevalna samostojna drevesa) v javnem vaškem prostoru naj se ohranjajo. Zelene površine

(5)V Sevnici, Boštanju in Krmelju ter v manjšem obsegu v drugih naseljih z elementi lokalnega središča v občini se zagotavljajo urejene javne parkovne in druge zelene površine kot del zelenih sistemov, pretežno na površinah javnega prostora, na območju kulturne dediščine, v jedrih naselij ter na območju pokopališč. V okviru zelenih površin se zagotavlja razvoj območij za šport, igro, rekreacijo in oddih. Posebej se v ta namen opredelijo zelene površine na lokacijah obvodnega sveta Save s primernim dostopom in komunalno opremljenostjo, ki zagotavlja okoljsko neoporečno rabo prostora za potrebe rekreacije in turizma. Načrtovana zasnova zelenih površin izboljšuje pogoje bivanja in dviguje kakovostno raven naselbinske strukture naselja v odnosu do kulturne krajine ter s tem prispeva h graditvi identitete naselja. Posebna območja zelenih površin v centralnih naseljih naj zagotovijo ugodne razmere za bivanje, varovanje identitete prostora in okoljsko sprejemljiv, trajnostno naravnan razvoj urbanega prostora. Pokopališča

(6)Na območju Občine Sevnica je za izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti opredeljenih 20 pokopališč (Sevnica, Rožno, Boštanj, Kompolje, Log, Loka pri Zidanem Mostu, Razbor, Šentjur na Polju, Studenec, Rovišče pri Studencu, Šentjanž, Kal pri Krmelju, Veliki Cirnik, Tržišče, Drušče, Slančji Vrh, Telče, Gabrijele, Zabukovje, Podgorje ob Sevnični). 2.6.2.0 Usmeritve za razvoj v krajini 23. člen (usmeritve za razvoj v krajini)

(1)Prihodnji razvoj krajine je potrebno načrtovati na podlagi naslednjih usmeritev: – prepreči naj se zaraščanje travniško njivskih površin in s tem propadanje kulturne krajine, – ohranjajo naj se sklenjene gozdne površine, ki pomenijo kvalitetne zelene cezure med naselbinskimi sklopi, – gozdne otoke je potrebno ohranjati, vendar jih je tako kot gozdni rob potrebno negovati in oblikovati, – ohranjajo naj se morfološke strukture, ki krojijo kvalitetno krajinsko sliko, – dolina Mirne in Sevnične naj se ohranja v obstoječem stanju; pozornost naj bo posvečena predvsem ohranjanju kvalitete vode ter obrežne vegetacije, – vode rek in potokov se lahko uporablja na sonaraven način in skladno z zgodovinsko tradicionalno rabo, – ohranja naj se tipična pokrajina, predvsem v gričevnatem in hribovitem delu občine in naj se v primeru agrotehničnih ukrepov reliefno ne spreminja, – sanirati peskokope in kamnolome, – ohranjati izjemne kraške pojave, – močvirna zemljišča prepustiti naravni sukcesiji ali tradicionalni kmetijski rabi, – ohranjati prvine tradicionalne kmetijske kulturne krajine, kot so njive v terasah, parcelne strukture in izmenjave kultur ter vinograde, – pri širitvi poselitve in razvoju kmetijske dejavnosti vsaj na nekaterih vrednejših predelih ohranjati krajinske kakovosti, kot so značilnost prepleta gozdov in kmetijskih površin v krajini, obdelovalne površine na terasah in podobno, – agromelioracije omejiti v razsežnostih in vsebini, tako da bo preprečeno uničenje mikroreliefnih pojavov, ki bistveno prispevajo k prepoznavnosti enote.

(2)Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnih gradivih Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Naravne vrednote in območja naravnih vrednot, kjer so predvidene spremembe oziroma načrtovani posegi, so presojani z vidika narave tudi z okoljskim poročilom za občinski prostorski načrt z dodatkom za varovana območja.

(3)Za območja stavbnih zemljišč, katerih neustrezna izraba v stiku z odprto krajino lahko podobo kulturne krajine razvrednoti, se s prostorskimi izvedbenimi pogoji zagotovi ukrepe za omilitev in sanacijo negativnih vplivov. Za stavbna zemljišča na robovih naselja, katerih izraba je za gradnjo povsem neprimerna, se predvidi začasna blokada posegov nanje do izločitve iz fonda prostorskih rezerv stavbnih zemljišč ali določitve nove namembnosti.

(4)Pri načrtovanju izrabe vodne energije je potrebno upoštevati kulturnovarstvene in naravovarstvene pogoje, s katerimi bodo z nespremenjenim hidrološkim in biološkim režimom reke ohranjeni pogoji rečnih bregov, vodne in obvodne flore in favne. Posebna območja prepoznavnih kvalitet in vrednot

(5)V Občini Sevnica so kot ekološko pomembna območja prepoznana: Kamenški potok, Ajdovska peč, Raja peč, Mirna, Vrhek, Boštanj, Sava od Radeč do državne meje, Bohor-Veternik, Zasavsko hribovje.

