Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Kanal ob Soči (OPN Kanal), stran 10062.

(1)S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt Občine Kanal ob Soči (v nadaljevanju: tudi OPN Kanal ali odlok). Z njim občina načrtuje posege v prostor – na strateški ravni, kjer določa izhodišča, cilje in usmeritve prostorskega razvoja ter na izvedbeni ravni, kjer določa rabo prostora ter merila in pogoje za posege v prostor.

(2)OPN Kanal je temeljna pravna podlaga za izvajanje prostorske politike občine in omogoča razvoj gospodarskih dejavnosti, izboljšanje pogojev bivanja in drugih poselitvenih potreb, varovanje okolja, varstvo narave, varovanje in ohranjanje kulturne dediščine, razvoj gospodarske javne infrastrukture ter uresničevanje skupnih socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih in športnorekreacijskih potreb občanov. 2. člen (veljavnost odloka)

(1)Odlok velja za območje celotne občine in se upošteva pri pripravi občinskih podrobnih prostorskih načrtov ter drugih predpisov občine, ki se nanašajo na urejanje prostora. Izvedbeni del odloka je pravna podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor na celotnem območju občine. Ob tem ohranja pravni red v območjih veljavnih občinskih prostorsko izvedbenih načrtov in v območjih državnih prostorskih ureditev.

(2)Pri gradnji in vseh drugih posegih v prostor je potrebno ob določilih tega odloka in predpisov o graditvi objektov upoštevati tudi druge predpise, ki določajo javnopravne režime v prostoru. Tako se pogoji in omejitve, ki izhajajo iz teh pravnih režimov, upoštevajo tudi kadar to v odloku ni posebej navedeno. 3. člen (vsebina in oblika odloka)

(1)OPN Kanal je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela ter prilog. Strateški del določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, zasnovo prostorskega razvoja, zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra, usmeritve za razvoj poselitve ter celovito prenovo naselij ob ohranjanju identitete le-teh, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. Izvedbeni del akta določa namensko rabo zemljišč – območja namenske rabe prostora, enote urejanja prostora in prostorsko izvedbene pogoje ter usmeritve za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov.

(2)OPN je izdelan skladno s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07 – v nadaljevanju: Pravilnik) in drugimi podzakonskimi predpisi.

(3)Strateški del OPN je sestavljen iz besedila (poglavje 2.0) in grafičnih prikazov na naslednjih kartah (v merilu 1:50.000): – prikazi zasnove prostorskega razvoja občine (_21_str_del_211_zas_pros_raz – 1 list), – prikazi zasnove gospodarske javne infrastrukture (_21_str_del_212_zas_gji – 1 list), – prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi okvirnih območij razpršene poselitve (_21_str_del_213_.zas_pos_ rg_rp – 1 list), – prikazi usmeritev za razvoj poselitve in za celovito prenovo (_21_str_del_2141_zas_pos_usm – 1 list), – prikazi usmeritev za razvoj v krajini (_21_str_del_2142_zas_ost_kraj – 1 list), – prikazi usmeritev za namensko rabo prostora (_21_str_del_2143_zas_ost_nrp – 1 list).

(4)Izvedbeni del OPN je sestavljen iz besedila (poglavje 3.0) in grafičnih prikazov na naslednjih kartah: – pregledna karta Občine Kanal ob Soči z razdelitvijo na liste (_221_preg_kar_listi – 1 list, merilo 1:50.000), – pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (_222_preg_kar_onrp_gji – 1 list, merilo 1:50.000), – prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (_223_eup_pnrp_pip – 45 listov, merilo 1:5.000), – prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (_224_eup_gji – 45 listov, merilo 1:5.000).

(5)OPN ima naslednje priloge: – izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije za območje Občine Kanal ob Soči (_31_izvl), – prikaz stanja prostora Občine Kanal ob Soči (_32_st_pros), – strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve (_33_str_pod), – urbanistični načrt Kanala (_331_un_konc_del in _332_un_podr_del), – urbanistični načrt Deskel (_331_un_konc_del in _332_un_podr_del), – usmeritve za izdelavo OPPN (na izvedbeni in strateški ravni) (_333_usmer_PZ_OPPN), – smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora (_34_sm_mn), – obrazložitev in utemeljitev OPN (_35_obr), – povzetek za javnost (_36_pov_jav), – okoljsko poročilo (_37_por_okolj).

(6)V grafičnem delu prikaza stanja so prikazana varovana območja in objekti s področja varstva kmetijskih zemljišč, gozdov, voda, virov pitne vode in drugih naravnih virov, ohranjanja narave in varovanja okolja, varstva kulturne dediščine, zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami, upravljanja z gospodarsko javno infrastrukturo in drugih predpisov, ki se nanašajo na prostor. Podatki iz prikaza stanja prostora se v povezavi s smernicami nosilcev urejanja prostora (NUP) in predpisanimi režimi varovanja in zaščite upoštevajo pri načrtovanju posegov v prostor in pri upravnih odločitvah v zvezi z njimi.

(7)OPN je izdelan in se uporablja v tiskani in digitalni obliki. V primeru eventuelne različnosti velja verzija v tiskani obliki. 4. člen (uporaba pojmov in okrajšav)

(1)V tem odloku uporabljeni izrazi in pojmi so razloženi v

1. členu Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), v
2. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 Odl. US: U-I-152/00-23, 41/04-ZVO-1, 45/04, 47/04, 62/04 Odl. US: U-I-1/03-15, 102/04 – UPB1 (14/05 popr.), 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 Odl. US: U-I-150-04-19, 120/06 Odl. US: U-I-286/04-46, 126/07, 57/09 Skl. US: U-I-165/09-8, 108/09, 61/10 – ZRud-1 (62/10 popr.), 20/11 Odl. US: U-I-165/09-34 in 57/12), v
3. do
4. členu Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07), v
5. členu Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), v
6. točki Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in v
7. členu Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10). V aktu se uporabljajo tudi naslednje okrajšave izrazov ter pojmov: ČHE – črpalna hidroelektrarna, ČN – čistilna naprava, DPN – državni prostorski načrt, FZP – faktor zelenih površin, E – etaža, EMS – elektromagnetno sevanje, EPO – ekološko pomembna območja, EŠD – evidenčna številka dediščine, EUP – enota urejanja prostora, FI – faktor izrabe parcele, FZ – faktor zazidanosti parcele, GE – gradbena enota, GJD – grajeno javno dobro, GJI – gospodarska javna infrastruktura, GM – gradbena meja, HE – hidroelektrarna, KD – kulturna dediščina, KK – kulturna krajina, KS – kulturni spomenik, LEK – lokalni energetski koncept, M – mansarda, MHE – mala hidroelektrarna, NUP – nosilci urejanja prostora, NRP – namenska raba prostora, NV – naravna vrednota, ON – okvirno območje naselja, OPN – občinski prostorski načrt, OPPN – občinski podrobnejši prostorski načrt, PIN – prostorski izvedbeni načrt, PIP – prostorski izvedbeni pogoji, PM – parkirno mesto, PNRP – podrobna namenska raba prostora, RTP – razdelilna transformatorska postaja, RPE – register prostorskih enot, SKD – standardna klasifikacija dejavnosti, SORG – sanacija območja razpršene gradnje, SPRS – Strategija prostorskega razvoja Slovenije, SVPH – stopnja varstva pred hrupom, TP – transformatorska postaja, UN – urbanistični načrt, Uredba – Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, VVO – vodovarstveno območje, ZGO – Zakon o graditvi objektov, ZGS – Zavod za gozdove Slovenije, ZPNačrt – Zakon o prostorskem načrtovanju.

(2)V aktu uporabljen izraz »praviloma« pomeni, da je treba upoštevati določila odloka. Če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je potrebno neupoštevanje oziroma odstopanje od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.

1. člen (vsebina besedila odloka) V tekstualnem delu odloka so v nadaljevanju naslednje vsebine: 1.0.0.0 Uvodne določbe 2.0.0.0 Strateški del OPN – besedilo 2.1.0.0 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine 2.2.0.0 Zasnova prostorskega razvoja občine 2.3.0.0 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra 2.4.0.0 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana 2.5.0.0 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve 2.6.0.0 Usmeritve za prostorski razvoj občine 2.6.1.0 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo 2.6.2.0 Usmeritve za razvoj v krajini 2.6.3.0 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč 2.6.4.0 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev 2.7.0.0 Razvoj centralnih naselij na podlagi urbanističnega načrta 3.0.0.0 Izvedbeni del OPN 3.1.0.0 Splošne določbe 3.1.1.0 Pravni obseg akta 3.1.2.0 Namenska raba 3.1.3.0 Način urejanja 3.1.3.1 Način urejanja na območjih enot urejanja prostora 3.1.3.2 Način urejanja v območjih z določenimi OPPN 3.1.4.0 Varovanja 3.2.0.0 Merila in pogoji javnega prostora in grajene gospodarske javne infrastrukture 3.3.0.0 Merila in pogoji urejanja izven območij stavbnih zemljišč – EUP z oznako KGV 3.4.0.0 Merila in pogoji v enotah urejanja (EUP) stavbnih zemljišč 3.4.1.0 Splošna merila urejanja EUP stavbnih zemljišč 3.4.2.0 Gradbena enota 3.4.2.1 Splošna merila in pogoji urejanja gradbenih enot 3.4.3.0 Stavba 3.4.3.1 Splošna merila in pogoji za oblikovanje stavb 3.4.3.2 Splošna merila organizacije in oblikovanja glavnih stavb 3.4.3.3 Merila organizacije in oblikovanja pomožne stavbe GE 3.4.4.0 GE – merila in pogoji urejanja tipov gradbenih enot (tipi GE) s predpisanimi tipi stavb: (GE s prevladujočo PNRP S) – hm – modernistične stanovanjske hiše (tip glavne stavbe – modernistična stanovanjska hiša) – pv – GE podeželske vile (tip glavne stavbe – podeželska vila) – hv – GE stanovanj v vrsti oziroma podtipa (tip glavne stavbe – hiša v vrsti) – sb – GE stanovanj v bloku (tip glavne stavbe – stanovanjski blok) – ph – GE primorske hiše (tip glavne stavbe – primorska hiša) – kh – GE kraške hiše (tip glavne stavbe – kraška hiša) (GE s prevladujočo PNRP C) – js – GE javne stavbe oziroma podtipov (tip glavnih stavb – klasična javna stavba, modernistična javna stavba, paviljonska stavba) – pj – GE posebne javne stavbe oziroma podtipov – pps – GE posebne javne stavbe – poslovilne stavbe – th – GE trške hiše s podtipom (tip glavne stavbe – trška hiša) (GE s prevladujočo PNRP I) – gs – GE gospodarske stavbe (tip glavne stavbe – gospodarska stavba) – ip – GE industrijske proizvodnje (tip glavne stavbe – industrijska hala) (GE s prevladujočo PNRP Z) – zsr – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – površine za oddih, rekreacijo in šport – zdz – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – druge urejene zelene površine – zvo – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – zelene ureditve ob vodotokih – zpk – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – pokopališča (GE s prevladujočo PNRP P) – jp – GE središčnega javnega prostora oziroma podtipov (GE s prevladujočo PNRP T/E/O) – in – GE infrastrukturnega objekta oziroma podtipov (GE s prevladujočo PNRP A) – od – GE osamele domačije v odprtem prostoru (tip stavbe – hiša) (GE na vseh stavbnih zemljiščih) – pin – GE varovanje meril veljavnih prostorsko izvedbenih načrtov – ppn – GE varovanja pogojev izvedbe OPPN 3.5.0.0 Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP 3.6.0.0 Usmeritve za izdelavo OPPN 4.0.0.0 Prehodne in končne določbe 2.0.0.0 Strateški del OPN – besedilo 2.1.0.0 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2. člen (izhodišča) Stanje, značilnosti in težnje dosedanjega razvoja v občini

(1)Občina Kanal ob Soči leži v spodnjem delu doline reke Soče, na zahodu Slovenije. Meji na občine Tolmin, Nova Gorica in Brda, njena zahodna meja pa je hkrati državna meja z Italijo. Občina je del Severne Primorske oziroma Goriške statistične regije, v katero sodi še dvanajst naslednjih občin: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno idrija, Kobarid, Miren - Kostanjevica, Nova Gorica, Renče - Vogrsko, Šempeter - Vrtojba, Tolmin in Vipava.

(2)Površina občine znaša 146,5 km2 in je 0,32 % površine ozemlja Slovenije. Njeno območje je razdeljeno na osem krajevnih skupnosti: Kanal, Lig, Ročinj-Doblar, Anhovo-Deskle, Kambreško, Levpa, Kal nad Kanalom in Avče. V 35 naseljih občine živi 5.683 prebivalcev (stanje

2. 2012, vir SI-Stat). Značilna je demografska ogroženost in nizka ter glede na lego neenakomerna gostota poseljenosti (41 preb./km2). Gostejša poselitev je v Spodnji Soški dolini, razpršena poseljenost in slabša dostopnost do poselitvenih območij pa na območjih Kanalskega Kolovrata in zahodnega dela Banjšic. Za poselitveni prostor občine je značilna dotrajanost stanovanjskih in tudi zastarelost industrijskih objektov.

(3)Naravni prostor se deli na tri geografska območja, ki so hkrati del prepoznavnih območij širšega zaledja Severne Primorske v prehodu med sredozemskim in alpskim svetom, in sicer: Spodnja Soška dolina, Kanalski Kolovrat in zahodni del Banjšic. Spodnjo Soško dolino določa ozka dolina Soče med Mostom na Soči in Solkanom z manjšimi razširitvami. Ob glavni prometnici v dolini Soče je najgostejša poseljenost, z največjimi naselji v občini – občinskim središčem Kanalom, Desklami in Ročinjem. Zahodni del Banjšic je del planote, ki zajema dve tretjini območja občine z redko poseljenostjo in slabimi prometnimi povezavami s sosednjimi območji v smeri proti vzhodu. Največji naselji sta Levpa in Kal nad Kanalom. Območje Kanalskega Kolovrata se razteza med dolino Soče, Goriškimi Brdi, reko Idrijo in Livškim Kolovratom. Največji naselji na območju sta Lig in Kambreško. Reka Soča ima v delu toka skozi občino z obeh strani veliko manjših pritokov, najpomembnejša sta Doblarec in Avšček. Pomembnejši vodotoki v občini so še potok Ajba, Rohot in ob meji z Italijo reka Idrija.

(4)Proizvodne zmogljivosti so locirane v dolini Soče, na območju poselitve med Desklami in Kanalom. Med njimi izstopajo proizvodni kompleks Anhovo in objekti za izkoriščanje energetskega potenciala reke Soče (HE in ČHE). Več kot dve tretjini površine občine je poraščene s pretežno listnatim gozdom slabše kakovosti in z grmičevjem. Kmetijstvo ima geografsko pogojene omejitve: slabša pedološka kakovost, manj primerni klimatski pogoji, strme lege. Primeren naklon zemljišč za današnje kmetovanje je le na manjših, razdrobljenih površinah. Potrebe in težnje v razvoju

(5)V občini je potrebno zaustaviti upadanje števila prebivalcev ter izboljšati starostno sestavo prebivalstva, zaustaviti negativni trend izseljevanja ter povečati privlačnost naselij za preseljevanje različnih starostnih skupin. Del prostora občine je bil z rudarjenjem in drugimi koriščenji naravnih virov, z izgradnjo energetske infrastrukture in delovanjem industrije ter s tem povezanimi obremenitvami okolja v preteklosti močno degradiran. Potrebno je zaustaviti proces nadaljnjega poslabševanja stanja okolja in odpraviti posledice njegovega preteklega obremenjevanja in onesnaževanja. Tako za privabljanje novih, okolju prijaznih vlaganj v gospodarski sektor kot za ohranjanje in razvijanje človeških virov je smiselno povečati privlačnost občine z naslednjimi razvojnimi ukrepi: z izboljšanjem bivalnih razmer, s posodobitvijo družbene in komunalne infrastrukture, s sanacijo degradacij in nasploh z izboljšanjem kakovosti okolja ter z zagotavljanjem učinkovite prometne in komunikacijske povezanosti s sosednjimi območji.

