← Slovenija

Odločba o rešitvi spora glede pristojnosti med sodiščem in prekrškovnim organom, stran 25.

Številka: P-11/12-5 Datum:

  1. 2012 O D L O Č B A Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Postaje prometne policije Maribor, na seji
  2. decembra 2012 o d l o č i l o: Za odločanje v postopku o prekršku zaradi storitve prekrška, opisanega v obdolžilnem predlogu Postaje prometne policije Maribor št. 2240-776/2012/12 z dne
  3. 2012, je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru. O b r a z l o ž i t e v A.
  4. Postaja prometne policije Maribor je na podlagi prvega odstavka
  5. člena ter drugega odstavka
  6. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču v Mariboru vložila obdolžilni predlog zaradi prekrškov po desetem odstavku
  7. člena in po
  8. točki četrtega odstavka
  9. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/10 in 57/12 – v nadaljevanju ZPrCP).
  10. Okrajno sodišče v Mariboru se je izreklo za stvarno nepristojno za vodenje postopka o prekršku glede prekrška po desetem odstavku
  11. člena ZPrCP. V sklepu navaja, da je obdolžilni predlog zoper obdolženca podan zaradi napačne pravne opredelitve prekrška po desetem odstavku
  12. člena ZPrCP, saj naj v konkretnem primeru ne bi šlo za kršitev
  13. točke drugega odstavka
  14. člena ZPrCP, temveč za kršitev 1.,
  15. ali
  16. točke drugega odstavka
  17. člena ZPrCP in s tem za prekršek po petem odstavku
  18. člena ZPrCP. Iz obdolžilnega predloga naj bi izhajalo, da naj bi obdolženi kot voznik avtomobila trčil v pešca; ta je po trčenju obležal na cestišču, nato pa naj bi obdolženi vožnjo nadaljeval, ne da bi nudil pomoč oškodovancu. Po oceni sodišča tako iz obdolžilnega predloga ne izhaja, da naj bi obdolženi kraj nesreče zapustil med ogledom, saj naj se ogled sploh še ne bi začel.
  19. Postaja prometne policije Maribor zavrača svojo pristojnost. Navaja, da je obdolženi takoj po povzročitvi nesreče zapustil kraj prometne nesreče, s čimer je kršil
  20. točko drugega odstavka
  21. člena ZPrCP, saj bi moral počakati na kraju nesreče, dokler ogled ne bi bil končan, čeprav se ta res še ni začel. Za prometno nesrečo III. kategorije naj bi bil ogled kraja prometne nesreče obvezen po določbi prvega odstavka
  22. člena ZPrCP, iz česar naj bi izhajala obveznost obdolženega, da mora ostati na kraju prometne nesreče, dokler ogled ni končan. Prekrškovni organ zato meni, da je pravna opredelitev prekrška po desetem odstavku
  23. člena ZPrCP pravilna in da je podana pristojnost sodišča, saj je poleg globe za navedeni prekršek predpisana tudi stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar je, skladno s šesto alinejo drugega odstavka
  24. člena ZP-1, razlog, zaradi katerega hitri postopek ni dovoljen. B.
  25. Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka
  26. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po drugem odstavku
  27. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, ker meni, da zanjo ni pristojen.
  28. Razmejitev pristojnosti med prekrškovnimi organi in sodišči ureja
  29. člen ZP-1, ki v drugi alineji drugega odstavka določa, da hitri postopek ni dovoljen za prekrške zoper varnost cestnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
  30. Sodišče po uradni dolžnosti pazi na svojo stvarno pristojnost. Pri tem je dolžno upoštevati kriterije iz drugega odstavka
  31. člena ZP-1, ki razmejujejo pristojnost med sodišči in prekrškovnimi organi. V tem primeru je stvarna pristojnost odvisna od pravne kvalifikacije prekrška, očitanega obdolžencu, oziroma nanjo vezane sankcije za prekršek. Po mnenju prekrškovnega organa gre namreč za prekršek po desetem odstavku
  32. člena ZPrCP, za katerega je predpisana tudi stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar preprečuje izvedbo hitrega postopka. Okrajno sodišče pa meni, da je taka pravna kvalifikacija napačna in da gre za prekršek po petem odstavku
  33. člena ZPrCP, za katerega je predpisana le globa, za njegovo obravnavo na prvi stopnji pa naj bi bil pristojen prekrškovni organ.
  34. Pri presoji stvarne pristojnosti za odločanje, kot ene izmed procesnih predpostavk, mora sodišče v primerih, ko je pristojnost odvisna od pravne kvalifikacije prekrška, preveriti le, ali je že na prvi pogled razvidno, da niso podane okoliščine, na katere prekrškovni organ veže strožjo pravno kvalifikacijo prekrška. Pri tem se ne more spuščati v podrobno razlago norme materialnega prava, saj bi to pomenilo vnaprejšnje odločanje o stvari. Le v takem primeru lahko govorimo o očitno napačni pravni kvalifikaciji (primerjaj odločbo št. P-26/08 z dne
  35. 2009, Uradni list RS, št. 104/09, in OdlUS XVIII, 53). V obravnavanem primeru pa sodišče do zaključka, da je pravna kvalifikacija očitno napačna, pride šele s podrobno razlago norme materialnega prava.
  36. Pravna kvalifikacija prekrška, kot izhaja iz obdolžilnega predloga, ni očitno napačna, zato je Ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje v postopku o prekršku pristojno Okrajno sodišče v Mariboru. C.
  37. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka
  38. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič - Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno. dr. Ernest Petrič l.r. Predsednik Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.