(6)Posebej pomembna so tudi varstvena območja Natura 2000: – SI3000059 Mirna (varovane vrste: sulec, platnica, ozki vretenec, navadni škržek, koščični škratec, vidra – na površini 516,95 ha), – SI3000085 Boštanj (varovane vrste: rumeni sleč – na površini 6,325 ha), – SI3000134 Ajdovska peč (habitatni tipi: jame, ki niso odprte za javnost – na površini 47,138 ha), – SI3000135 Raja peč (habitatni tipi: jame, ki niso odprte za javnost – na površini 13,653), – SI3000266 Kamenški potok (varovane vrste: veliki studenčar – na površini 127,397 ha), – SI3000274 Bohor (varovane vrste: cucujus cinnaberinus, alpski kozliček, bukov kozliček, navadni koščak; habitatni tipi: ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion)), bukovi gozdovi (Luzulo-Fagetum), nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanquisorba officinalis), travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae), polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) (pomembna rastišča kukavičevk – na površini 6792,622 ha), – SI3000280 Veliko Kozje (habitatni tipi: ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonia-Fagion)), karbonatna skalnata pobočja z vegetacijo skalnih razpok, skalna travišča na bazičnih tleh (Alysso-Sedion albi) – na površini 652,601 ha), – SI3000153 Vrhek (rastišče Rumenega sleča – na površini 0,935 ha), – SI5000026 Posavsko hribovje – ostenje (gnezdišče sokola selca (Falco peregrinus) – na površini 2673,40 ha). Območja varovanja narave

(7)Posegov in dejavnosti, ki bi lahko pomenili trajno spremembo lastnosti zavarovanih območij, območij naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000) naj se ne načrtuje ali izvaja. Na zavarovanem območju naravnega spomenika se z namenom trajne ohranitve lastnosti in zagotavljanja njihovega varstva z upoštevanjem prepovedi, usmeritev in priporočil, ki so podani v aktu o zavarovanju (Odlok o razglasitvi rastišča Cluzijevega svišča na Lovrencu za botanični naravni spomenik).

(8)Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti. V takih primerih se poseg ali dejavnost lahko izvaja v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto oziroma, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. Pri posegih na zavarovanih območjih, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih ter posegih v naravne vrednote je potrebno upoštevati predpise in smernice pristojnih organov.

(9)Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti: – na površinski geomorfološki, podzemeljski geomorfološki, hidrološki ter geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne naravne vrednote, – na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču, – na botanični naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje, – na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje.

(10)Na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši. Na posebna varstvena območja (območja Natura 2000) se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri: – ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, – ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo, – ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tiste, ki so bistvene za najpomembnejše življenjske faze, – ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in jo ponovno vzpostavlja, če je le-ta prekinjena. Upoštevanje omilitvenih ukrepov pri razvoju GJI

(11)Pri načrtovanju izgradnje in obnove omrežja javne razsvetljave naj se upoštevajo določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Zaradi preprečevanja trkov z žicami daljnovodov se pri gradnji nadzemnih vodov zagotavljajo za ptice varni vodi. Na zavarovanih območjih, območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti se umeščanje komunikacijskih in energetskih vodov in objektov načrtuje tako, da se ohranjajo njihove lastnosti. Vodi naj se izvajajo praviloma podzemno, objekti in daljinski vodi naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem (vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam). Območja kmetijskih zemljišč

(12)Razvoj kmetijskih dejavnosti se na območjih z omejenimi dejavniki (dolenjsko gričevje, območje posavskih gub) pretežno ohranja v mejah zmogljivosti prostora. Skladno z rodovitnostjo zemljišč in drugimi geografskimi pogoji se v prostoru prepletajo območja pretežno travniške in pašniške rabe ter manjša sklenjena območja njiv, sadovnjakov in vinogradov. Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, gozdni otoki in vodna telesa.

(13)Za izboljšanje kakovosti zemljišč za obdelavo se načrtujejo območja melioracij ter pridobitev novih površin najboljših kmetijskih zemljišč, vendar tako, da se zagotavlja ohranjanje lastnosti naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. V primerih, kjer agrarne operacije lahko zmanjšajo ali ogrozijo biotsko raznovrstnost, se načrtujejo omilitveni ali izravnalni ukrepi. Obstoječim vitalnim kmetijam se zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj prvenstveno znotraj obstoječih GE in šele če ni drugih možnosti s preselitvijo na novo lokacijo, pri tem pa se ne sme poslabšati identitete kulturne krajine in naselbinskega telesa. Pomembno je ohranjanje strnjenih kompleksov kmetijskih zemljišč, kar je z vidika ohranjanja proizvodne funkcije ter omogočanja ekonomske neodvisnosti kmetijskih gospodarstev bistveno. Na območju posegov na kmetijska zemljišča za potrebe zelenih površin naj se v okviru predvidenih dejavnosti v čim večji meri ohranja nezazidane površine in rodovitni potencial tal.