(6)V občini je prepoznana težnja ljudi po dvigu kakovosti življenja z izboljšanjem bivalnih pogojev. Ta je izvedljiva predvsem v potrebni prenovi obstoječega stanovanjskega fonda v izvornih vaseh in trgih in prenovi javnega prostora (tako tlakovanih kot zelenih in drugih rekreacijskih površin). Potrebe po novih površinah za gradnjo stanovanj ter infrastrukture, skupaj z zelenimi površinami se pojavljajo predvsem v Kanalu in Desklah, v manjšem obsegu pa še v naseljih Plave, Morsko, Gorenja vas, Ročinj, Avče, Kal nad Kanalom, Levpa, Lig in Kambreško. V obliki posamičnih razvojnih pobud se tovrstne potrebe izkazujejo tudi v drugih naseljih. Za izboljšanje prometnih razmer je potrebna izgradnja lokalnih in regionalnih prečnih cestnih povezav z dolino Soče, obvoznice v Kanalu in izgradnja primernega števila parkirnih površin v Kanalu in Desklah. Možnosti prostorskega razvoja občine

(7)Razvojne možnosti v občini so določene predvsem z naravnimi značilnostmi prostora in geografsko lego. Zmogljivosti prostora, ki so izhodišče razvojnih možnosti občine, pogojujejo tudi možnosti izkoriščanja naravnih virov, varovanje naravne in kulturne dediščine ter stanje degradiranosti okolja. Možnosti prostorskega razvoja, naselbinske strukture v občini so predvsem v obstoječih izvornih naseljih, še posebej v Kanalu in Desklah ter Ročinju. V vseh izvornih naseljih so v ospredju predvsem neizkoriščene možnosti notranjega razvoja, ki jih je mogoče aktivirati predvsem s celostno prenovo na vseh ravneh – demografsko sociološko oživitvijo, prenovo javnega prostora in infrastrukture ter stavbnega fonda. Prenova izvornih enot razpršene poselitve z vzporedno sanacijo razpršenih gradenj je v odprtem prostoru pomemben potencial za specifične, konkretnemu prostoru prilagojene dejavnosti. Možnosti za širitev poselitve so ugotovljene predvsem pri naseljih Kanal in Deskle. Manjše širitve so možne z ukrepi povezovanja stavbne strukture in sočasno sanacijo razpršene gradnje tudi ob naseljih Ročinj, pa tudi v naseljih Močila, Levpa, Lig in Ajba. V drugih naseljih bodo širitve možne potem, ko bodo obstoječe prostorske rezerve v njih že aktivirane. V območjih izvornih osamelih domačij in območjih razpršene gradnje Kanalski Kolovrat in Banjšice je mogoče s prenovo in manjšimi dograditvami posamičnih stavb povsem na novo aktivirati obstoječi stavbni fond. Tudi degradirano območje in opuščeni del industrijskega kompleksa Anhovo je prostorski potencial, ki ga bo mogoče aktivirati z novimi programi industrijske proizvodnje ter obrtnih in servisnih dejavnosti. Vplivi in povezave s sosednjimi območji

(8)Občina je z glavno cesto in železnico v dolini Soče prometno in gospodarsko močno vpeta med Mestno občino Nova Gorica na jugu in Občino Tolmin na severu. Povezave z območjem sosednje Občine Brda so zaradi slabših prometnih povezav in naravnih značilnosti prostora šibkejše. Na zahodu, ob državni meji z Italijo, so vplivi in povezave s sosednjim območjem omejeni na obmejni cestni promet. Poleg značilnega goratega terena Kanalskega Kolovrata s strmimi pobočji in globokimi soteskami reke Idrije s pritoki, so pomembni razlogi za slabe povezave z območji preko meje v demografskih in kulturno zgodovinskih okoliščinah. Izhodišča varovanja

(9)V postopku priprave akta se upoštevajo ugotovitve v strokovnih podlagah in smernicah ter mnenjih, ki so jih podali nosilci urejanja prostora. Ugotovitve v strokovnih podlagah na podlagi SPRS in drugih predpisov določajo predvsem koncept poselitve v smislu varovanja razvoja avtohtonosti in drugih kakovosti v prostoru. Mnenja nosilcev urejanja prostora so vključena zlasti na območjih varovanja naravnih virov, varstva okolja, varovanja kmetijskih zemljišč oziroma gozdov in iz vidika varovanja kulturne dediščine, upoštevana pa so tudi na področjih zdravja ljudi, obrambe in zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pri razvoju omrežij objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture – na državni, regionalni in lokalni ravni. 7. člen (cilji in prioritete prostorskega razvoja občine)

(1)Dolgoročni cilji občine, ki so na področju urejanja prostora in varstva okolja skladni s cilji regije Severne Primorske, so: trajnosten prostorski razvoj, izboljšanje stanja okolja za bivanje in zagotovitev dobre prometne, energetske, komunikacijske in komunalne oskrbe naselij s poudarkom na razvoju osrednjega poselitvenega prostora v dolini Soče oziroma razvoja pomembnejših lokalnih središč. Prostorski razvoj občine naj bo tako usklajen tudi z načrti infrastrukturnih omrežij. Omogoči naj razvoj konkurenčnega gospodarstva, prepoznavnega po inovativnosti ter uporabi novih znanj. Eden izmed pomembnih ciljev prostorskega razvoja občine je tudi zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2)Občina Kanal ob Soči želi z OPN doseči naslednje splošne cilje prostorskega razvoja: – zagotoviti aktivno ohranjanje in razvijanje prepoznanih kakovosti v prostoru, – omogočiti aktiviranje gospodarskih razvojnih potencialov občine in njenih posameznih delov, – ustvariti kakovostne pogoje za bivanje – z zagotovitvijo kakovosti posegov v prostor, z urejeno opremljenostjo naselij s komunalno opremo in drugimi storitvami ter dobro povezanostjo – med naselji v občini in navzven, – zagotoviti kakovostno oskrbo in dostopnost do storitev na področju družbenih dejavnosti, – izboljšati kakovost okolja in energetske oskrbe z načrtovanjem izrabe obnovljivih virov energije in s spodbujanjem učinkovite rabe energije, – odpraviti druge probleme v urbanem in odprtem ruralnem prostoru oziroma krajini, – ohraniti in varovati naravne vire, naravno okolje, kulturno in naselbinsko dediščino, – zagotavljati prostorske pogoje za obstoj in razvoj kmetij, – spodbujati sonaravno kmetijstvo, ohranjati kulturno krajino in poseljenost, – zagotoviti varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, – zagotoviti celovit razvoj osrednjega poselitvenega območja občine z naselji Kanal in Deskle in drugih naselij v dolini Soče, – ohraniti poseljenost na območjih Kanalskega Kolovrata in Zahodnih Banjšic.

(3)Prioritetni projekti občinskega in regionalnega pomena v občini, za katere se z OPN zagotavljajo prostorski pogoji, so: – izgradnja tehnološkega centra in gospodarske cone v Anhovem, – ureditev prostorov za etnološke in vojaške muzejske zbirke, – ureditev zgodovinskih poti na Kanalskem Kolovratu in vključitev v projekt ureditve »Smaragdne poti«, – izgradnja turistične infrastrukture s povečanjem nastanitvenih kapacitet, – ureditev kolesarskih poti Zamedveje–Vrtače–Slemenska cesta, Kanal–Most na Soči in Gonjače–Plave ter Solkan–Plave in Plave–Kanal, – nadaljevanje prenove vaških in trških jeder skozi projekte manjših ureditev (ureditev trga Kontrada, ureditev peš brvi v Kanalu, obnova kulturnega doma Lig, ureditev doma Valentina Staniča v Ročinju, obnova večnamenskega doma v Avčah), – izgradnja doma za ostarele, – ureditev parkirišča pri pokopališču na Gorenjem Polju, – ureditev javnih parkirnih površin v Kanalu in Desklah, – ureditev infrastrukture za ločeno zbiranje odpadkov, – izgradnja manjkajočih ter rekonstrukcija obstoječih kanalskih sistemov in čistilnih naprav večjih naselij v občini, – rekonstrukcija in dograditev sistema oskrbe z vodo v občini: vodovod Kal nad Kanalom–Levpa, povezava vodovodov Morsko in Gorenja vas na vodovodni sistem Kanal, povezava vodovodnega sistema Kanal in Deskle, ureditev priprave vode na sistemih, kjer je izdana odločba Zdravstvenega inšpektorata RS, sanacija vodovodnega omrežja Lovišče, dokončanje sanacije vodovodnega omrežja v naselju Kanal, ureditev merjenja porabe pitne vode. 2.2.0.0 Zasnova prostorskega razvoja občine (grafični prikazi strateškega dela OPN – Karta 1: prikazi zasnove prostorskega razvoja občine) 8. člen (izhodišča za zasnovo prostorskega razvoja občine)

(1)Raba prostora naj temelji na ugotovitvah in prikazu obstoječega stanja prostora, na razvojnih pobudah, na usmeritvah iz strokovnih podlag ter na smernicah nosilcev urejanja prostora. Smernice nosilcev urejanja prostora državne in lokalne ravni za posege v prostor določajo zakonske pogoje, strokovna merila in upoštevajo razvojne planske dokumente na področjih iz pristojnosti posameznih nosilcev urejanja prostora.

(2)Poselitev naj se ohranja v strukturi obstoječih naselij, območjih avtohtone poselitve in saniranih območij razpršene gradnje. Za poselitev je načeloma najbolj primeren pretežni del doline Soče. Zato naj se razvoj usmerja predvsem v osrednje poselitveno območje naselij Kanal in Deskle, v manjši meri tudi v naselje s historičnim jedrom Ročinj. Pri tem naj se enakovredno ohranja tudi kakovost kulturne krajine kot razvojno izhodišče tudi za turizem, športne in rekreativne dejavnosti. Navedene dejavnosti naj se torej razvijajo v povezavi z naravno vrednoto – reko Sočo, z naravnim okoljem in kulturno krajino Kanalskega Kolovrata in območja zahodnih Banjšic.

(3)Naselja, ki imajo večje možnosti razvoja zaradi bližine poselitvenih središč so še Morsko, Močila in Gorenja vas. Pomembno vlogo pri ohranjanju poseljenosti oziroma naselja z vlogami krajevnih središč so še Plave, Kambreško, Lig, Levpa, Kal nad Kanalom in Avče ter Kanalski Vrh. Manjše širitve, predvsem s smiselno zaokrožitvijo stavbnih zemljišč, sanacijo območij razpršene gradnje ter s posebno utemeljitvijo za potrebe razvoja kmetijstva, obrti in storitev se zagotavlja tudi v drugih naseljih.

(4)Urbani središči v občini, za kateri se izdelata urbanistična načrta sta Kanal in širše poselitveno območje naselja Deskle. Slednje obsega naselja Deskle, Anhovo, Robidni Breg in Ložice. Za naselje Ročinj naj se pred pripravo OPPN prenove izdela konservatorski načrt. 9. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti) Območja za bivanje

(1)Osrednji razvojni območji za bivanje sta naselji Kanal in Deskle z Anhovim, Robidnim Bregom in Ložicami, ki se urejajo z urbanističnima načrtoma.

(2)Večje možnosti za razvoj poselitve, ki so predvsem v možnih nekaterih širitvah naselij in v izrabi nepozidanih stavbnih zemljišč, imajo tudi nekatera druga naselja, ki niso vključena v eno od območij UN, vendar pa dopolnjujejo vlogo lokalnih središč. To so naselja Morsko in Gorenja vas z navezanostjo na Kanal in naselje Močila z navezavo na Deskle ter Anhovo. V severnem delu občine pa izstopa lokalno središče Ročinj s potenciali za prenovo in širitev. V Morskem se zagotavljajo stanovanjske površine eno ali dvostanovanjskih stavb za katere v Kanalu ni zadostnih prostorskih možnosti. Morsko tako zadovoljuje poselitvene razvojne potrebe Kanala ter se nanj funkcionalno navezuje. Območje naselja Močila se s svojo dobro komunalno opremljenostjo naslanja in funkcionalno povezuje z območjem naselij Robidni Breg, Deskle in Anhovo.

(3)Za razvoj poselitve za bivanje se namenjajo površine s povezavami naselbinskih struktur znotraj meja v obstoječih naseljih in v območjih sanacij razpršenih gradenj. Poleg središčnih naselij Kanal in Deskle so ob upoštevanju omejitev in geografskih značilnosti naravnega prostora primerne zmogljivosti za razvoj poselitve še v območjih urejanja naselij Plave, Ložice, Doblar, Ajba ter Avče v dolini Soče. Na Kanalskem Kolovratu so takšne zmogljivosti v območjih urejanja naselij Lig in Kambreško, na Banjški planoti pa v Kalu nad Kanalom, Kanalskem Vrhu, Levpi ter deloma na Seniškem Bregu. V navedenih naseljih naj se razvojno ohranjajo predvsem izvorni poselitveni vzorci. Razpoložljive proste površine naj se namenijo predvsem razvoju obstoječih poselitvenih enot – domačij, za potrebe bivanja na podeželju s pretežno kmetijsko dejavnostjo.

(4)Kakovostne pogoje za bivanje bo občina zagotavljala s prostorskimi možnostmi za prenovo in gradnjo ter dostopnostjo do centralnih dejavnosti, različnih tipov stanovanj in gostoto poseljenosti. Predvsem naj se razvija prevladujoči tip poselitve s severnoprimorskimi hišami z gospodarsko servisnimi vsebinami, v naseljih z urbanimi prvinami pa tudi s tipi, razvitimi iz trških in mestnih avtohtonih tipov stavb. Stanovanja v bloku v obstoječi formi, ki na eni strani višinsko presegajo merilo naselbinskih teles in na drugi v prostorskem smislu niso urbanotvorna, niso optimalen tip stavb v tem prostoru. Pri snovanju pogojev za bivanje občina upošteva potrebe po varčni rabi prostora, racionalni energetski in komunalni oskrbi ter bo zagotavljala zadostne javne površine in infrastrukturo za rekreacijo v večjih soseskah. Območja centralnih dejavnosti

(5)Centralne dejavnosti, predvsem oskrbne, storitvene in upravne, naj se razvijajo predvsem s prenovo središč naselij z urbanimi prvinami. Ključne tovrstne sredine so v Desklah in Kanalu, kjer se zagotavljajo občinske oskrbne, storitvene, družbene in upravne dejavnosti. Lokalno oskrbo se zagotavlja še v pomembnejših naseljih Ročinj, Lig, Levpa in Kal nad Kanalom ter nadalje v drugih vitalnejših naseljih kot so Plave, Doblar, Kambreško, Avče ter Kanalski Vrh. Območja za gospodarski razvoj

(6)Proizvodne dejavnosti naj se ohranjajo in razvijajo predvsem na območju Anhovega. Pri tem se izrabljajo potenciali obstoječega aktivnega in deloma degradiranega ter opuščenega proizvodnega kompleksa in v delu izpraznjenega naselja Anhovo. V obstoječem obsegu se ohranja tudi proizvodno območje na Kolodvorski cesti v Kanalu in Ligu. Ob upoštevanju naravnih danosti in okoljskih ter prostorskih omejitev naj se razvijajo dejavnosti pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov. Območje ČHE Avče omogoča poleg vodne tudi izrabo vetrne in sončne energije.

(7)Območje doline Soče s pritoki je primerno za razvoj turizma v naravi. Nanj se vežejo predstavitve varovanih območij narave, predstavitve območij in objektov kulturne dediščine ter športno rekreacijske površine. V povezavi s tradicionalnim kmetovanjem, z izletništvom in pohodništvom naj se turizem razvija še na območjih Kanalskega Kolovrata in Zahodnih Banjšic. Posamezne lokacije in območja, ki so posebej privlačna za pohodništvo, kolesarjenje in izletništvo so še Zamedvejski potok, Korada, soteska potoka Močila, Divja jama, Soteska Doblarca, Avče z dolino Avščka in druge naravne in kulturne znamenitosti. Ob izpostavljenih naravnih značilnostih prostora, ki so pomembne za razvoj turizma, je območje ob Soči v južnem delu občine ob naselju Prilesje pri Plavah posebej primerno za razvoj turistične infrastrukture. Prav tako je primerno območje za razvoj turizma in rekreacije območje ČHE Avče, kjer je vzpostavljeno območje zelenih površin. Te so namenjene različnim prostočasnim dejavnostim (rekreacija, pikniki idr.).

(8)Izraba vodne energije Soče s HE pri Plavah in Doblarju ter s ČHE Avče je gospodarski potencial regionalnega pomena. Območje prostora ob zgornjem bazenu ČHE Avče pri Kanalskem Vrhu je primerno za izrabo vetrne in sončne energije za pridobivanje električne energije. Območje mineralnih surovin

(9)Druga pomembna območja za razvoj dejavnosti v občini so še območja pridobivanja mineralnih surovin v Desklah (Rodež, Perunk), ki se že izkoriščajo in imajo velik pomen za obstoječe kapacitete industrijskega kompleksa v Anhovem. Ohranja se tudi aktivni kamnolom Rodež (39,2

1. ha)za pridobivanje mineralnih surovin za proizvodnjo gospodarskih subjektov v občini. Kamnolom Perunk (20,9
2. ha)je v mirovanju. Za kamnolom Lastivnica (22,9
3. ha)je predvidena sanacija, kamnolom Deskle (31,5
4. ha)pa je deloma že saniran. Območja mineralnih surovin Rodež, Perunk in Lastivnica so med seboj povezana. Na območju Kala nad Kanalom je potencialno nahajališče naravnega kamna (skrilavca) za lokalne potrebe tradicionalne gradnje. 10. člen (omrežja naselij z vlogo in funkcijo naselij)

(1)Občina bo v dolini Soče ohranjala omrežje naselij s poudarjeno središčno vlogo Kanala, ki naj se ob predhodni ureditvi cestnega omrežja na državni ravni in ureditvi komunalne infrastrukture razvija kot pomembnejše lokalno središče v prostoru Severne Primorske. Kanal naj v funkciji oskrbnega in storitvenega središča pomembno dopolnjujejo Deskle – torej kot lokalno središče z razvitimi centralnimi dejavnostmi in družbeno infrastrukturo. Z vlogo in funkcijo lokalnega središča se razvijajo še naselja Kal nad Kanalom, Lig in Ročinj.

(2)Z Desklami sta tesno povezani naselji Ložice in Anhovo – prvo s potenciali za razvoj poselitve in drugo kot proizvodno in s tem zaposlitveno središče. V Anhovem je torej prostorski potencial za razvoj industrije, servisnih, storitvenih, obrtnih in poslovnih dejavnosti.

(3)Občina Kanal ob Soči vse svoje potrebne funkcije regionalne in državne ravni zagotavlja v gravitacijskem območju regionalnega središča Severne Primorske, ki je nacionalnega pomena, Novi Gorici.

1. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij) Po dolini Soče v smeri jugozahod – severovzhod je vzpostavljena temeljna prometna povezava naselij in hkrati občine navzven – to je državna cesta Nova Gorica–Tolmin–Bovec–Vršič. Vzporedno, po območju Kanalskega Kolovrata, poteka slemenska cesta, ki je z dolino Soče povezana v Kanalu in Ročinju. Železniška proga v soteski Soče zagotavlja tovorni in potniški promet v smereh Nove Gorice, Tolmina in Jesenic. Preko glavne ceste bo, kot sekundarna smer, v občini vzpostavljena tudi navezava na
2. razvojno os v smeri Robič (meja z Republiko Italijo)–Kobarid–Tolmin–Dolenja Trebuša–Cerkno–Gorenja vas–Škofja Loka–Jeprca.
3. člen (druga za občino pomembna območja) Varovana območja narave

(1)Na območju Občine Kanal ob Soči so naslednja območja, varovana na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave: – 7 ekološko pomembnih območij: Banjšice, Skalnica, Soča, Korada – Kolovrat, Sabotin, Divja jama nad Plavami in Avče, – 5 posebnih varstvenih območij – območij Natura 2000: Banjšice (SPA), Trnovski gozd – južni rob in Nanos (SPA), Banjšice – travišča (SCI), Divja jama nad Plavami (SCI), Avče (SCI), – 48 naravnih vrednot in zavarovana območja petih naravnih spomenikov. Vloženi so tudi predlogi za zavarovanje treh naravnih spomenikov: območja regijskega parka Trnovski gozd, za razširitev območja Natura 2000 in za območji Plave in Domaček. Območja varstva kulturne dediščine

(2)Na območju Občine Kanal ob Soči se nahaja večje število enot registrirane nepremične kulturne dediščine – arheološke dediščine, naselbinsko kulturne dediščine, memorialno kulturne ter profane in sakralne stavbne dediščine. Območja voda

(3)Območje voda sestavljajo površine voda Soče in Idrije s številnimi pritoki, med katerimi so najpomembnejši Avšček, Doblarec, Ajba, Rohot in Zamedvejski potok. Reka Soča pomembno določa prostorski in družbeni razvoj občine. Reka Idrija je hkrati mejna reka z Republiko Italijo. Vodovarstvena območja

(4)Na dele občine segajo vodovarstvena območja vodnih virov zajetij pitne vode, ki se nahajajo v sosednji Mestni občini Nova Gorica in so zavarovana z Odlokom o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnega zajetja Mrzlek ob Soči pri Novi Gorici (Uradno glasilo 7/84, 14/87). Vzhodno od naselja Kal nad Kanalom segajo vodovarstveni pasovi s

1. režimom varovanja, južni del občine z zaselki Zagomila in Zagora pa leži na vodovarstvenem območju z
2. režimom varovanja. Izvir Pri Kajži, ki napaja vodovod Kanal, je zavarovan z občinskim Odlokom o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnega izvira Kajža v dolini Avščka (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 3/94) in ima vodovarstveno območje s III. režimom varovanja na delu naselja in območje kmetijskih zemljišč vzhodno od Kanalskega Vrha. Zajetje Bavterca 2 (vir: Atlas okolja, ARSO) ni zavarovano z vodovarstvenimi pasovi. Za ostala zajetja v občini, ki se uporabljajo za oskrbo s pitno vodo, vodovarstvena območja niso določena in zavarovana z občinskimi predpisi. Za varovanje teh zajetij se upoštevajo izdelane strokovne podlage. Območja mineralnih surovin

(5)Območja izkoriščanja mineralnih surovin apnenca in laporja za industrijske namene, za katere je podeljena rudarska pravica za izkoriščanje, so Rodež, Perunk, Lastivnica in Deskle. Pri Kalu nad Kanalom je potencialno nahajališče naravnega kamna (skrilavca). V občini se nahajajo tudi nelegalni kopi, ki jih je potrebno sanirati brez izkoriščanja mineralnih surovin. Nekateri so deloma že samosanirani, oziroma se prepuščajo procesu dokončne naravne samosanacije. Območja ogrožena s poplavami, erozijo in plazovi ter območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

(6)Verjetnost pojavljanja plazov v občini je velika povsod, kjer relief ni uravnan. Na območju občine se pojavljajo tudi obstoječa žarišča zemeljskih plazov (z evidenčno številko), in sicer: v naselju Plave (pri Drnovščku in pri cerkvi – 163480 in 163481), pri rezervoarju pitne vode Ložice

(163090), pri »Pršin«

(163050), konglomeratni rob v Mlaki

(163051), v »Drašci«

(663100), Podkras

(663560), v Avščku

(663630), pod ČN Avče

(163180), pri mostu

(163180), Kras

(663050), odcep Močila I

(663060), odcep Močila II

(663061), Podravne

(163010).

(7)Večji del območja ob Soči je opredeljeno kot območje protierozijskih ukrepov – z izjemo robnih območij občine na vzhodu in na jugu. Erozijska območja so srednje intenzitete.

(8)Na območju občine poplavlja samo reka Soča. Kot območje katastrofalnih poplav je opredeljeno območje ob reki Soči skozi celo občino. Območja redkejših in pogostih poplav v občini niso opredeljena.

(9)V primeru potreb ob naravnih in drugih nesrečah se za pokope večjega števila ljudi namenijo površine ob pokopališču v Morskem in v Ročinju. Odstranjevanje, odvoz in sežig kadavrov v primeru večjega števila poginulih živali naj izvaja pooblaščeni koncesionar. Za nujne potrebe pokopov poginulih živali so namenjene površine v bližini ČN v Ložicah. Za odlaganje odpadnih ruševin po naravnih in drugih nesrečah je predvidena lokacija nesaniranega dela opuščenega kamnoloma Deskle. Površine za evakuacijo ljudi in materialno tehničnih sredstev so igrišča pri osnovni šoli Kanal in športni park v Ložicah, za evakuacijo živali pa je namenjen opuščen del vasi Anhovo. Obmejno območje

(10)Območje Kanalskega Kolovrata v zahodnem delu občine je redko poseljeno in je demografsko ogroženo. Zaradi svoje obmejne lege ima na področju poselitve poseben pomen predvsem z vidika ohranjanja poseljenosti. Posamezne enote razpršene poselitve naj se zato ohranjajo. 2.3.0.0 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra (grafični prikazi strateškega dela OPN – Karta 2: prikazi zasnove GJI) 13. člen (zasnova gospodarske javne infrastrukture) Omrežja prometne infrastrukture Ceste

(1)Na glavni cesti G2/103, ki nima alternative, je po lokacijskem načrtu predvidena izgradnja obvoznice naselja Kanal. Območje Kanalskega Kolovrata povezujejo po slemenu pogorja državne regionalne ceste R3-612 Plave–Gonjače, R3-604 Ročinj–Lig, R3-605 Kambreško–Kuščar–Livek in R3-606 Kanal–Lig–Mišček–Neblo. Za izboljšanje dostopnosti in povezanosti obmejnih naselij naj se (vsaj na kritičnih delih) rekonstruira regionalna državna cesta. Pomembna sta predvsem odceka ceste med Ligom in Kambreškim ter proti Kanalu in proti Ročinju. Načrtovana je postopna modernizacija državne ceste R3-605/5702 v skupni dolžini 6 km.

(2)Koncept poselitve je prepleten z gostim omrežjem lokalnih cest, ki ga dopolnjujejo gozdne ceste. Zaradi povečini neustreznih prometno tehničnih parametrov in dotrajanosti naj se lokalne ceste postopno rekonstruira. Pri tem naj se upošteva prioritete glede gostote poseljenosti in dejanske prometne obremenitve v razmerju s prometno tehničnimi (ne)varnostmi. Kolesarski promet

(3)Načrtovana, delno že zgrajena glavna državna kolesarska steza ob železnici na smeri Nova Gorica–Solkan–Plave–Kanal–Tolmin–Vršič in ureditev lokalne kolesarske poti Zamedveje–Vrtače–Slemenska cesta. V sklopu urejanja kolesarskega omrežja Goriške regije bodo urejene kolesarske steze oziroma poti Plave–Kanal–Most na Soči, Gonjače–Plave in Solkan–Plave. Železnice

(4)Železniška proga II. reda Sežana–Nova Gorica–Jesenice obratuje za potrebe dnevnega tovornega in potniškega prometa. Pri razvoju poselitve je potrebno upoštevati dolgoročno predvideno elektrifikacijo, posodobitev, dograditev in rekonstrukcijo železniške proge v državni pristojnosti. Javni potniški promet

(5)Javni potniški promet na smeri Tolmin–Nova Gorica naj zagotavljajo avtobusna podjetja. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah cest je obvezno načrtovati tudi avtobusna postajališča. Izboljšati je potrebno dostopnost z javnim prevozom. Zato naj se prouči možnost združevanja šolskih prevozov z javnim linijskim prevozom – z namenom povečanja dostopnosti občanov do glavnega prometnega ožilja iz zalednih delov poselitve in racionalizacije prevozov. Zaradi posebnosti občine z vidika njene lege in velikosti je potrebno sistem javnega potniškega prometa načrtovati v povezavi s sosednjimi občinami oziroma na ravni regije. Ta sistem naj zagotavlja javni dostop do večjih zaposlitvenih centrov, krajev šolanja, oskrbe in drugih potreb. Omrežja elektronskih komunikacij

(6)Telekomunikacijske storitve potekajo na obstoječem omrežju. Le-to je pretežno zračno, deloma pa zemeljsko. Vozliščne naprave (lokalni centri) so v Avčah (za naselja Avče, Levpa in Seniški Breg), v Desklah (za naselja Deskle, Anhovo in Plave), v Kal nad Kanalom, v Kanalu (za naselja Ajba – del, Bodrež, Gorenja vas – del, Kanal, Kanalski Vrh, Morsko), v Ligu (za naselja Ajba – del, Gorenja vas – del, Kambreško, Lig, Ukanje in Zapotok) in v Ročinju (za naselja Ročinj in Doblar). Na vseh naštetih lokacijah se omogočijo univerzalne in širokopasovne storitve. Omrežja v območjih razpršene poselitve in v območjih sanirane razpršene gradnje, kjer pokritost ni zadostna naj se razvijajo postopno v skladu z razvojno politiko izvajalcev telekomunikacijskih storitev.

(7)Lokalne centrale naj bodo priključene na optični kabel, s katerim je omogočen dostop do širokopasovnih povezav. Širokopasovne povezave bodo gospodinjstvom na voljo s postopnim dograjevanjem optičnega omrežja z območij gostejše poseljenosti v druga naselja in na območja razpršene poseljenosti. Načrtovane povezave naj se združuje z obstoječimi infrastrukturnimi koridorji. Obstoječe omrežje mobilne telefonije naj se dograjuje z novimi oddajniki. Ohranja in razvija se omrežje kabelske televizije Nova Gorica. Omrežja in objekti oskrbe z energijo Oskrba z elektriko

(8)Na območju Občine Kanal ob Soči potekajo obstoječi DV 2 x 110 kV Avče–Nova Gorica, DV 2 x 110 kV Avče–Doblar, DV 110 kV Avče–Tolmin, DV 110 kV Plave–Doblar, DV 110 kV Plave–Anhovo in DV 110 kV Nova Gorica–Plave. Oskrbo z elektriko se zagotavlja preko obstoječe RTP Salonit Anhovo.

(9)Obstoječe sisteme je zaradi starosti potrebno rekonstruirati. Za vse obstoječe enosistemske daljnovode (DV 1x110 kV) je predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo daljnovodov v dvosistemske (DV 2x110 kV).

(10)Načrtovana je izgradnja naslednjih objektov za razdeljevanje, prenos in proizvodnjo električne energije: DV 2x400 kV Okroglo–Udine, DV 2x400 kV vzankanje RTP Avče in RTP Avče (400/110 kV).

(11)Na območju ČHE Avče je načrtovana vetrna elektrarna in fotonapetostna elektrarna.