(14)V Občini Sevnica se spodbuja rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč na ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000. Spodbuja naj se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava). Z obdelovanjem in rabo kmetijskih zemljišč, ki temelji na tradicionalni trajnostno naravnani proizvodnji, se ohranja njihov ekološki pomen ter pestrost strukture kultur in vseh vrst zemljišč. Izvajanje kmetijske dejavnosti bo zagotavljalo varstvo zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Območja gozdov

(15)Ohranjajo naj se sklenjena območja gozdov in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov na EPO in območjih Natura

1. Ohranjajo naj se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija) manj primerne za druge rabe. Gospodarjenje z gozdovi se izvaja skladno z gozdnogospodarskimi načrti ob sonaravni in trajnostni rabi gozda ter z upoštevanjem vseh njegovih funkcij. Lesno proizvodna in lovsko gojitvena funkcija je usklajena z ekološkim in socialnim pomenom gozda v lokalnem in regionalnem prostoru. Nove gozdne površine lahko nastajajo z naravnim zaraščanjem in pogozditvijo kmetijskih zemljišč le s predhodnim načrtovanjem in uskladitvijo s kriteriji varovanja kmetijskih zemljišč, pri čemer je treba upoštevati hidrološko, biotopsko, kulturno krajinsko in ekonomsko vlogo prostora, ki se iz kmetijskega spreminja v gozd. Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov, kot so gozdne prometnice, vlake in protipožarni preseki, morajo zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti na EPO in območjih Natura
2. V območjih koridorjev ogroženih vrst in na območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, se ohranja gozdove (in druge oblike naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju.

(16)Krčitev gozda zaradi spreminjanja v pašnik ter postavljanje obore za rejo divjadi je možno le ob predhodni uskladitvi s kriteriji varovanja narave in z ekonomsko utemeljitvijo. Večji sklenjeni gozdni kompleksi se ohranjajo. Gradnja gozdnih prometnic in omrežij, objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture ne sme poslabšati ekološke in biotopske funkcije gozda. Posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da bo povzročena minimalna škoda na tleh in rastju. Pri izvajanju posegov je potrebno preprečiti nastajanje erozijskih žarišč in zagotoviti čim manjšo vidnost posegov. Z gradnjo prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti.

(17)V varovalnih gozdovih, ki so razglašeni na manjših površinah zaradi strmih naklonov, skalnatih in erodiranih tal, posegi niso dovoljeni, razen kadar so ti potrebni za izboljšanje protierozijske zaščite in ob predhodni presoji vplivov na okolje. V občini je z Odlokom o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v mestu Sevnica posebej zavarovano območje gozda. Območja voda

(18)Na območjih voda (na vodnem in priobalnem zemljišču) ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, kot jih določa 37. člen Zakona o vodah: – gradnja objektov javne infrastrukture, – gradnja objektov grajenega javnega dobra, – ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, – ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, – gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, – gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in – gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

(19)Rekonstrukcije, adaptacije ali obnove objektov vodne infrastrukture in objektov za rabo vode, ki bistveno ne spreminjajo namembnosti in velikosti objektov, se izvajajo ob zagotavljanju ohranjanja naravnih vrednot in pogojev za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter njihove povezanosti pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode. Vodna infrastruktura se načrtuje tako, da omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih.

(20)Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano ob upoštevanju naravne dinamike porečja ter se izvaja s sonaravnimi ukrepi. V primerih regulacij naj se preveri možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah.

(21)Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja sega najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.

(22)Območja redkejših poplav so v Občini Sevnica ob reki Mirni in ob potoku Sevnična. Kot območje katastrofalnih poplav je opredeljeno območje ob reki Savi. Možnost pojavljanja poplav se je z ureditvijo nasipov ob reki Savi zmanjšala. Obseg poplavnih območij in režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se zagotovi ustrezna nadomestitev površin. Za izboljšanje protipoplavne varnosti je potrebna zagotovitev ukrepov na območju naselja Tržišče (Mostec) ter ukrepi na hudourniških potokih (Sevnična na odseku Šmarje–Orešje, Vranjski potok na območju Lončarjevega Dola in Blanščice na odseku Blanca–Poklek).

(23)Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, predvsem ohranjanje habitatov tistih živalskih vrst in habitatnih tipov, zaradi katerih je določeno EPO in območje Natura 2000.

(24)Preprečevati je treba onesnaževanje voda z ustreznimi prostorskimi in tehničnimi rešitvami, onesnažene vodotoke pa sanirati. Izkoriščanje energetskega potenciala na vodotokih se izvaja le ob zagotavljanju ekološko sprejemljivega pretoka v strugi, ob upoštevanju že obstoječih odvzemov vode in pretoka, ki bo omogočal naravno hidrodinamiko ter ohranjanje lastnosti, zaradi katerih so vodotoki opredeljeni za naravne vrednote. Območja drugih zemljišč Območja mineralnih surovin

(25)Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt. Izkoriščanje mineralnih surovin se mora izvajati s sprotno sanacijo površin, po končanem izkoriščanju pa se izvede dokončna sanacija z vzpostavitvijo prvotne rabe prostora. Raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja v skladu z določbami Zakona o rudarstvu. Izkoriščanje mineralnih surovin se v občini načrtuje in izvaja na podlagi koncesijskega razmerja – rudarske pravice na naslednjih nahajališčih: Log II pri Sevnici (s širitvijo), Červivec II, Tržišče (Kaplja vas), Zavratec I in II.