(12)Distribucijsko omrežje temelji na 17 zidanih in 55 jamborskih TP 20/0,4 kV. V prenosno omrežje se vključujejo naslednji objekti energetske infrastrukture: HE Plave 1, HE Plave 2 HE Doblar 1 HE Doblar 2, ČHE Avče, MHE Ajba, MHE Prgonov mlin na Ajbi. Oskrba s plinom

(13)Industrijski kompleks Anhovo se oskrbuje s plinom po visokotlačnem regionalnem plinovodu R31 preko MMRP Šempeter NG–MRP Anhovo in po nizkotlačnem plinovodu R31 MRP Anhovo–Salonit (premer 200 mm, tlak 5 bar), ki sta v upravljanju podjetja Geoplin plinovodi d.o.o., kot sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina. Omrežje naj zagotavlja možnost oskrbe s plinom za naselji Deskle in Kanal. Daljinski sistemi ogrevanja in obnovljivi viri energije

(14)V občini obratuje daljinski sistem ogrevanja za potrebe gospodarskih dejavnosti v industrijskem kompleksu Anhovo. Za naselje Kanal naj se načrtuje daljinski prenos energije iz lesne biomase vsaj za oskrbo družbenih objektov in stanovanj. Ogrevanje in proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije

(15)Na podlagi lokalnega energetskega koncepta naj energetska oskrba temelji predvsem na obnovljivih virih energije ter na soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Uporaba obnovljivih virov – to je geotermalne, vetrne, solarne energije in sistemi ogrevanja na biomaso – naj bo prednostna na območjih, kjer še ni plinovodnega omrežja. Zaradi gozdnatosti je še posebej primerna uporaba lesne biomase. Na območjih z redko poselitvijo naj se načrtuje individualna energetska oskrba s prednostno uporabo obnovljivih virov energije. Na objektih in območjih kulturne dediščine namestitev naprav za proizvodnjo energije ni dopustna.

(16)Pri načrtovanju posegov, ki imajo vpliv na učinkovito rabo energije v prostor, se upošteva tudi LEK. Pri pridobivanju, pretvarjanju, prenosu, distribuciji in porabi energije naj se upoštevajo načela vzdržnega prostorskega razvoja, učinkovitost sistema ter prostorsko, okoljsko in družbeno sprejemljivost. V smislu odpiranja novih lokacij naj se v čim večji meri izogiba novim posegom v prostor. V naseljih z možnostjo napeljave distribucijskega plinovodnega omrežja naj se dolgoročno načrtuje ogrevanje z zemeljskim plinom. Na območju ČHE Avče pri Kanalskem Vrhu naj se znotraj obstoječe prostorske ureditve načrtuje postavitev objektov in naprav za izkoriščanje energije vetra in sonca. Učinkovita raba energije

(17)Učinkovita in varčna raba energije je trajna razvojna usmeritev pri načrtovanju prenove naselij, novogradnjah, prenovah in sanacijah – z namenom zmanjšanja rabe energije ter smotrne uporabe materialov ob hkratnem zagotavljanju enake ali višje kakovosti bivanja in gospodarjenja.

(18)V naseljih se zagotavlja zmanjševanje porabe električne energije za javno razsvetljavo – upoštevaje določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10), ki se nanašajo na porabo električne energije. Pri stavbah se cilj učinkovite rabe energije zagotavlja tudi s spodbujanjem pasivne in druge energetsko učinkovite gradnje, s predpisanimi tehničnimi ukrepi toplotne zaščite stavb in vzpodbujanjem zamenjave fosilnih goriv z gorivi z manj ogljika ali biomase. V naseljih Kanal in Deskle se predvidi gradnja distribucijskega plinovodnega omrežja. Omrežja in objekti komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja Oskrba s pitno vodo

(19)Občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo iz 41 vodnih zajetij. Od tega ima za 21 zajetij določena vodovarstvena območja, v ostalih zajetjih, ki še nimajo določenih vodovarstvenih območij, so območja predlagana v strokovnih podlagah – Hidrološko poročilo za pridobitev vodnega dovoljenja in strokovne podlage za pripravo akta o zavarovanju vodnih virov v Občini Kanal ob Soči (Geologija d.o.o. Idrija, december 2008) in v Hidrološki dokumentaciji za pridobitev vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba (Geologija d.o.o. Idrija, november 2008).

(20)Obstoječi vodovodni sistem obsega 30 vodohranov, 16 objektov za pripravo vode, vodarno in 8 črpališč. Nadgrajuje naj se s povečanjem kapacitet črpalnih vrtin na zajetjih, novimi črpališči in objekti za pripravo vode, rezervoarji ter s povezavami omrežij in rekonstrukcijami dotrajanih delov vodovodov. Prioritetne investicije v omrežje so: povezovalni vodovod Lokovec–Kal nad Kanalom in razvodni vodovod po Kalu nad Kanalom z nadaljevanjem do Levpe, izgradnja vodovoda za naselje Kanalski Vrh, obnova odsekov vodovoda v Desklah, obnova odsekov vodovoda v Kanalu in ureditev vodovoda Lovišče. Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda

(21)Sistem odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda je zasnovan na kanalizacijskih omrežjih, priključenih na obstoječe ČN: ČN Kanal (2000 PE), ČN Doblar (300 PE), ČN Ložice (250 PE), ČN Gorenja vas (180 PE) in novozgrajeno ČN Deskle (1700 PE). V celoti je kanalizacijsko omrežje zgrajeno v naseljih Kanal, Morsko, Deskle, Doblar, Gorenja vas, Močila, Ložice in Avče. Kanalizacijsko omrežje se zgradi v naseljih Ročinj, Robidni Breg, Anhovo, Prilesje pri Plavah, Plave, Ajba, Lig, Kambreško, Levpa. Prioritetne investicije v kanalizacijsko omrežje so gradnje oziroma rekonstrukcije: kanalizacija in ČN Kanalski Vrh (2ČN), kanalizacija in ČN Kal nad Kanalom, ČN Avče, ČN Plave in ČN Ročinj. V drugih naseljih občine bo vzpostavljen sistem v drugi prioriteti in skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Za naselja z manjšim številom objektov in razpršeno poselitvijo se načrtujejo posebne rešitve. Ravnanje z odpadki

(22)V vseh večjih strnjenih naseljih se v obstoječ sistem zbiranja in odvoza odpadkov uvede zbiranje komunalnih odpadkov z ločevanjem frakcij. Ločeno zbiranje odpadkov in izločanje sekundarnih surovin izvaja zbirni center komunalnih odpadkov v Bodrežu. Odpadki za odlaganje se do vzpostavitve regionalnega centra za ravnanje z odpadki odvažajo na deponijo Stara Gora v Mestni občini Nova Gorica. Povzročitelji odpadkov morajo poskrbeti za ločeno zbiranje vseh frakcij, ki so posledica opravljanja dejavnosti. Za odlaganje odpadkov je potrebno urediti ustrezno število kontejnerskih mest (ekoloških otokov) za zbiranje vseh vrst odpadkov. Druge površine grajenega javnega dobra in omrežja, objekti ter naprave komunalne opreme naselij

(23)V sklopu celovitih ureditev naselij, zlasti središčnih delov, se načrtuje površine grajenega javnega dobra kot so parkirišča in površine namenjene pešcem (pešpoti, stopnišča, trgi, zelenice, urbane parkovne ureditve ter otroška igrišča). Za izboljšanje povezanosti peš prometa obeh bregov naj se v jedru Kanala uredi brv preko reke Soče. Javne površine naj se, glede na namen, opremljajo z urbano opremo, kot jo opredeljuje Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08 in 99/08). Javna razsvetljava

(24)Javna razsvetljava ob prometnicah in drugih javnih površinah v naseljih se dograjuje zaradi prometne in splošne varnosti prioritetno na območjih gostejše poseljenosti in pomembnejših prometnicah. Pri načrtovanju gradnje se upošteva sodobne tehnološke dosežke v skladu z učinkovito rabo energije in omejitvami svetlobnega onesnaževanja. S postopno prenovo obstoječega omrežja javne razsvetljave se zagotavlja racionalno upravljanje, ki zmanjšuje stroške, porabo energije in svetlobno onesnaževanje. 2.4.0.0 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana (grafični prikazi strateškega dela OPN – Karta 3: prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi območij razpršene poselitve) 14. člen (območja naselij) RPE

(1)Register prostorskih enot (RPE) vsebuje 35 naselij:

1. Ajba,
2. Anhovo,
3. Avče,
4. Bodrež,
5. Deskle,
6. Doblar,
7. Gorenja vas,
8. Kal nad Kanalom,
9. Kambreško,
10. Kanal,
11. Kanalski Vrh,
12. Levpa,
13. Lig,
14. Morsko,
15. Plave,
16. Ročinj,
17. Seniški Breg,
18. Ukanje,
19. Zapotok,
20. Goljevica,
21. Kamenca nad Ložicami,
22. Zagomila,
23. Zagora,
24. Paljevo,
25. Prilesje pri Plavah,
26. Ravna,
27. Jesen,
28. Krstenica,
29. Čolnica,
30. Ložice,
31. Močila,
32. Robidni Breg,
33. Gorenje Nekovo,
34. Dolenje Nekovo in
35. Gorenje Polje. Območja naselij (ON)

(2)V okvirnem območju zgoščene poselitve se določijo naslednja območja naselij (ON):

1. Anhovo (1 ON),
2. Bodrež (1 ON),
3. Deskle (3 ON),
4. Gorenja vas (3 ON),
5. Kanal (1 ON),
6. Morsko (1 ON),
7. Plave (3 ON),
8. Ročinj (1 ON),
9. Ložice (1 ON),
10. Robidni Breg (2 ON).

(3)Na okvirnem območju razpršene poselitve se določijo še naslednja ON:

1. Ajba (2 ON),
2. Avče (1 ON),
3. Doblar (3 ON),
4. Kal nad Kanalom (6 ON),
5. Kambreško (3 ON),
6. Kanalski Vrh (1ON),
7. Levpa (4 ON),
8. Lig (3 ON),
9. Seniški Breg (1 ON),
10. Goljevica (1 ON),
11. Prilesje pri Plavah (1 ON),
12. Čolnica (1 ON),
13. Močila (1 ON),
14. Gorenje Polje (1 ON).

(4)Naselja po RPE, ki na območju razpršene poselitve nimajo določenega ON so:

1. Ukanje,
2. Zapotok,
3. Kamenca nad Ložicami,
4. Zagomila,
5. Zagora,
6. Paljevo,
7. Ravna,
8. Jesen,
9. Krstenica,
10. Gorenje Nekovo in
11. Dolenje Nekovo.
12. člen (naselja, vključno z območji razpršene gradnje, ki se sanirajo)

(1)Območja razpršene gradnje v večjem obsegu so evidentirana na območjih naselij Lig, Ajba, Ročinj ter Močila. V navedenih naseljih so opredeljena območja sanacije razpršene gradnje, ki se sanirajo na podlagi OPPN in s priključitvijo k obstoječim naseljem. Razpršena gradnja v manjšem obsegu in s posamičnimi enotami v odprtem prostoru se pojavlja še ob drugih naseljih. Posamezni objekti in manjše skupine objektov razpršene gradnje, ki jih je možno komunalno opremiti, se lahko vključijo v območje naselja in sanirajo na podlagi podrobnih PIP.

(2)Območja razpršene gradnje kot posebna zaključena območja poselitve V občini ni območij razpršene gradnje, ki predstavljajo posebno zaključeno območje poselitve. Druga območja razpršene gradnje

(3)Območja razpršene gradnje je potrebno sanirati tako, da objekti na identiteto naravnega prostora, okolje in kulturno krajino ne bodo imeli negativnega vpliva. Za vsa območja razpršene gradnje se določijo pogoji sanacije glede oblikovanja in komunalne ureditve. 2.5.0.0 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve (grafični prikazi strateškega dela OPN – Karta 3: prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi območij razpršene poselitve) 16. člen (območja razpršene poselitve)

(1)Na osnovi ugotovitev iz strokovnih podlag, kjer so v prostoru evidentirani pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij z objekti, pretežno zgrajenimi pred letom 1967, se v občini določijo območja razpršene poselitve. Razpršena poselitev je ugotovljena tudi na podlagi nizke gostote poseljenosti in identificiranega vzorca avtohtone poseljenosti. Največje območje razpršene poselitve se nahaja na Kanalskem Kolovratu in njegovem pobočju z naselji (po RPE) Ajba, Kambreško, Lig, Goljevica, Kamenca nad Goljevico, Močila, Gorenje Polje, Ravna, Jesen, Krstenica, Čolnica, Gorenje Nekovo, Dolenje Nekovo, Ukanje, Zapotok in Doblar. Drugo obsežno območje razpršene poselitve je na Banjški planoti in njenem vznožju z naselji Levpa, Avče, Seniški Breg, Kal nad Kanalom in Kanalski Vrh. Med območja razpršene poselitve kot območje naselij z nizko gostoto poselitve sodijo še Plave, Bodrež in Prilesje pri Plavah.

(2)Na območjih razpršene poselitve se znotraj posameznih naselij RPE pojavljajo posamična naselja, ki so pretežno tipa gručasto naselje (Avče, Avšje, Dolenja Levpa, Bizjaki, Koprivišče, Kal nad Kanalom, Zabrdo, Cvetrež, Bahovišče, Murovci, Testeni, Mešnjak, Doblar, Kanalski Vrh, Avško, Ajba, Kostanjevica, Lovišče, Čolnica, Goljevica in Prilesje pri Plavah) ter nekaj naselij tipa obcestno naselje z gručastim jedrom (Lig, Kambreško, Srednje).

(3)Pojavi razpršene poselitve in preplet tipov poselitve z razpršenim, razloženim in gručastim delom naselij, zaselki in samotnimi kmetijami, je značilno še za naselja v nižinskem delu občine kot so Plave, Prilesje pri Plavah, Robidni Breg in Bodrež.

(4)Razpršena poselitev, značilna za območja Kanalskega Kolovrata in planote zahodne Banjšice, se ohranja na izvornih lokacijah. Z boljšimi prometnimi povezavami, ohranjanjem in spodbujanjem kmetijske dejavnosti ter njenim povezovanjem s turizmom, se prvenstveno ohranja poseljenost obmejnega območja. Demografsko ogrožena območja

(5)Na podlagi demografske ogroženosti (določena z Uredbo o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 19/99, 60/99), so kot območja razpršene poselitve opredeljena vsa naselja v občini. 2.6.0.0 Usmeritve za prostorski razvoj občine (grafični prikazi strateškega dela OPN – Karta 4.1: prikazi usmeritev za razvoj poselitve in za celovito prenovo; od

1. do
2. člena) (grafični prikazi strateškega dela OPN – Karta 4.2: prikazi usmeritev za razvoj v krajini;
3. člen) (grafični prikazi strateškega dela OPN – Karta 4.3: prikazi usmeritev za namensko rabo prostora;
4. člen) 2.6.1.0 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
5. člen (splošne usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo)

(1)Prostorski načrt občine mora zagotoviti pogoje za uresničevanje celovitega razvoja občine, ki so oblikovani na podlagi razvojnih potreb v prostoru. Prostorski razvoj naj zagotavlja kakovostno bivalno okolje ter usklajenost gospodarskih, družbenih in varstvenih vidikov razvoja ob upoštevanju vzdržnega prostorskega razvoja na varovanih območjih z ohranjanjem narave, varstvom kulturne dediščine ter trajnostno uporabo naravnih virov. Območja naselij, v katerih je prepoznan prostor razpršene gradnje in razpršene poselitve, se posebej opredeli in hkrati zagotavlja njegovo sanacijo tako, da ta ne le odpravlja degradiranost prostora, temveč vzpostavlja nove kakovostne bivalne razmere ter izboljšuje prepoznavnost in privlačnost naselij. Z obravnavo naselja kot celote v razmerju do širšega naravnega prostora in v povezavi s sosednjimi območji na eni strani, in ob upoštevanju vseh posameznih konstitutivnih elementov naselja na drugi, se zagotavlja celovitost pristopa k načrtovanju prenove delov ali celote naselij.