(26)V občini se nahajajo tudi nelegalni kopi, ki se samosanirajo, oziroma se z zaraščanjem še niso v celoti samosanirali. Sanacija nelegalnih kopov se bo izvajala v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov. Pri tem se degradirana območja prednostno sanira s povrnitvijo v naravno stanje ali uredi v nadomestni habitat. Opuščene nelegalne kope, kjer so se že razvili sekundarni habitati ali so se v njih naselile ogrožene rastlinske in živalske vrste, pomembne z vidika biotske raznovrstnosti, je smiselno prepustiti samosanaciji po naravni poti. Načrtovanje izvajanja dejavnosti in rabe na območjih mineralnih surovin naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščite in reševanja

(27)Pri načrtovanju poselitve in dejavnosti v prostoru je potrebno upoštevati potencialna tveganja in ogroženost pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varnost pred požarom. Dejavnosti se razmeščajo izven območij potencialnih nesreč. Opravljanje primarnih dejavnosti (kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo) in druge dejavnosti povezane z naravnim prostorom je potrebno opravljati varno za zdravje ljudi in materialne dobrine ter nadzorovati procese in dejavnike, ki lahko povzročijo naravne in druge nesreče.

(28)Območja s prostorskimi omejitvami za razvoj so varstvena in ogrožena območja po predpisih o vodah, potresno ogrožena območja, območja požarne ogroženosti, območja s tveganjem za porušitev visokih pregrad, območja s tveganjem za industrijske nesreče. Na poplavnih, hudourniških, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje novih poselitev, infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Na teh območjih je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč nevarnosti in z omejitvami razvoja glede na ogroženost življenja ljudi in materialnih dobrin.

(29)Zaradi omejene samočistilne sposobnosti pokrajine in odtekanja vode v podtalje je potrebno posebno pozornost posvetiti preprečevanju onesnaževanja zemljine in s tem vodonosnikov. Celotno območje občine je pomembno z vidika varstva vodnih virov v širšem zaledju. Aktivni in potencialni vodni viri za lokalno oskrbo so zavarovani z občinskimi odloki o varstvu virov pitne vode. V sistemu oskrbe z vodo v občini je potrebno načrtovati ustrezno razmestitev omrežja, zmanjšati njegovo ranljivost in zagotoviti zadostne količine pitne vode za oskrbo v izrednih razmerah ter za potrebe gašenja ob požarih. Na vododeficitarnih območjih občine se ne načrtuje dejavnosti s povečanimi potrebami po vodi, prioritetno pa se zagotavlja urejeno oskrbo s pitno vodo prebivalcev teh območij.

(30)Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umešča izven območij stalne ali občasne prisotnosti voda in z ustreznim odmikom od meje teh površin. Spreminjanje obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov je možno le izjemoma pod pogoji nadomestitve teh površin. Pri načrtovanju premostitev vodotokov je potrebno zagotavljati poplavno varnost in ohranjati stanje voda in vodni režim. Glede na stopnjo ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni. Prav tako se pri načrtovanju in gradnji upoštevajo predpisi s področja protipožarne varnosti.

(31)Nevarnost nastanka naravnih požarov v občini je zaradi naravnih značilnosti prostora majhna. Večja nevarnost razlitja nevarnih snovi pri transportu v primeru prometne nesreče obstaja le na glavni cesti Zidani Most–Radeče–Boštanj–Krško in regionalnih cestah Mokronog–Sevnica, Radeče–Breg–Sevnica–Brestanica ter na železniški progi Zidani Most–Dobova in Trebnje–Sevnica, kjer je z ureditvijo tehničnih elementov cest ter varnih križanj z železniško progo potrebno zagotoviti povečano varnost v prometu in hitro ter učinkovito ukrepanje v primeru nesreče. Na območjih velike požarne ogroženosti gozdov se ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi, materialne dobrine in naravo. Sanacijo posameznih območij naravnih in drugih nesreč se načrtuje v sklopu OPPN. V primerih, ko gre za rekonstrukcijo ali gradnjo novih objektov v okviru sanacije po naravni ali drugi nesreči, je omogočen upravni postopek pridobitve gradbenega dovoljenja po skrajšanem ugotovitvenem postopku, če gre za rekonstrukcijo ali novogradnjo objekta, ki v celoti ohranja namembnost, gabarite in videz poškodovanega objekta na isti lokaciji. Praviloma se pri intervencijskih ukrepih izvedejo le najnujnejši ukrepi in ohranja naravne procese, razen kadar ti lahko ogrozijo obstoječa naselja oziroma varovano kulturno dediščino.

(32)Lokacije odprtih kopov (opuščeni in aktivni kamnolomi in peskokopi) so lahko prepuščene naravni sukcesiji naravnih procesov (samosanaciji), vendar le, kadar niso ogroženi varnost, zdravje in življenje ljudi.

(33)Na območjih tveganj zaradi industrijskih nesreč na območjih za industrijo je potrebno z načrtovanjem ustreznih odmikov med objekti oziroma dejavnostmi in drugih ukrepov preprečiti verižne nesreče, širitev nesreče na sosednja območja in omogočiti učinkovito ukrepanje zaščitno reševalnih služb, če se nesreče zgodijo.

(34)Pri načrtovanju širitve poselitve se upošteva oceno nevarnosti in ogroženosti občine pred naravnimi in drugimi nesrečami ter požarom. V občini se za primere naravnih in drugih nesreč zagotavljajo površine za pokope večjega števila ljudi ob obstoječem pokopališču Boštanj (KGV-63.pp) in Šentjanž (KGV-68.pp). Območje za pokope živali naj bo odmaknjeno od poselitve. Za odlaganje ruševin se začasno uporabijo proste površine ob javnih cestah, trajno odlaganje pa se zagotavlja v opuščenih kamnolomih v občini, ki še niso samosanirani. Prostor za evakuacijo prebivalstva, živali in premičnih materialnih dobrin v primeru naravnih in drugih nesreč se v Sevnici, Boštanju in Krmelju zagotavlja v zaprtih prostorih javnih objektov, na odprtih površinah za šport in rekreacijo ter javnih površinah ob javnih objektih. V drugih naseljih v občini se prostor za evakuacijo ljudi, živali in materialnih dobrin zagotavlja na dvoriščih in drugih odprtih površinah v naselju. V Sevnici se zagotavlja javna zaklonišča v skladu s predpisi. Pri gradnji javnih in večstanovanjskih objektov je priporočljiva ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč. Območja za potrebe obrambe

(35)V Občini Sevnica se nahaja območje možne izključne rabe za potrebe obrambe Lisca. Območja možne izključne rabe za potrebe obrambe so območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe, ki pa jih je v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize možno uporabiti za potrebe obrambe ter v miru za usposabljanje oziroma so za potrebe obrambe v souporabi. Območja varstva kulturne dediščine

(36)V občini je treba z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavljati celostno varstvo kulturne dediščine, zagotoviti ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja ter ob tem obravnavati dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in kot razvojni dejavnik in prostorski potencial. Dediščino se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, vrtno arhitekturna, dediščinska kulturna krajina in zgodovinska) in glede na status (kulturni spomenik državnega ali lokalnega pomena in kulturna dediščina).

(37)Pri načrtovanju razvoja prostora v občini se zagotavlja celostno varstvo arheološke, stavbne profane, stavbne sakralne, memorialne, naselbinske in krajinske kulturne dediščine državnega in lokalnega pomena. Varstvo se zagotavlja z upoštevanjem predpisov in režimov, ki veljajo za kulturne spomenike in njihova vplivna območja, arheološka najdišča in registrirano kulturno dediščino z vplivnim območjem. Zato je pred posegom v prostor v fazi njegovega načrtovanja potrebno pridobiti in upoštevati obvezujoče smernice pristojnih organov, strokovna mnenja in druga izdelana strokovna gradiva s področja varovanja konkretnega območja ali objekta. Posegi v prostor in dejavnosti morajo biti prilagojeni celostnemu ohranjanju tudi na vplivnem območju nepremičnega kulturnega spomenika ali dediščine, ki pomeni širšo okolico nepremičnega kulturnega spomenika ali dediščine in je določeno z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika.

(38)Varstveni režimi in usmeritve, ki veljajo za posamezno enoto kulturne dediščine in se upoštevajo pri pripravi enot urejanja prostora, opredeljevanju namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojih, naj bodo razvidni v posamezni enoti urejanja prostora, v kateri se enota kulturne dediščine nahaja. Območja varstva vojnih grobišč

(39)Na vojnih grobiščih je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente in izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. Na območju občine se nahaja več prikritih vojnih grobišč, in sicer v naselju Breg (grobišča Breg 1, Breg 2, Breg 3), v naselju Ledina (grobišče Ledina), v naselju Log (grobišče Boštanj), v naselju Pečje (grobišči Lončarjev dol 1, Lončarjev Dol 2), v naselju Sevnica (grobišča pod Dobravo, ob Florjanski ulici, Vrtača, na Hrastah), v naselju Šmarčna (grobišče Šmarčna ob Čečkovi njivi), v naselju Vrh pri Boštanju (grobišče ob Grahovici). Vojna grobišča v občini so v naselju Birna vas – Šentjanž 1, krajevno pokopališče; v naselju Boštanj – Boštanj 1, krajevno pokopališče v naselju Gabrijele – Gabrijele 1, krajevno pokopališče; v naselju Loka pri Zidanem Mostu, Loka pri Zidanem Mostu 1, krajevno pokopališče; v naselju Sevnica, krajevno pokopališče; v naselju Tržišče – Tržišče 1, krajevno pokopališče; v naselju Veliki Cirnik – Veliki Cirnik 1, krajevno pokopališče ter v naselju Zabukovje nad Sevnico, Zabukovje nad Sevnico 1, krajevno pokopališče. Območja ohranjanja kulturne dediščine so prikazana v grafičnem delu strateškega dela akta in v prikazu stanja prostora. 2.6.3.0 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč 24. člen (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)Na podlagi namenske in dejanske rabe prostora iz prikaza stanja se na podlagi Pravilnika OPN določa namenska raba zemljišč kot stavbna, kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča. Osnovno namensko rabo zemljišč se določa ob upoštevanju smernic nosilcev urejanja prostora, podrobno pa z upoštevanjem izdelanih strokovnih podlag ter razvojnih pobud v prostoru. Pri določanju novih stavbnih zemljišč je potrebno upoštevati merila, s katerimi bodo v največji možni meri ohranjene značilnosti naravnega in grajenega prostora. Pri tem pa se upošteva tudi režime s področja varstva kmetijskih zemljišč in gozdov, voda, narave in kulturne dediščine.