(2)Poselitveno območje oziroma del naselja se lahko celovito prenavlja na podlagi OPPN. Območje OPPN se določi tako, da je zajeto območje, ki zagotavlja uresničitev ciljev prenove. Nadalje je mogoče zagotavljati usmerjeno prenovo skozi podrobnejša določila prostorsko izvedbenih pogojev. Proces prenove je mogoče spodbuditi tudi s povečanjem privlačnosti prostora za poselitev z novogradnjami stanovanj v okviru novih poselitvenih zmogljivosti, ki omogočijo prenovo ali izgradnjo javne gospodarske infrastrukture in posredno spodbudijo proces prenove starega stavbnega fonda.

(3)Razvoj naselij usmerjamo tako, da ohranjamo in razvijamo identiteto poselitve z: – razvojem stavb/arhitekture iz elementov avtohtonega stavbarstva/arhitekture, – dajanjem prioritete notranji prenovi pred odpiranjem možnosti za širitev naselja na njegovih robovih, – ohranjanjem in razvojem značilnih javnih prostorov, – ohranjanjem morfologije naselbinskih teles in njihovih sklopov v razmerju do kulturne krajine ter z ohranjanjem njihove homogenosti, – ohranjanjem elementov tradicionalne kulturne krajine s povezavami v odprti prostor z namenom ohranjanja visoke stopnje biotske raznovrstnosti, – ohranjanjem enovitosti krajine streh, orientacije slemen, usklajenosti naklonov streh in vrste ter barve kritin, – razvojem meja naselij v skladu z ugotovljenimi zakonitostmi izvorne poselitve (princip »iztekanja« stavbne strukture v naravni prostor oziroma »zapiranja« proti naravnemu prostoru, zmanjševanje merila robne stavbne strukture oziroma mehčanje prehoda, spodbujanje zasaditev visokodebelnih sadovnjakov v zaključenem delu naselja oziroma proti njegovemu robu), – oživitvijo oziroma spodbujanjem kulture prenavljanja in presnavljanja stavbne strukture, – izrabo notranjih rezerv v naseljih z zgoščevanjem, prenovo in razvojno rastjo objektov, – ohranjanjem biotske raznovrstnosti (npr. ohranjanje obstoječe vegetacije v čim večji možni meri, vodnega in obvodnega prostora in drugih mokriščnih površin) in naravnih vrednot.

(4)Ob upoštevanju hierarhije naselij se v naseljih z najvišjo stopnjo centralnosti v občini (naselja, ki se urejajo z UN) poleg površin za bivanje zagotavlja prostorske možnosti za gospodarske dejavnosti, za objekte družbene infrastrukture, za gradnjo omrežij, objektov in naprav komunalne, energetske, komunikacijske in prometne infrastrukture ter zelene površine za šport in rekreacijo. 18. člen (usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)V središčnih prostorih naselij in v javnem prostoru ob pomembnejših cestah naj se spodbuja umeščanje in razvoj javnih funkcij, programov storitev in oskrbe prebivalstva. Pomembnejše javne funkcije oziroma storitve naj bodo umeščene vzdolž glavne strukturne osi. Zaradi opuščanja kmetijstva je mogoče gospodarska poslopja prenoviti za stanovanjsko ali drugo rabo. Razvoju vitalnih kmetij s tehnološko sodobno pridelavo se zagotovijo prostorske možnosti s širitvijo naselja ali preselitvijo dejavnosti na ustrezno lokacijo zunaj naselja (na območjih razpršene poselitve).

(2)Gospodarske dejavnosti se v naseljih dopušča le v obsegu, ki ga prenese merilo obstoječe stavbne strukture in ob upoštevanih pogojih okoljske sprejemljivosti glede vplivov na bivalno okolje ter zmogljivosti obstoječe prometne, komunalne in energetske infrastrukture. Razvoj teh dejavnosti je predviden v Anhovem.

(3)Turizem je v občini močno povezan predvsem z reko Sočo, zato se za razvoj turizma opredeli območja v Kanalu in Plavah (razvoj rekreacijsko turističnega centra Plave). Dobre pogoje razvoja turistične ponudbe povezane z izjemnim naravnim okoljem imajo tudi odročna območja in naselja Kanalskega Kolovrata ter Zahodne Banjšice. Pri načrtovanju v območjih turizma se zagotavlja dostop javnosti do kulturnih spomenikov. V območja kulturne dediščine se lahko poleg prvotnih funkcij umeščajo tudi tiste, ki služijo turistični dejavnosti ali jo dopolnjujejo. Pri načrtovanju turističnega razvoja destinacije Kanal ob Soči je potrebno upoštevati varovanje območja z mednarodno pogodbo alpskih držav – Alpsko konvencijo. 19. člen (usmeritve za notranji razvoj, prenovo in širitev naselij)

(1)V vseh naseljih občine se, v skladu s cilji za zaustavitev trenda upadanja števila prebivalcev in praznjenja stavb, poselitev prednostno usmerja v obstoječo stavbno strukturo naselij, s posegi prenov, nadomestnih gradenj, rasti stavbne strukture znotraj obstoječih GE in z izrabo drugih notranjih prostorskih rezerv. Med pomembne ukrepe usmerjanja notranjega razvoja se uvršča revitalizacija oziroma formiranje središčnih prostorov z umeščenimi centralnimi dejavnostmi, z urejenimi javnimi, prometnimi, tlakovanimi in zelenimi površinami ter komunalno opremljenostjo stavbnih zemljišč, primernih za gradnjo. V naseljih ob vodi se obvodni svet integrira v zeleni sistem urbanega prostora. V drugih naseljih se vanje vključi kakovostne elemente kulturne krajine, ki so z njimi funkcionalno tesno povezani. Zeleni sistem naselja lahko vključuje tudi dolgoročno prostorsko rezervo za kasnejši razvoj poselitve.

(2)Pri načrtovanju razvoja naselij (prenove, notranjega razvoja naselja in širitve) naj se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti – ohranjanje obstoječe vegetacije, vodnega in obvodnega prostora in drugih mokriščnih površin ter naravnih vrednot. V čim večji možni meri naj se ohranjajo elementi tradicionalne kulturne krajine s povezavami v odprti prostor. Celovita prenova

(3)Celovita prenova se izvaja na območjih naselij, kjer se poleg razpršene gradnje pojavlja še vrsta drugih spremljajočih razvojnih problemov, kot so dotrajana ali oblikovno degradirana stavbna struktura naselbinskih jeder ter neustrezen, razvrednoten ali celo odsoten javni prostor, dotrajana in pomanjkljiva gospodarska javna infrastruktura, prometni problemi in drugo.

(4)Pri prenovi naselij, še posebej kadar se ta dopolnjuje z novogradnjo, je potrebno načrtovanje ureditve podrediti ohranjanju prepoznavnih značilnosti naselja in varovanju prvin stavbne in naselbinske kulturne dediščine. Celovita prenova je predvidena za območja jedra največjih naselij Kanala in Deskel ter za naselja Prilesje pri Plavah, Plave, Morsko, Lig, Ukanje, Kambreško, Doblar, Ročinj, Avče, Kanalski Vrh, Levpa, Seniški Breg in Kal nad Kanalom. Na območju naselbinske dediščine naselja Ročinj naj se celovita prenova izvaja na podlagi konservatorskega načrta za prenovo. Velik del naselij v občini ima kvalitetne prepoznavne objekte in območja, ki sooblikujejo identiteto prostora – bogato in kakovostno kulturno/naselbinsko dediščino, zato bi bila tudi za druga naselja z vidika ohranjanja ustreznega razmerja grajenega/naselbinske dediščine do kulturne krajine primerna in potrebna celovita prenova. Vendar se ta lahko izvede le v primeru zagotavljanja ekonomske podlage takemu ukrepu, kar pa je v večini teh naselij manjko.

(5)Pri prenovi je potrebno načrtovati zagotavljanje smotrne rabe energije in materialov. Prenovo stavb mora spremljati tudi energetska sanacija stavb z načrtovanjem ustrezne toplotne zaščite, skupnih energetsko varčnih ogrevalnih sistemov in prednostno uporabo obnovljivih virov energije, zmerno zgoščevanje poselitve z upoštevanjem razmestitve, orientacije in razmikov stavb ter racionalno razvodno omrežje. Pri prenovi se spodbuja namestitev zbiralnikov sončne energije za pridobivanje električne energije in ogrevanje sanitarne vode ter izraba padavinske vode v sanitarne namene. Širitev naselij

(6)Pri usmerjanju razvoja naselij se na podlagi potreb po širitvah, kadar tem ni možno zadostiti z izrabo notranjih rezerv, te praviloma usmerjajo na območja znotraj ugotovljenih optimalnih in maksimalnih meja naselja iz strokovnih podlag – na manj vredna in za kmetijsko pridelavo manj primerna zemljišča. Manjše širitve naselij se omogočijo z zaokrožitvami in zapolnitvami vrzeli ter zajed kmetijskih zemljišč v poselitveno strukturo. Pri slednjem se ohranjajo zatoki kmetijskih površin, ki so hkrati zelene cezure – vmesni prostori – med že vzpostavljenimi zaključenimi sklopi poselitve z jasno izraženo identiteto v urbanem prostoru. Večje širitve se načrtujejo le v vitalnejših naseljih, kjer je omogočena organizirana stanovanjska gradnja, ki bo s ponudbo opremljenih zemljišč in stanovanj izboljšala privlačnost Občine Kanal ob Soči za priselitev v ta naselja. Večje širitve naselij se načrtuje na podlagi OPPN.

(7)Širitve naselij so mogoče v okviru razpoložljivih in primernih površin, ki so predhodno ugotovljene z izdelavo strokovnih podlag, v primeru utemeljenih potreb z demografskimi kazalci in razvojnimi programi ter ob upoštevanju vseh varstvenih omejitev.

(8)Širitve poselitve so predvidene na območju naselij Kanal, Deskle, Gorenja vas, Levpa in Kal nad Kanalom. S širitvami se zagotavljajo prostorski pogoji pretežno za gradnjo novih stanovanj, delno za centralne dejavnosti in zelene površine za šport in rekreacijo ter v manjšem obsegu za potrebe razvoja gospodarstva. Površine za širitev naselij se zagotavljajo tudi v okviru sanacije razpršene gradnje (v naseljih Ajba, Ročinj, Lig in Močila).

(9)Zemljišča, ki jih zaradi geomorfoloških razmer ali drage izgradnje komunalne opreme v daljšem obdobju ni bilo mogoče aktivirati, je potrebno evidentirati in se izločijo iz območja stavbnih zemljišč in območja naselja. Lahko pa se opredelijo kot zelene površine naselja. Take neizkoriščene površine so v Kanalu, Desklah, Ligu in Levpi.

1. člen (usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene gradnje) Sanacija razpršene gradnje se načrtuje tako, da se določi območje sanacije in način urejanja degradiranega prostora. Pri tem se z vključevanjem in upoštevanjem širšega vplivnega območja degradiranega prostora smiselno zaokroži območje sanacije. Območje sanacije tako upošteva celovitost notranjega razvoja in zunanje rasti naselja. Območja, kjer se glede na značilnosti mešajo območja razpršene gradnje in razpršene poselitve, se določijo kot zaokrožena območja po načelu pretežnosti. Nadaljevanje širitve razpršene gradnje zunaj določenih meja naselij ni dopustno. Za sanacijo razpršene gradnje so opredeljena naslednja območja oziroma deli naselij: Ajba, Ročinj – vzhod, Lig – sever in Močila – vzhod.
2. člen (usmeritve za ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve) V demografsko izpraznjenem poselitvenem prostoru in na območju naselij z nizko gostoto poselitve se ne le ohranja temveč spodbuja razvoj izvornega poselitvenega vzorca razpršene poselitve. Takšen razvoj je dopusten le tam, kjer to omogoča geomorfologija tal, razmerja v kulturni krajini ter prometna dostopnost. V naseljih, kjer je v poselitvi prisotna oblika osamelih domačij na specifičnih lokacijah, se zaradi izrazite demografske ogroženosti območja, takšen vzorec poselitve smiselno razvija tudi v prihodnje.
3. člen (usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)

(1)Ključni gradniki stavbne strukture, ki oblikujejo urbanistično podobo naselij, so lega in geometrija stavb ter principi povezovanja javnega prostora (trški prostor lokalnega središča, vaški prostor – linearni, središčni, mreža) s stavbno strukturo in njun medsebojni funkcionalni odnos. Stavbe naj bodo oblikovane in umeščene tako, da vzpostavljajo dialog z javnim prostorom ter kontinuiteto v identiteti naselja.

(2)Kriteriji, ki sooblikujejo podobo naselja, so mreža stavbne strukture in središčni prostor, meje ter dominante naselja. Sočasno se upoštevajo kriteriji krajine, kot so meje ambientov in meje geomorfološke strukture ter njena funkcija. Kriteriji za urbanistično oblikovanje naselij se za vsako naselje posebej oblikujejo iz danih razvojnih, ustvarjenih in naravnih posebnosti v prostoru. Pri zaključenih in izoblikovanih naseljih, ki so ohranila kakovostno razmerje naselbinske strukture in krajine, je pomembno upoštevati kriterije oblikovanja krajine streh (smer, nakloni, struktura in barva kritine, oblikovne posebnosti, višine objektov …). Novi objekti naj ne izstopajo iz krajine streh. Pri gradnji stavb naj se upošteva lokalna arhitekturna tipika – podolžni stavbni kubusi, primerljiv naklon strehe, oblikovanje fasadnih odprtin ipd.

(3)Zaradi procesa zlivanja naselij z nekvalitetno razpršeno poselitvijo je potrebno vzpostaviti ustrezna središča na eni strani in ustrezne prostorske cezure na drugi. Pri tem je pomembno, da vse izpostavljene še nepozidane lege ostanejo zelene cezure v prostoru, kot ločnica prostorskih celot, ki ohranjajo posebno identiteto. V podeželskih naseljih naj se pri obnovi in dograjevanju obstoječih ter gradnji novih stavb ohranja tipološke značilnosti grajene strukture in vzdržuje obstoječi prevladujoči vzorec poselitve na površinah z namensko rabo SK – površine podeželskega naselja.