(2)Območja, namenjena izključno bivanju, se ne načrtujejo v bližini gospodarskih con, površin za industrijo, trgovskih in poslovnih con ter objektov energetske infrastrukture. 2.6.4.0 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev 25. člen (usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1)Območja poselitve so na podlagi strokovnih podlag in razvojnih potreb razdeljena in določena kot enote urejanja prostora (EUP). EUP se določijo kot območja enake namenske rabe s primerljivimi geomorfološkimi in urbanistično oblikovnimi značilnostmi, za katere veljajo ista merila in pogoji urejanja prostora. Pri tem se upošteva funkcionalne povezanosti med posameznimi deli poselitve ter pravne režime varovanja z različnih področij. Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) se določajo posebej za poselitev in posebej za drug prostor ter se opredeljujejo glede na namensko rabo.

(2)Merila in pogoji stavbnih zemljišč ter poselitvenega območja so določena na ravni osnovne urbanistične enote – gradbene enote (GE). V eni enoti urejanja prostora so GE z istimi merili urejanja.

(3)PIP se izdelajo kot pravna norma za izdajo gradbenih dovoljenj in hkrati usmeritev za načrtovanje konkretnih posegov. Pri tem je pomembno upoštevati posebnosti vsakega območja posebej. V takšni obliki naj bodo vsebinsko vgrajeni cilji, usmeritve in merila načrtovanja v prostoru, ki jih opredeljujeta strateški del tega odloka in UN. Posebej pomembni so tudi naslednji kakovostni kriteriji: jasnost usmeritev, možnost trdne opore načrtovalcem pri utemeljevanju posegov, transparentnost prostorskih možnosti na vsakem zemljišču posebej.

(4)Koncept PIP naj bo zgrajen na osnovni urbanistični celici prostora GE in njihovi povezanosti v EUP ter na naboru tipiziranih urbanistično pravnih elementov, da bo izvedbeni del odloka pregleden in natančen za različne načrtovane posege v prostoru. Zato naj ti pravni modeli obravnavajo GE kot funkcionalni prostor oziroma upravljavsko zaokroženo prostorsko celoto. GE praviloma zajemajo več stavb in več zemljiških parcel, na katerih so zgrajeni objekti oziroma so s tem aktom namenjene graditvi objektov.

(5)Pri stavbah, kjer je identiteta prostora manj pomemben element, naj ti prostorski modeli določajo predvsem robne pogoje umeščanja in oblikovanja, ki izhajajo iz vlog GE, stavb, zunanjih ureditev ipd. v širšem prostoru. Pravno prostorski modeli GE naj zajemajo vse aspekte osnovne urbanistične celice v prostoru in tudi vseh stavb v njej. Koncept PIP združuje parcele, stavbe, dele naselij ipd., za katere je mogoče predpisati en določen tip pravno prostorskega modela GE v eni EUP.

(6)Pravno prostorski modeli tipov GE se izdelajo tako, da hkrati na kar najbolj fleksibilen način zagotavljajo robne pogoje za: – urbanistično oblikovanje GE in njihovo korelacijo z drugimi, že obstoječimi stavbami GE, najpomembnejšim javnim prostorom oziroma mejo naselja oziroma sosednjimi GE, – umestitev stavb in objektov na GE oziroma povezanost stavb s prostorom GE, – urbanistično arhitekturno oblikovanje stavb (do ravni organizacije vhodov, fasadnega oblikovanja, oblikovanja streh …), – višino stavb, – gostoto pozidave oziroma stopnjo izkoriščenosti ter – druge, v posameznem okolju specifične prostorske parametre, ki so pomembni za vključevanje stavbne strukture v okolje, v katerega se umeščajo.

(7)Predpisovanje dopustne izrabe prostora za območje redke poselitve in hkrati demografske ogroženosti je v PIP primerno opredeljevati le izjemoma, saj je v tesni soodvisnosti od kakovosti prostora za poselitev, propadanja stavbne dediščine in prebivalstvenih gibanj. Pogoje za preprečevanje ekscesnih pojavov se opredeli z drugimi regulatorji urejanja naselij.

(8)Novi energetski sistemi za proizvodnjo električne energije ali za ogrevanje stavb in sanitarne vode iz obnovljivih virov energije v strnjenih naseljih, zaselkih, osamelih domačijah in na kmetijah se načrtujejo tako, da tvorijo usklajeno arhitekturno celoto z objektom ali skupino objektov ob, v ali na katere se umeščajo. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina, ter na vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.

(9)Zunaj poselitvenih območij je umeščanje in gradnja objektov za proizvodnjo ter pripadajočo gospodarsko javno infrastrukturo mogoče le, če je njihovo delovanje ekonomsko upravičeno, sprejemljivo iz okoljevarstvenih razlogov in bi bila gradnja v naselju moteča za bivanje ter z vidika tehnično tehnoloških, okoljskih in drugih razlogov v naselju nesprejemljiva.

(10)V PIP se določijo tudi merila za parcelacijo ter pogoji priključevanja objektov na omrežje prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter grajeno javno dobro. Pri določanju prostorsko izvedbenih pogojev in oblikovanju EUP se upošteva merila in pogoje glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in varovanja zdravja ljudi. Za posamezne posege v prostoru GE in EUP je potrebno predvideti tudi omilitvene ukrepe za varovanje pred onesnaževanjem, kot izhajajo iz okoljskega poročila za celovito presojo vplivov izvedbe prostorskega načrta na okolje. Usmeritve za določitev PIP na področju varstva narave

(11)Spodbuja naj se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč na EPO in območjih Nature 2000.

(12)Pri umeščanju in gradnji objektov je potrebno ohranjati travniške sadovnjake, skupine in posamezna drevesa v agrarni in urbani krajini ter omejke in grmišča.

(13)Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice in gozdni otoki ter travniški sadovnjaki.

(14)Gradnja stavb naj se praviloma načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa od obstoječega gozdnega roba ali obvodne drevnine.

(15)Postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti krajini na območjih ohranjanja narave se ne izvaja oziroma se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst. Na območjih, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst.

(16)Za premoščanje novo izdelanih višinskih razlik naj se ne gradi betonskih škarp in opornih zidov. Premostitve naj se izvedejo v obliki zatravljenih zemeljskih brežin. Brežine naj se uredijo, utrdijo in zasadijo z avtohtonimi vrstami trav, popenjalk, grmovnic in drevja. Za zasaditev okolice objektov v območjih ohranjanja narave se uporabijo avtohtone, rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste. Tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst se ne vnaša.

(17)Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(18)Obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se zagotovi ustrezno nadomestitev. Vodna infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih.

(19)Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. Ob vodotokih naj se ohranja ali ponovno vzpostavi zveznost obrežne vegetacije.

(20)Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda, naj se pretehta možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah ob vodotokih.

(21)Označevanje naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti naj se izvaja skladno z določili Pravilnika o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot.

(22)Načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture naj ne povečuje drobljenja ekosistemov, zagotavlja pa naj ustrezne prehode za prostoživeče vrste.

(23)Na zavarovanih območjih, območju naravnih vrednot in območju biotske raznovrstnosti naj se kablovodi izvedejo podzemno. Umeščanje v prostor naj se izvede na način, da ob izkopu jarka ne bo prišlo do poškodovanja koreninskega sistema dreves.

(24)Zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji, netopirji) naj se osvetljevanje območij načrtuje tako, da bo svetloba časovno omejena in prostorsko usmerjena proti tlom. Osvetljevanje naj se izvede s svetilnimi telesi, ki so v skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Določitev območij OPPN

(25)OPPN so opredeljeni kot načini celovitega urejanja prostora povsod tam, kjer niso izpolnjeni osnovni pogoji za urejanje s PIP in kjer ni mogoče doseči prostorskih ciljev razvoja brez načrtovanja celovitega razvoja posameznih zaključenih območij. Pri opredeljevanju OPPN so posebej pomembni uveljavljanje javnega prostora, usklajevanje različnih funkcij in rabe ter realizacija smiselnih parcelacij. Za posamezno območje, ki se ureja z OPPN, se opredelijo ključne usmeritve kot okvir za uresničevanje ciljev prostorskega razvoja na ravni poselitvene enote in občine. 2.7.0.0 Razvoj naselij na podlagi urbanističnega načrta 26 člen (koncept prostorskega razvoja centralnih naselij)

(1)Za osrednje poselitveno območje v občini, ki obsega mesto Sevnica in naselja Boštanj, Dolenji Boštanj, Radna in Log (zaključeno območje poselitve na območju UN Sevnica z Boštanjem) ter za naselje Krmelj je izdelan UN kot osnova za pripravo strateškega in izvedbenega dela akta. Z UN je zasnovan dolgoročni prostorski razvoj navedenih naselij, v njem pa so podana izhodišča za pripravo razvojnih ukrepov v prostoru. Vodnim površinam in njenim obrežjem se iz vidika preživljanja prostega časa in varstva narave daje poseben pomen. Koncept prostorskega razvoja Sevnice z Boštanjem, Dolenjim Boštanjem, Radno in Logom Usmeritve razvoja naselja ter podrobnejše namenske rabe

(2)Krepitvi vloge in pomena Sevnice z Boštanjem, Dolenjim Boštanjem, Radno in Logom v širšem regionalnem merilu mora slediti ustrezna uravnoteženost namenske rabe prostora, ki je na območju UN usklajena z dolgoročnim razvojem aglomeracije mesta. Ob Savi na njenem desnem bregu med Boštanjem in reko Savo se razvijajo pretežno industrijske dejavnosti in v središčnem delu centralne dejavnosti brez bivanja, ki zahtevajo večje razvojne površine. V Sevnici se ohranja industrijsko območje med železniško progo in Savo, vendar se območje skladno s potrebami in možnostmi postopoma lahko preobrazi v območje oskrbe in storitev ter poslovnih dejavnosti, zlasti na območju industrijske cone (IC Sevnica) na Savski cesti. Za proizvodnjo se ohranjajo tudi lokacije območja Kopitarne in ob Planinski cesti na skrajnem severnem robu naselja ob Sevnični.

(3)Za razvoj centralnih dejavnosti z bivanjem se v Sevnici poleg sedanjega mestnega središča Trga svobode in celotne Kvedrove ceste ter starega mestnega jedra namenjajo še območja ob Hermanovi cesti na zahodni strani mesta in prostor med ulicami Ob gozdu, Grič in Prvomajska ulica, ki se nahaja znotraj razmeroma intenzivno izrabljenega starega stanovanjskega dela naselja. V manjšem obsegu se centralne dejavnosti razvijajo še na vzhodni strani Drožanjske ceste. Obsežnejše razvojne površine za centralne dejavnosti se ohranjajo in načrtujejo v območju Boštanja in Radne.