(4)Glavne strukturne osi naj se opremljajo z enotno ulično opremo in peščevimi površinami, središčni prostori naj se prometno opredelijo z ustreznim režimom tekočega in mirujočega prometa. Kvalitetni naravni elementi (drevoredi, posamezne zelene ureditve, označevalna samostojna drevesa v javnem vaškem prostoru) naj se ohranijo. Zelene površine

(5)V naseljih, vključenih v UN, se zagotavlja načrtovan razvoj urejenih zasebnih in javnih zelenih površin. Parkovne in druge ureditve zelenih površin oziroma zelenih sistemov se načrtujejo in izvajajo na primernih površinah javnega prostora, zlasti v jedrih naselij, na območjih kulturne dediščine ter pokopališč. V okviru zelenih površin se zagotavlja razvoj območij za šport, igro, rekreacijo in oddih na odprtih površinah ter rekreacijo v naravnem prostoru. Pokopališča

(6)Pokopališča so del zelenega sistema v občini. Pokopališka dejavnost se izvaja na obstoječih pokopališčih Kanal, Deskle, Avče, Levpa, Kal nad Kanalom, Lig, Gorenje Polje, Zapotok, Ročinj ter na pokopališčih Srednje in Prilesje pri Plavah. Možnost pokopavanja se na teh pokopališčih zagotavlja za dobo najmanj 30 let. Za izboljšanje opremljenosti pokopališč se uredijo parkirne površine pri pokopališčih na Gorenjem Polju, v Levpi, Desklah, Avčah, Srednjem, Zapotoku in Prilesju pri Plavah. 2.6.2.0 Usmeritve za razvoj v krajini 23. člen (usmeritve za razvoj v krajini)

(1)Prihodnji razvoj krajine je potrebno načrtovati na podlagi naslednjih usmeritev v dolini Soče: – ohranjanje vodnega in obvodnega ekosistema, rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, vezanih na vodni in obvodni prostor, – načrtovanje krajinske obnove celotne doline Soče (skrivanje neugodnih pogledov na kamnolome in večja industrijska območja), – saniranje razvrednotenih območij v dolini (cementarna Anhovo in kamnolom Rodež/Perunk), – varovanje narave (predvsem vodotokov) pred škodljivimi izlivi, katerih verjetnost je zaradi industrije, velike frekvence vozil, predvsem pa povečane gradbene mehanizacije (za gradnjo nasipov ob reki itd.) večja, – izboljšanje kvalitete vodotokov, – nujno je ohranjanje biodiverzitete kot posledice različne rabe tal in spremenljivih naravnih pogojev, – ohranjanje značilne kulturne krajine obdelovanih kmetijskih površin na aluvialnih terasah dolinskega dna, – ohranjanje oblike doline reke Soče, ki je prepoznana kot kvalitetna kulturna krajina, kot krajinske in morfološke značilnosti območja, – upoštevanje navedenih usmeritev predstavljajo izhodišče za razvoj turizma ob in na reki Soči. Na Kanalskem Kolovratu – preprečevanje nadaljnjega zaraščanja travnikov in pašnikov na položnejših območjih, hkrati pa prepustitev kmetijskih zemljišč na prestrmih in erodibilnih površinah naravni sukcesiji, – gospodarno ravnanje z gozdovi in ohranjanje varovalnih gozdov, – ohranjanje ekosistemov, – preprečevanje intenzivne sečnje in golosekov na strmih in eroziji podvrženih pobočjih, – ohranjanje kakovostne kulturne krajine – kmetijska zemljišča na pobočjih in slemenih, kjer obrobljajo zaselke ali posamezne hiše in/ali visijo nad strmejšimi deli pobočij, obsežna gozdna pobočja s prekinitvami v gozdnem pokrovu ter vidnost posameznih izstopajočih znamenj (cerkva) v prostoru, – spodbujanje pašništva zaradi ohranjanja kmetijskih zemljišč in kulturne krajine, – usmerjanje razvoja v izletniški in rekreativni turizem s težiščem na območju Korade, – varovanje varstvenih območij za oskrbo s pitno vodo, predvsem večje območje severno od Kambreškega, – varovanje območja Nature 2000 – Divja jama nad Plavami, – kot območje kvalitetne kulturne krajine je opredeljena tudi dolina reke Idrije. V zahodnem delu Banjšic: – preprečevanje golosekov na strmih in eroziji podvrženih pobočjih, saj bi to povzročalo usade in plazenje, – nujno je strnjevanje naselij oziroma zaselkov in izkoriščanje notranjih prostorskih rezerv naselij, čim več prostora pa namenjati kmetijskim obdelovalnim površinam, – ohranjanje kulturne krajine – travnatih in pašniških površin ter sadovnjakov, – preprečevanje zaraščanja travniških in pašniških površin z gozdom, – razvijanje turizma in drugih dejavnosti ob upoštevanju načela sonaravnega razvoja, – varovanje pred ranljivostjo s previdnim ravnanjem z zemljišči na strminah, – celotno območje je opredeljeno kot predlog regijskega parka Trnovski gozd – Banjška planota, – posebno pozornost je potrebno nameniti varovanju območij Natura 2000 – Avče, del Trnovskega gozd – južni rob, manjši del Banjšic, – gospodarno ravnanje z gozdovi in ohranjanje varovalnih gozdov.

(2)Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo varovanih območij (območij Natura 2000 in zavarovanih območij), naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnih gradivih Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), v Okoljskem poročilu in Presoji sprejemljivosti vplivov planov na varovana območja. Vplivi posegov na naravne vrednote, ekološko pomembna območja in varovana območja, kjer so ti predvideni, se presojajo s predhodno izdelavo okoljskega poročila. Pri načrtovanju dejavnosti in prostorskih ureditev v dolini Soče, na Kanalskem Kolovratu in na območju Zahodnih Banjšic se zagotavljajo lastnosti naravnih vrednot ter ohranjanje habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Republike Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju.

(3)Dejavnosti in prostorske ureditve se načrtujejo na način, ki bo zagotavljal ohranjanje lastnosti naravnih vrednot ter ohranjanje habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. Za območja stavbnih zemljišč, katerih neustrezna izraba v stiku z odprto krajino lahko podobo kulturne krajine razvrednoti, se s prostorsko izvedbenimi pogoji zagotovi ukrepe za omilitev in sanacijo negativnih vplivov. Za stavbna zemljišča na robovih naselja, katerih izraba je za gradnjo povsem neprimerna, se predvidi začasno blokado posegov nanje do izločitve iz fonda prostorskih rezerv stavbnih zemljišč ali določitve nove namembnosti.

(4)Na erozijsko ogroženih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. V občini se zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja praviloma ne načrtuje dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter materialne dobrine in naravo. Razvojna območja posameznih dejavnosti, temelječih na naravnih virih

(5)Razvojna območja dejavnosti, ki temeljijo na naravnih virih, se določijo na podlagi ugotovitev strokovnih podlag z upoštevanjem smernic nosilcev urejanja prostora za: kmetijstvo in gozdarstvo, vode, turizem in rekreacijo ter mineralne surovine. Območja kmetijskih zemljišč

(6)Razvoj kmetijskih dejavnosti se na območjih z omejenimi dejavniki (hribovita območja, ozke doline, strma pobočja) ohranja v mejah zmogljivosti prostora. Ohranja se obstoječa struktura prepleta njivskih, travniških in pašniških površin z značilno trakasto parcelacijo njiv. Kmetijska zemljišča naj se varujejo pred zaraščanjem. Zlasti v ravninskem delu občine v dolini Soče se širitev poselitve na najboljša kmetijska zemljišča lahko načrtuje le, če za to obstajajo ugotovljene potrebe in zanje ni drugih možnosti. Za izboljšanje kakovosti zemljišč za obdelavo se opredelijo območja melioracij ter pridobitev novih površin najboljših kmetijskih zemljišč – nadomestnih kmetijskih zemljišč. Obstoječim vitalnim kmetijam se zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj znotraj obstoječih GE. Z obdelovanjem in rabo kmetijskih zemljišč, ki temelji na tradicionalni trajnostno naravnani proizvodnji, se ohranja njihov ekološki pomen ter pestrost strukture kultur in vseh vrst zemljišč. Območja gozdnih zemljišč

(7)Gospodarjenje z gozdovi se izvaja skladno z gozdnogospodarskimi načrti ob sonaravni in trajnostni rabi gozda ter z upoštevanjem vseh njegovih funkcij. Lesno proizvodna in lovskogospodarska funkcija je usklajena z ekološkim in socialnim pomenom gozda v lokalnem in regionalnem prostoru. Nove gozdne površine lahko nastajajo z naravnim zaraščanjem in pogozditvijo kmetijskih zemljišč le s predhodnim načrtovanjem in uskladitvijo s kriteriji varovanja kmetijskih zemljišč, pri čemer je treba upoštevati hidrološko, biotopsko, kulturnokrajinsko in ekonomsko vlogo prostora, ki se iz kmetijskega spreminja v gozd.

(8)Krčitev gozda z namenom spreminjanja v pašnik ter postavljanje obore za rejo divjadi je možno le ob predhodni uskladitvi s kriteriji varovanja narave in z ekonomsko utemeljitvijo. Večji sklenjeni gozdni kompleksi se ohranjajo, gradnja objektov v njih ni dopustna – razen manjših objektov za potrebe gozdarstva ali lovstva. Gradnja gozdnih prometnic in omrežij, objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture ne sme poslabšati ekološke in biotopske funkcije gozda. Po zaključeni gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju ter na gozdnih poteh.

(9)V varovalnih gozdovih, ki so razglašeni na manjših površinah zaradi strmih naklonov, skalnatih in erodiranih tal, posegi niso dovoljeni, razen kadar so ti potrebni za izboljšanje protierozijske zaščite in ob predhodni presoji vplivov na okolje.

(10)V gozdovih pomembnih za ohranjanje naravnih kakovosti krajine na lokalni ravni (sklenjena območja gozdov, gozdovi s prvo stopnjo poudarjenosti katerekoli ekološke funkcije) posegi brez soglasja območne gozdarske službe niso dovoljeni. Območja voda

(11)Površinska vodna mreža je dobro razvita. Vodotoka prvega reda sta reka Soča in reka Idrija, vsi ostali so vodotoki drugega reda.

(12)Na območjih voda (na vodnem in priobalnem zemljišču) ni dovoljeno posegati v prostor, razen za: – gradnjo objektov javne infrastrukture, – gradnjo objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02, 2/04, 41/04, 57/08 in 57/12) ali drugih zakonih, – ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, – ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, – gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, – gradnjo objektov namenjenih varstvu voda pred onesnaževanjem in – gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. Območja drugih zemljišč

(13)Na ogroženih območjih pred poplavami, erozijo in plazovi ter na plazovitih območjih so dovoljeni le posegi, ki povečajo varnost takšnih območij. Pri tem je treba upoštevati podrobna strokovna spoznanja in raziskave, predpisane omejitve in obvezna ravnanja. Območja mineralnih surovin

(14)Izkoriščanje mineralnih surovin v kamnolomih je mogoče le ob predhodni pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj (in rudarskega projekta za izkoriščanje in sanacijo). Sočasno z izkoriščanjem mineralnih surovin mora potekati sprotna sanacija površinskih kopov. V kamnolomih Lastivnica in Deskle se lahko izvaja le sanacija. V kamnolomu Perunk se s sprotno sanacijo lahko pridobiva posamezne surovinske komponente, potrebne za zagotavljanje ustrezne sestave surovinske mešanice, vendar le v skladu z dovoljenjem za izkoriščanje in rudarskim projektom. V aktivnem kamnolomu Rodež sočasno z izkoriščanjem potekajo sanacijski posegi v skladu z rudarskim projektom za izkoriščanje in sanacijo. Potencialno nahajališče naravnega kamna (skrilavca) v Kalu nad Kanalom je primerno za izkoriščanje v manjšem obsegu za lokalne in regionalne potrebe obnavljanja objektov kulturne dediščine.

(15)V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo).

(16)Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

(17)Sanacija nelegalnih kopov se lahko izvaja v skladu z določili ZGO, če je to potrebno iz varnostnih razlogov, sicer se takšen kamnolom prepusti samosanaciji v naravnem procesu. Območja posebnih krajinskih in urbanističnih značilnosti prostora

(18)Prostor občine je posebej prepoznaven po izjemnosti doline Soče in Idrije. Dolina Soče ima izjemen pomen kot naravna kakovost s prepoznavnimi značilnostmi z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine ter naravne kakovosti na ravni Primorske krajine. Posamezni naravno ohranjeni deli dolin se varujejo kot kakovostni deli kulturne krajine, zato se vanje ne posega z urbanizacijo, z gradnjo infrastrukture pa le izjemoma, če ni drugih možnosti. Razvoj naselij, zlasti Kanala in Ročinja, se ureja s strnjevanjem gradnje tako, da je ohranjena identiteta naselja s kakovostnimi urbanističnimi in arhitekturnimi značilnostmi v krajini. Območja varstva kulturne dediščine

(19)V občini predstavljajo posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete na področju kulturne dediščine, vsi objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (objekti in območja kulturne dediščine). Objekti in območja kulturne dediščine se varujejo glede na njen pravni status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturne dediščine) in so prikazani v prikazu stanja prostora, ki je priloga tega akta.

(20)Na objektih in območjih kulturne dediščine velja, da niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebine in oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kvalitet prostora. Pri načrtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostim varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru.

(21)Pri rabi objektov in območij kulturne dediščine je potrebno zagotoviti ustrezno uporabo in obravnavo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja, kot dejavnika vzdržnega prostorskega razvoja in kot razvojni potencial v prostoru.

(22)Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, vrtno arhitekturna, dediščinska kulturna krajina in zgodovinska) in glede na status (kulturni spomenik državnega ali lokalnega pomena in kulturna dediščina).

(23)Pri načrtovanju razvoja prostora v občini se zagotavlja celostno varstvo arheološke, stavbne profane, stavbne sakralne, memorialne, naselbinske in krajinske kulturne dediščine državnega in lokalnega pomena. Varstvo se zagotavlja z upoštevanjem predpisov in režimov, ki veljajo za kulturne spomenike, in njihova vplivna območja, arheološka najdišča in registrirano kulturno dediščino z vplivnim območjem. Zato je pred posegom v prostor v fazi njegovega načrtovanja potrebno pridobiti in upoštevati obvezujoče smernice pristojnih organov, strokovna mnenja in druga izdelana strokovna gradiva s področja varovanja konkretnega območja ali objekta. Posegi v prostor in dejavnosti morajo biti prilagojeni celostnemu ohranjanju tudi v vplivnem območju nepremičnega kulturnega spomenika ali dediščine, ki pomeni širšo okolico nepremičnega kulturnega spomenika ali dediščine in je določeno z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika.

(24)Ohranjati je potrebno značilnosti v naravi ohranjenih starih zemljiških razdelitev, parcelne strukture, vegetacijske prvine, členitev prostora in značilne tradicionalne stavbe oziroma gospodarska poslopja, razmeščena v krajini, v njihovi izvirni postavitvi, velikosti ter rabi.

(25)Območja ohranjanja kulturne dediščine so prikazana v grafičnem delu strateškega dela in v prikazu stanja prostora. Območja ohranjanja narave

(26)Na območju Občine Kanal ob Soči se nahajajo območja z različnim varstvenim statusom: posebna varstvena območja (Natura 2000), zavarovana območja, naravne vrednote, ekološko pomembna območja in pričakovane naravne vrednote. Ohranjanje naravnih kakovosti se na celotnem območju občine zagotavlja z načrtovanjem ukrepov pri posegih v prostor za preprečitev oziroma omilitev vplivov na naravo. Pri posegih na zavarovanih območjih, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih ter posegih v naravne vrednote je potrebno upoštevati vse varstvene režime iz veljavnih predpisov in smernice pristojnih organov.

(27)Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture, tako dejavnosti kot prostorskih ureditev, naj se zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot, Natura 2000 območja, zavarovana območja, ekološko pomembna območja in območja pričakovanih naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(28)Degradirane površine naravnega prostora se sanira in na njih postopno vzpostavlja naravno stanje. 2.6.3.0 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

1. člen (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč) Na izhodiščih obstoječih veljavnega prostorskega plana in dejanske rabe iz prikaza stanja se določa namenska raba zemljišč kot stavbna, kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča. Osnovno namensko rabo zemljišč se določa na podlagi smernic nosilcev urejanja prostora, podrobno pa z upoštevanjem izdelanih strokovnih podlag ter razvojnih pobud v prostoru. V odprtem prostoru krajine zunaj poselitve se ohranjajo strnjeni kompleksi kmetijskih zemljišč in sklenjeni gozdovi. Vzdržuje se obstoječe razmerje med urbanim in naravnim prostorom ter posameznimi tipi kulturne krajine. 2.6.4.0 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
2. člen (usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1)Območja poselitve so na podlagi strokovnih podlag in razvojnih potreb razdeljena in določena kot enote urejanja prostora (EUP). EUP se določijo kot območja enake namenske rabe s primerljivimi geomorfološkimi in urbanistično oblikovnimi značilnostmi, za katere veljajo ista merila in pogoji urejanja prostora. Pri tem se upošteva funkcionalne povezanosti med posameznimi deli poselitve ter režime varovanj na območju. Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) se določajo posebej za poselitev in posebej za ostali prostor (izven stavbnih zemljišč) in se opredeljujejo glede na namensko rabo.

(2)Merila in pogoji stavbnih zemljišč in poselitvenega območja so določena na ravni osnovne urbanistične enote – gradbene enote (GE). V eni enoti urejanja prostora so GE z istimi merili urejanja.