(4)Primerna območja za srednjeročni razvoj stanovanjskih površin ter centralnih dejavnosti se načrtujejo predvsem v Boštanju. Boštanj se z novimi površinami širi severno od starega dela naselja. V Sevnici se večje nove površine za bivanje zagotavljajo zahodno od Drožanjske ceste ter na vzhodnem delu Florjanske ulice. Dolgoročno se bodo za potrebe bivanja lahko aktivirale površine na območju Loga med glavno cesto in Savo. Razvojni ukrepi

(5)Urbani razvoj poselitvenega prostora Boštanja se intenzivira s prenovo obstoječih stavbnih struktur na območjih za bivanje, industrije in centralnih dejavnosti. Mesto mora zato prvenstveno izrabiti razpoložljive možnosti prenove in zgostitve zastarelega in pogosto dotrajanega stavbnega fonda ter tako izrabiti notranje rezerve, na zahodni strani mesta na območju Šmarja. Prav tako se na vzhodni strani, severno od mestnega jedra, s prenovo in zgostitvijo intenzivira urbani značaj pretežno stanovanjskega območja. Celovite prenove in zlasti funkcijske preobrazbe je potrebno osrednje območje industrijskega kompleksa ob Savi (IC Sevnica) ter novo mestno središče. Celovita prenova se načrtuje za območja starega mestnega jedra Sevnice ter izvornega jedra Šmarja in Loga. Prenova jedra Sevnice se načrtuje celovito tako, da so obravnavani posamezni urbanistično arhitekturni in razvojno pomenski kompleksi jedra s svojim vplivnim zaledjem: Glavni trg, Florjanska ulica, grajski kompleks z grajskim parkom, naselbina Dobrava. Potrebno je izdelati OPPN, namenjen celoviti prenovi območja. Konservatorski načrt, ki mora biti pripravljen skladno s predpisi o varstvu kulturne dediščine, je obvezen sestavni del OPPN. Urbani razvoj poselitvenega prostora Boštanja se intenzivira s prenovo obstoječih stavbnih struktur na območjih za bivanje, industrijo in centralne dejavnosti. Na območju med Boštanjem in Radno se zagotavlja prostor za razvoj industrije in centralnih dejavnosti. Javne in zelene površine ter druge oblike javnega dobra

(6)Zelene površine v javni ali poljavni rabi se umešča tako, da se navezujejo na naravno zaledje naselja. Zeleni sistem širšega mestnega območja na elementarni ravni tvorijo zelene obvodne površine ob Savi, pobočje grajskega hriba z grajskim parkom, pokopališče s hribom in pobočje pod severnim delom Boštanja. Vanj se vključujejo površine za šport in rekreacijo v posameznih delih mesta (Boštanj, Radna, Log, Sevnica), namenjene potrebam v stanovanjskih kompleksih ter šolah. Vodne površine Save in njena obrežja se pri razvoju osrednjega poselitvenega območja ob Savi ohranjajo in varujejo kot prostor preživljanja prostega časa in varstva narave. Raba prostora in izvajanje dejavnosti naj bo v čim večji možni meri usmerjena v ponovno vzpostavitev vrstno in strukturno pestrega pasu obvodne vegetacije ter ugodnih življenjskih pogojev vrst in habitatnih tipov vezanih na vodno in obvodno okolje. Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa

(7)Na osrednjo prometnico – državno cesto G-1 Celje–Zidani Most–Radeče–Boštanj–Krško se navezujejo regionalne ceste. Večja integracija širšega mestnega prostora in povezanost poselitvenega prostora na območju UN bo dosežena na območju Loga z načrtovanjem in izgradnjo nove prometne povezave preko Save s priključnimi cestami za razbremenjevanje mestnega središča iz smeri Krškega. V osrednjem mestnem tkivu Sevnice in na območju Boštanja se zasnuje hierarhično urejena ulična mreža s sekundarno navezovalno osjo. Ta naj zagotavlja regulacijo prometnih tokov v t.i. prometnih konicah in večstransko dostopnost mestnih karejev.

(8)Načrtovane kompleksne prostorske in zlasti prometne ureditve mesta morajo upoštevati koncept razvoja kolesarskega omrežja in pešpoti mesta s povezavami širšega zaledja. Temeljna mreža se vzpostavi na utrjenih obrežnih površinah ob Savi in ob primarnih prometnicah. Prioritetno se skozi območje UN ureja kolesarsko pot državnega pomena Radeče–Sevnica–Brestanica in Sevnica–Mokronog. Na območju starega mestnega jedra in mestnega središča Sevnice ter v središčnih prostorih Boštanja se zagotavljajo dodatne površine za parkiranje, ki se s spremenljivim režimom parkiranja lahko uporabljajo tudi kot druge javne ali rekreacijske površine.

(9)Prometno povezanost Sevnice z omrežjem potniškega in tovornega prometa po železnici zagotavlja železniška postaja s transportnim terminalom na glavni progi Ljubljana–Dobova. Pomembno jo dopolnjuje regionalna proga Sevnica–Trebnje. Železniška postaja Sevnica se ohranja kot potencialno logistično vozlišče državnega pomena z dobro povezanostjo cestnega in želez