(3)PIP se izdelajo kot pravna norma za izdajo gradbenih dovoljenj in hkrati usmeritev za načrtovanje konkretnih posegov. Pri tem je pomembno upoštevati posebnosti vsakega območja posebej. V takšni obliki naj bodo vsebinsko vgrajeni cilji, usmeritve in merila načrtovanja v prostoru, ki jih opredeljujejo strateški del tega akta in UN. Posebej pomembni so tudi naslednji kakovostni kriteriji: jasnost usmeritev, možnost trdne opore načrtovalcem pri utemeljevanju posegov, transparentnost prostorskih možnosti na vsakem zemljišču posebej.

(4)Koncept PIP naj bo zgrajen na osnovni urbanistični celici prostora GE in njihovi povezanosti v EUP ter na naboru tipiziranih urbanistično pravnih elementov. Zato naj ti pravni modeli obravnavajo GE kot funkcionalni prostor oziroma upravljavsko zaokroženo prostorsko celoto. GE praviloma zajema vsaj eno, lahko pa tudi več zemljiških parcel, na katerih so zgrajeni objekti in stavbe oziroma je prostor/območje, ki je s tem aktom namenjen graditvi objektov.

(5)Pri stavbah, kjer identiteta prostora ni ključen element, naj ti prostorski modeli (GE) določajo predvsem robne pogoje umeščanja in oblikovanja, ki izhajajo iz vlog GE, stavb, zunanjih ureditev ipd. v širšem prostoru. Pravno prostorski modeli GE naj zajemajo vse aspekte osnovne urbanistične celice v prostoru in tudi vseh stavb v njej. Koncept PIP z mejo izrisa meje EUP združuje parcele, stavbe, dele naselij ipd., za katere je prostorsko mogoče predpisati en določen tip pravno prostorskega modela GE v enotnem/enem EUP.

(6)Pravno prostorski modeli tipov GE se izdelajo tako, da hkrati na kar najbolj fleksibilen način zagotavljajo robne pogoje za: – urbanistično oblikovanje gradbenih enot in njihovo korelacijo z drugimi že obstoječimi GE, najpomembnejšim javnim prostorom in sosednjimi GE oziroma mejo naselja, – umestitev stavb in objektov na GE oziroma povezanost stavb s prostorom GE, – urbanistično arhitekturno oblikovanje stavb (od tlorisnih razmerij stavb in ravni organizacije vhodov, oblikovanja fasadnega plašča in odprtin, oblikovanja streh …), – dovoljen višinski gabarit stavb, – gostoto pozidave oziroma stopnjo izkoriščenosti zemljišč (GE) ter – druge, v posameznem okolju specifične prostorske parametre, ki so pomembni za vključevanje stavbne strukture v okolje, v katerega se umeščajo.

(7)Predpisovanje dopustne izrabe prostora za območje redke poselitve in hkrati demografske ogroženosti je v PIP primerno opredeljevati le izjemoma, saj je v tesni soodvisnosti od kakovosti prostora za poselitev, propadanja stavbne dediščine in prebivalstvenih gibanj. Pogoje za preprečevanje ekscesnih pojavov se opredeli z drugimi regulatorji urejanja naselij.

(8)V PIP se določijo tudi merila za parcelacijo ter pogoji priključevanja objektov na omrežje prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter grajeno javno dobro. Pri določanju prostorsko izvedbenih pogojev se upošteva merila in pogoje glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in varovanja zdravja ljudi. Za posamezne posege v prostoru GE in EUP je potrebno predvideti tudi omilitvene ukrepe za varovanje pred onesnaževanjem, kot izhajajo iz okoljskega poročila za celovito presojo vplivov izvedbe prostorskega načrta na okolje. Določitev območij OPPN

(9)Občinski podrobni prostorski načrti so opredeljeni kot načini celovitega urejanja prostora povsod tam, kjer niso izpolnjeni osnovni pogoji za urejanje s PIP in kjer ni mogoče doseči prostorskih ciljev razvoja brez celovitega načrtovanja razvoja posameznih zaključenih območij. Pri opredeljevanju OPPN je posebej pomembno uveljavljanje javnega prostora, usklajevanje različnih funkcij in rabe ter realizacija smiselnih in smotrnih parcelacij. Za posamezen prostor oziroma območje, ki se ureja z OPPN, naj se opredelijo ključne usmeritve kot okvir za uresničevanje ciljev prostorskega razvoja na ravni poselitvene enote in občine.

(10)OPPN naj se izdelajo za celovito ali delno prenovo naselja, širitev naselja na nove površine, za območja naselja, kjer se s celovito obravnavo spreminja podrobnejša namenska raba, zgoščuje pozidava ali zajema urejanje večjih površin že zazidanih in degradiranih delov naselja ter za pozidavo nepozidanih stavbnih zemljišč. OPPN naj se izdela tudi za območja sanacije razpršene gradnje ter za območja urejanja pomembnejše GJI in ureditev rekreacijskih površin. 2.7.0.0 Razvoj naselij na podlagi urbanističnega načrta 26. člen (koncept razvoja centralnih naselij)

(1)Za osrednje poselitveno območje v občini sta izdelana urbanistični načrt naselja Kanal in urbanistični načrt naselja Deskle. Slednji ob Desklah zajema še naselja, ki spadajo v širšo KK naselja, in sicer naselja Anhovo, Robidni Breg in Ložice. Urbanistična načrta sta temeljna dokumenta prostorskega razvoja za navedena naselja, ki se upoštevata pri načrtovanju novih posegov v prostor in njegove rabe. Koncept razvoja naselja Kanal

(2)Prostor urbanističnega načrta Kanal obsega razvojni prostor občinskega središča – mesta Kanal. Meja UN obsega funkcionalno tesno povezan prostor mesta, ki proti zahodu sega do trase železniške proge. Območje urejanja v smeri sever–jug členi reka Soča. Razvojni koncept občinskega središča Kanal izhaja iz ugotovljenih kakovosti in razvojnih potencialov prostora. Ti se odražajo v kakovosti umestitve naselbinske strukture v lokalnih mikroambientih ter v prostorskih razvojnih možnostih, pogojenih predvsem z naravnimi in ustvarjenimi danostmi. V smislu razvojno investicijskih ukrepov je v ospredju prenova obstoječih prostorskih resursov in kakovostna nadgradnja obstoječih sistemov na način, da se odpirajo možnosti za povečanje zmogljivosti obstoječih ter umeščanje dodatnih funkcij. V območju občinskega središča so v povezavi z lokalnim središčem (Deskle) koncentrirane vse najpomembnejše družbeno upravne funkcije v občini.

(3)Dolgoročno se ohranja strnjeno pozidano jedro mesta Kanal na levem bregu reke Soče. Ob vseh pomembnejših središčnih prostorih ter ob primarni in sekundarnih oseh (Vojkovi ulici, Trgu svobode, delno tudi Staničevi in Gradnikovi ulici ter ob predvideni obvoznici) se vzpostavijo predvsem območja centralnih dejavnosti z umeščanjem novih objektov, zunanjimi ureditvami, predvsem pa s preoblikovanjem obstoječih objektov. Posebej pomembne so lokacije na križiščih obstoječih in načrtovanih prometnic, kjer se praviloma oblikujejo območja prepoznavnih javnih dejavnosti z objekti in zunanjimi ureditvami. Omogoči se vzpostavitev nove stanovanjske soseske na desnem bregu za različne skupine prebivalcev in z visokim bivanjskim standardom v obliki kompleksne, organizirane gradnje. Hkrati se sanira in ureja obstoječe stanovanjske soseske. Oblikovno, prostorsko in programsko različne zelene ureditve, zelene površine so v odmerjenih prostorskih razporeditvah integrirane v ostale ureditve – še posebej v razmerju do odprtega javnega prostora. V odnosu do grajenega mestnega tkiva so zelene površine koncipirane kot antipoli grajenim/tlakovanim prostorom.

(4)Koncept prometnega omrežja temelji na obstoječi prometni infrastrukturi – osnovni prometnici G2/103, ki pa se z načrtovano rastjo mesta prestrukturira tako, da se težišče tranzitnih prometnih tokov prenese na novo načrtovano obvoznico. Ta se v prostor umešča jugozahodno od urbane strukture mesta v robno območje pod železniško progo in poteka po skrajnem zahodnem robu UN. Nova obvoznica zagotavlja ravnotežje prometnih tokov, omogoča vzpostavitev nove mreže prometnic v območju širitve mesta v zahodnem delu in razbremeni prometnico preko jedra mesta. Urejanje priključnih cest bo potekalo postopno v odvisnosti od aktiviranja razvojnih potencialov mesta. Skupaj s cestno infrastrukturo se načrtuje tudi ureditev spremljajočih prometnih površin, kot so avtobusna postajališča, površine za pešce in kolesarske poti. V prometni sistem se vključuje osrednja kolesarska os od Nove Gorice do Tolmina, ki je umeščena ob železniški progi, nanjo pa se navezujejo glavne prečne povezave. Obstoječa komunalna omrežja za oskrbo z vodo, za odvajanje in čiščenje odpadnih voda se razvijajo in prenavljajo skladno z rastjo potreb v prostoru. Pomembna je prenova vodovodnega in izgradnja manjkajočega kanalizacijskega omrežja. V energetski oskrbi se ob klasičnih virih energije razvijajo tudi sistemi energetske oskrbe iz obnovljivih virov, zlasti energije sonca in biomase. Tako se načrtuje gradnja nove kotlovnice za oskrbo območij gostejše poselitve, objektov družbene infrastrukture, centralnih dejavnosti in industrije. Možna je navezava na plinovod, ki oskrbuje industrijski kompleks Anhovo.

(5)Načrtuje se medsebojno dolgoročno usklajena namenska raba prostora, pri kateri bodo dosežene najmanjše oddaljenosti do dnevno potrebne oskrbe, kjer bo zadostna opremljenost s skupnimi in zelenimi površinami stanovanjskih sosesk. Območje proizvodnih dejavnosti na desnem bregu reke Soče se bo postopno preoblikovalo v območje centralnih dejavnosti. Na območju trškega jedra Kanala se prednostno izvede celovita prenova (OPPN 10-04) z vsebinsko, razvojno, prostorsko in umetnostno zgodovinsko prenovo središča Kanala v občinsko središče. Stavbna struktura je zasnovana na način, da sooblikuje javni prostor, pri tem se upoštevajo temeljna izhodišča ohranjanja kulturne dediščine. V tem delu se v celoti ohranja obstoječa stavbna struktura. Revitalizira se tudi obstoječa mreža javnega prostora. Razvoj terciarnega sektorja gospodarstva se usmerja v območje pod tovarno Plastik v povezavi s stanovanjsko pozidavo. Notranji razvoj je predviden na pretežnem delu urejanja širšega območja tovarne Plastik, širšega območja osnovne šole in območju na jugovzhodnem robu naselja ob prometnici. Gre za pretežno pozidana območja, s posameznimi neizkoriščenimi površinami ter manjšimi širitvami, ki tvorijo smiselne zaokrožitve. Na teh območjih je predvidena vzpostavitev stavbne strukture drobnega merila, pretežno enostanovanjske hiše. Večje širitve za območja stanovanj se nahajajo na desnem bregu reke Soče, pod obstoječo tovarno in dve manjši območji v severnem delu naselja – stanovanjska soseska in dom starejših občanov. V zahodnem območju na desnem bregu se dolgoročno urbanistično ureditev zastavlja povsem na novo, prav tako v severnem delu, kjer se območje za stanovanjsko gradnjo varuje kot dolgoročno rezervo. Stavbna struktura drobnega merila se vzpostavlja na območjih novih stanovanjskih sosesk.

(6)Na območjih obstoječih, izključno stanovanjskih površin se z vzdrževanjem obstoječih stanovanjskih objektov ohranjajo vzpostavljena prostorska razmerja, rast objektov pa zagotavlja le izboljšanje bivalnega standarda. Ruralni deli v območju UN se postopoma preobražajo v območja stanovanj z možnimi storitvenimi, servisnimi in obrtno proizvodnimi dejavnostmi.

(7)Merilo oblikovanja gradbenih enot in velikosti stavb namenjenih bivanju in dejavnostim naj omogoča le postavitev objektov, ki se v morfološko podobo naselja vklopijo tako, da se ohranja značilna podoba naselja in ne razvrednoti kakovosti kulturne krajine. V vseh območjih se naselbinska struktura razvija iz že vzpostavljenih meril višinskih gabaritov in krajine streh. V območju UN so opredeljena naslednja območja zelenega sistema: površine za oddih, rekreacijo in šport (ob osnovni šoli v Kanalu, ob vrtcu v Kanalu, manjša površina na vzhodnem robu naselja), pokopališče (v južnem delu naselja, kjer je predvideno tudi območje za širitev pokopališča), druge urejene zelene površine (znotraj grajene strukture, v vzhodnem delu naselja, na vznožju Banjške planote se rekultivirajo – ureditev območja za vrtičkarje) in obvodna vegetacija (na naravovarstvenem območju ob reku Soči). Koncept razvoja naselja Deskle

(8)Območje UN Deskle vključuje naselje Deskle ter okoliška naselja Anhovo, Ložice in Robidni Breg. Deskle se bodo še naprej razvijale kot naselje, ki je po svoji vlogi in funkcijah komplementarno Kanalu. Razvoj terciarnih in kvartarnih dejavnosti je predviden predvsem ob glavni prometnici v Desklah. Preostali del naselja Deskle ohranja predvsem stanovanjsko funkcijo, kot tudi naselji Ložice in Robidni Breg. V obstoječih izvornih vaških jedrih se pretežno izvaja razvoj s sanacijo javnega prostora in z zapolnitvami nepozidanih stavbnih zemljišč. V Anhovem se zagotavlja osrednji gospodarski prostor občine. V obstoječem industrijskem kompleksu se poleg delujočih industrijskih obratov, v degradiranem industrijskem območju načrtuje ureditev nove gospodarske cone, v katero je vključeno tudi degradirano območje stanovanjskih objektov. To se bo postopoma preobrazilo in priključilo v GC. Območje se namenja razvoju gospodarskih dejavnosti, pretežno sekundarnega in terciarnega sektorja. Na območju GC se vzpostavi stavbna struktura srednjega in velikega merila, nova mreža javnega prostora ter opredeli raster gospodarskih enot srednjega in manjšega merila z novo parcelacijo. Prenovljena in novo grajena cestna mreža v GC Anhovo naj po smereh, hierarhiji in standardu opreme izhaja iz koncepta razvoja gospodarske cone.

(9)V jedru naselja Deskle se izboljša kakovost bivanja s prenovo javnega prostora in izboljšanjem prometne varnosti pešcev in kolesarjev ter ureditvijo zelenih in rekreacijskih površin.

(10)Z organizacijo nove pozidave se ohranja prepoznavnost naselja ter zagotavlja večji prostorski red. Na ravninskem delu severno od Deskel se predvidijo nove površine za centralne dejavnosti. Večjih površin za nove stanovanjske soseske ni predvidenih, načrtovane so le manjše zapolnitve površin za gradnjo na območju obstoječe stavbne strukture. Le-te naj se zapolnijo s stavbno strukturo drobnega merila.

(11)Urbanistično in arhitekturno oblikovanje naselij stremi k povečanju enovitosti naselij. Novejša stavbna struktura naj sledi oblikovnim značilnostim in gabaritom, orientaciji in naklonom streh že obstoječe stavbne strukture.

(12)Obstoječe kanalizacijsko omrežje se dograjuje in navezuje na čistilno napravo. Prednostno se izgrajuje manjkajoče vodovodno omrežje, postopoma pa se obnavlja obstoječe. Obstoječe nizkonapetostno zračno omrežje se v celoti nadomesti z zemeljskim. Posodobi se srednjenapetostne odcepe in transformatorske postaje. Prometno omrežje znotraj obstoječih urbanih struktur je načeloma zadovoljivo, potrebne so tehnične sanacije nekaterih odsekov. 3.0.0.0 Izvedbeni del OPN 3.1.0.0 Splošne določbe 3.1.1.0 Pravni obseg akta 27. člen (pravni obseg glede na vrsto posegov)

(1)OPN se nanaša na vse vrste posegov v prostor po ZGO in drugem pravnem redu v RS v zvezi s posegi v prostor: na novogradnje, rekonstrukcije, spremembe namembnosti in vse vrste drugih posegov v obstoječe objekte in zemljišča. Pri posegih v obstoječe objekte, kjer obstoječe stanje zgrajenih objektov nima pravne podlage, je potrebno ugotovljene prostorske konflikte sanirati v skladu z določili tega akta.

(2)V območju urejanja so dovoljeni vsi posegi, ki niso v nasprotju z določili tega odloka ter veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi akti. Tudi v smislu interpretacije vrst objektov, možnosti gradnje brez gradbenega dovoljenja in drugih posebnosti se uporabljajo določila veljavne zakonodaje na tem področju (ZGO-1 in Uredbe). Za posege po izdanih gradbenih dovoljenjih se smatra, da niso v nasprotju s tem odlokom.

(3)V primerih eventualnih kontradiktornosti med posameznimi določbami se, poleg interpretacije zakonodaje, v tem odloku upoštevajo določila oziroma izrazi: določeni v hierarhiji določil v

1. členu, v zaporedju vsebinskih sklopov v tem odloku, v obrazložitvi akta ter termini in opredelitve v strokovnih podlagah in v prikazu stanja, ki so sestavine tega akta.
2. člen (skladnost posega z OPN)

(1)Poseg v prostor je s tem aktom skladen, če je v skladu z naslednjimi predpisanimi elementi OPN: – s podrobnejšo namensko rabo zemljišča (opredeljeno v grafičnih sestavinah izvedbenega dela OPN (_223_eup_pnrp_pip)), – z določili PIP za KGV po posameznih namenskih rabah zunaj območja stavbnih zemljišč (KGV – 3.3.0.0) oziroma določili PIP za dotičen tip EUP za posege na območju stavbnih zemljišč (3.4.0.0), – z merili in pogoji varovanj (3.1.4.0), ki so prikazani v prikazu stanja prostora (_3223_varst_gji), – z merili in pogoji javnega prostora in gospodarske javne infrastrukture (3.2.0.0.) ter – s posebnimi merili in pogoji urejanja EUP oziroma podobmočij KGV (3.5.0.0 – Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP).

(2)Poseg v javni prostor oziroma poseg v zvezi z ureditvijo gospodarske javne infrastrukture mora biti skladen tudi z merili in pogoji javnega prostora in gospodarske javne infrastrukture (3.2.0.0). 29. člen (hierarhija določil)

(1)Posebna merila in pogoji, ki so za posamezno EUP opredeljena v 3.5.0.0 – Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP (še posebej v petem stolpcu) so pravno nadrejena ostalim določilom PIP za posamezno EUP. Poleg tega pa so določila tipov in števila glavnih stavb (navedenih v tretjem stolpcu) in števila pomožnih stavb (navedenih v četrtem stolpcu) specifikacije nadrejene določilom glede vrste in števila stavb, ki so določeni v posameznem tipu GE.

(2)Pri posegih na naselbinsko pomembnih izvornih stavbah oziroma pri njihovih nadomestnih gradnjah v prvi vrsti veljajo merila, opredeljena za tovrstne stavbe (

1. člen). 3.1.2.0 Namenska raba
2. člen (namenska raba) V OPN je določena namenska raba vseh zemljišč in objektov v občini. V skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij Uradni list RS, št. 99/07 – v nadaljevanju: Pravilnik (v prilogi 1) je po spodaj navedenih opredelitvah prikazana na karti _223_eup_pnrp_pip izvedbenega dela OPN. +---------------------------------------------------------------+ |I. Območja stavbnih zemljišč | +-------------------------------+-------------------------------+ |Osnovna namenska raba prostora |Podrobnejša namenska raba | | |prostora | +----------+--------------------+----------+--------------------+ |Oznaka |Opis |Oznaka |Opis | +----------+--------------------+----------+--------------------+ |S |območja stanovanj |SS |stanovanjske | | | | |površine | +----------+--------------------+----------+--------------------+ | | |SK |površine | | | | |podeželskega naselja| +----------+--------------------+----------+--------------------+ |C |območja centralnih |CU |osrednja območja | | |dejavnosti | |centralnih | | | | |dejavnosti | +----------+--------------------+----------+--------------------+ | | |CD |druga območja | | | | |centralnih | | | | |dejavnosti | +----------+--------------------+----------+--------------------+ |I |območja proizvodnih |IP |površine za | | |dejavnosti | |industrijo | +----------+--------------------+----------+--------------------+ | | |IG |gospodarske cone | +----------+--------------------+----------+--------------------+ | | |IK |površine z objekti | | | | |za kmetijsko | | | | |proizvodnjo | +----------+--------------------+----------+--------------------+ |B |posebna območja |BT |površine za turizem | +----------+--------------------+----------+--------------------+ |Z |območja zelenih |ZS |površine za oddih, | | |površin | |rekreacijo in šport | +----------+--------------------+----------+--------------------+ | | |ZD |druge urejene zelene| | | | |površine | +----------+--------------------+----------+--------------------+ | | |ZK |pokopališča | +----------+--------------------+----------+--------------------+ |P |območja prometnih |PC |površine cest | | |površin | | | +----------+--------------------+----------+--------------------+ | | |PŽ |površine železnic | +----------+--------------------+----------+--------------------+ | | |PO |druge prometne | | | | |površine | +----------+--------------------+----------+--------------------+ |E |območja energetske | | | | |infrastrukture | | | +----------+--------------------+----------+--------------------+ |O |območja okoljske | | | | |infrastrukture | | | +----------+--------------------+----------+--------------------+ |A |površine razpršene | | | | |poselitve | | | +----------+--------------------+----------+--------------------+ | |razpršena gradnja | | | +---------------------------------------------------------------+ |II. Območja kmetijskih zemljišč | +----------+--------------------+----------+--------------------+ |K1 |najboljša kmetijska | | | | |zemljišča | | | +----------+--------------------+----------+--------------------+ |K2 |druga kmetijska | | | | |zemljišča | | | +---------------------------------------------------------------+ |III. Območja gozdnih zemljišč | +----------+--------------------+----------+--------------------+ |G |gozdna zemljišča |GP |gozd s posebnim | | | | |namenom | +---------------------------------------------------------------+ |IV. Območja voda | +----------+--------------------+----------+--------------------+ |V |površinske vode |VC |celinske vode | +----------+--------------------+----------+--------------------+ |VI |območje vodne | | | | |infrastrukture | | | +---------------------------------------------------------------+ |V. Območja drugih zemljišč | +----------+--------------------+----------+--------------------+ |L |območja mineralnih |LN |površine nadzemnega | | |surovin | |pridobivalnega | | | | |prostora | +----------+--------------------+----------+--------------------+ |OO |druga območja | | | +----------+--------------------+----------+--------------------+ 3.1.3.0 Način urejanja 3.1.3.1 Način urejanja na območjih enot urejanja prostora
3. člen

(1)OPN določa urejanje po EUP z opredelitvijo namenske rabe, določil PIP in OPPN. DPPN in občinski podrobnejši izvedbeni akti, ki ostanejo v veljavi, so v OPN le povzeti. Poleg tega veljajo tudi režimi varovanj iz prikaza stanja (v prilogi).

(2)Za celotno območje občine je opredeljena mreža EUP. Prostorski izvedbeni pogoji skupaj z varovanji in drugimi vsebinami OPN kot pravna norma določajo merila in pogoje za vse vrste posegov za vse EUP. Tako predpisujejo tudi merila in pogoje razmerij med EUP, nadalje glede parcelacije, priključevanja na javno infrastrukturo, glede varstva narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ohranjanja kulturne dediščine, zatem glede načina umeščanja stavb glede lege, velikosti in oblikovanja – na tak način in tako natančno, da je v teh delih akt podlaga za pridobitev upravnih dovoljenj za posege v prostor.

(3)Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) so ločeno določeni za območja stavbnih zemljišč (torej za poselitev) in posebej za preostali prostor občine – torej zunaj območja stavbnih zemljišč. Pri slednjem so izjeme le površine prometne infrastrukture. 32. člen (PIP v EUP stavbnih zemljišč)

(1)Merila in pogoji urejanja na območjih stavbnih zemljišč so določeni v EUP na ravni osnovne urbanistične enote – gradbene enote (3.4.4.0 GE). Na podlagi strokovnih podlag in opredeljenih razvojnih usmeritev so opredeljena območja posameznih gradbenih enot in hkrati so zanje določeni prostorsko izvedbeni pogoji na ravni tipa PIP GE oziroma posebnosti posamičnih GE glede na tip. GE z enakimi razvojnimi značilnostmi in razvojnimi usmeritvami so združene v en EUP. V aktu je tako za vsak EUP predpisana celotna vsebina PIP, ki je določena z ZPNačrt in Pravilnikom.

(2)Za ta namen so v odloku med drugim določeni tudi: – uporabljeni izrazi na EUP stavbnih zemljišč (3.4.1.0), – tipi GE z robnimi določili PIP za organizacijo in urbanistično oblikovanje grajene strukture oziroma objektov na GE (3.4.3.0), – tipi stavb z robnimi določili glede oblikovanja le-teh (3.4.4.0, točka 2.0 posameznega tipa GE), – specifikacija EUP s posebnimi merili PIP (3.5.0.0). 33. člen (PIP v EUP zunaj območij stavbnih zemljišč – EUP KGV)

(1)Območje celotne občine zunaj območij stavbnih zemljišč pokriva EUP z oznako KGV. Znotraj EUP KGV so opredeljena podrobnejša merila in pogoji za posege na dele EUP KGV po vrsti rabe na: kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodne površine in druga območja (torej vsa nestavbna zemljišča). Opredelitve so prostorsko vezane na opredelitve PNRP – po posameznih vrstah namenske rabe – v sloju podrobnejše namenske rabe, ki je prikazan na karti osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (_223_eup_pnrp_pip).

(2)Znotraj EUP KGV so tudi sledeča podobmočja EUP KGV, ki imajo določena specifična merila in pogoje urejanja: – enote razpršene gradnje (ERG – fundusi stanovanjskih in drugih stavb) – PIP urejanja v

1. členu, –.ek in .sa – sanacije in eksploatacije površin nadzemnega pridobivalnega prostora v
2. členu, –.vg – varovalni gozd – PIP urejanja v
3. členu, –.re – rekreacija – PIP urejanja v
4. členu, –.pp – varovanje lokacij za pokope prebivalstva v primeru naravnih in drugih nesreč; PIP v
5. členu, –.pz – varovanje lokacij za pokope živali v primeru naravnih in drugih nesreč; PIP v
6. členu, –.ru – varovanje lokacij za odlaganje ruševin v primeru naravnih in drugih nesreč; PIP v
7. členu. 3.1.3.2 Način urejanja na območjih z določenimi občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN)
8. člen (usmeritve za OPPN)

(1)Na območjih, za katere je predvidena priprava občinskega podrobnejšega prostorskega načrta (OPPN), bo možno poseg izvesti po sprejetju takšnega akta in le v skladu z njegovimi določili. Grafične opredelitve in usmeritve, ki so v tem OPN določene za vsak posamezni OPPN, so pri njegovi izdelavi obvezne vsebine glede koncepta ureditve, namena, obsega in načrtovanih zmogljivosti. Sprememba OPPN in OPPN za območja, ki s tem odlokom niso posebej določena

(2)Predvideni OPPN se na podlagi utemeljenih pobud lastnikov večine zemljišč oziroma znanega investitorja lahko spremeni oziroma se opredeli nov To je mogoče kolikor spremenjen oziroma nov OPPN ni v nasprotju z odlokom OPN, še posebej UN.

(3)OPPN je možno pripraviti tudi v naslednjih primerih: za območja, na katerih se sanira stanje in posledice naravnih in drugih nesreč, zagotavlja dostop do gradbenih parcel in njihovo komunalno urejanje, za dele ali celoto omrežij, naprav in objektov GJI, s katerimi se zagotavlja delovanje obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za načrtovanje urejanja površin, ki so javno dobro potrebno za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb v občini ter za urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo naselij.

(4)OPPN je potrebno praviloma, izdelati še v naslednjih primerih: – gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot osem objektov ali za površino, ki presega 0,8 ha, – gradnja objektov z več stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja, kadar je kapaciteta objekta več kot 50 stanovanj oziroma 100 postelj, – igrišče za golf ne glede na velikost in kamp nad 0,5 ha, – na površinah, kjer je treba urediti novo parcelacijo za gradnjo objektov in nimajo urejenega javnega dostopa, – na območjih proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 0,5 ha, kadar gre za kompleksne preureditve ter nadomestne gradnje in za sanacijo ali za spremembe tehnologije, – gradnja gospodarske javne infrastrukture za omrežja, daljša od 1000 m s pripadajočimi infrastrukturnimi objekti ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki obsegajo več kot 0,5 ha ureditev, razen v primerih, ko gre za kompleksno gradnjo manjšega obsega, ki je kot taka opredeljena s tem odlokom.

(5)Pred pričetkom priprave OPPN je potrebno izdelati dopolnilne strokovne podlage – na vsaj taki ravni poglobljenosti in takih metodoloških izhodiščih, kot so pripravljene za OPN. Pri tem je potrebno eventualne različnosti od obstoječih strokovnih podlag pokazati in utemeljiti kot spremenjena stališča – upoštevajoč merila znanstveno raziskovalnega dela. Za OPPN in DPN, ki posegajo na EUP izjemnih krajin in drugih območij prepoznavnosti prostora, se v okviru strokovnih podlag obvezno izdelajo tudi krajinske preveritve, s katerimi mora biti tak akt tudi utemeljen.

(6)V primeru, da se izdeluje OPPN le za del predvidenega območja, morata biti novo območje in ostanek funkcionalno prostorsko zaokrožena, ostanek pa ne sme biti manjši od 5000 m2. Poleg tega morajo biti dopolnilne strokovne podlage izdelane za celotno območje v OPN predvidenega OPPN. Prav tako morajo biti za celotno območje izdelane tudi rešitve prometne in gospodarske javne infrastrukture ter izdelan program opremljanja zemljišč.

(7)Odločitev o spremembi OPPN oziroma izdelavi novega OPPN glede na OPN sprejme, na podlagi utemeljene ocene iz predhodno izdelanih dopolnilnih strokovnih podlag, občinski svet. Način pridobitve rešitev urbanistično arhitekturnih ureditev

(8)Strokovne rešitve urbanistično arhitekturnih ureditev za območje OPPN se lahko pridobijo z urbanistično arhitekturnim natečajem ali z izdelavo najmanj dveh rešitev. O izbiri rešitve odloči pristojni organ občine. Postopek pridobitve rešitev se predpiše v sklepu o pripravi OPPN. Pravno stanje v prehodnem obdobju na območjih OPPN

(9)Do sprejema predvidenega OPPN veljajo PIP, opredeljeni za EUP na njegovem območju. Na območjih izvedbenih aktov, ki ostanejo v veljavi, se pravno stanje glede urejanja tudi po sprejetju OPN ne spreminja. 3.1.4.0 Varovanja

1. člen (varovanja v prostoru) Pri posegih v prostor se upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede obrambnih potreb.
2. člen (splošni pogoji varovanja kulturne dediščine)

(1)Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju: KD). To so kulturni spomeniki in spomeniška območja, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine in registrirane enote KD z vplivnim območjem, ki so bile vpisane v register nepremične kulturne dediščine do dne uveljavitve tega odloka. KD je razvidna iz prikaza stanja prostora in drugih uradnih evidenc.

(2)Na območjih KD veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor skupni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine določeni v 37. členu.

(3)V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s skupnimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.

(4)Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(5)Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati obvozi, vanj