Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Grosuplje, stran 937.

(1)Sestavni deli OPN so: – besedilo odloka, – kartografski del.

(2)Besedilo OPN obsega poglavja: I Uvodne določbe, II Strateški del, ki vsebuje: izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, zasnovo prostorskega razvoja občine in usmeritve za prostorski razvoj občine, zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za namensko rabo ter koncept razvoja naselij Grosuplje, Šmarje Sap in Polica. III Izvedbeni del, ki vsebuje: območja namenske rabe, splošne prostorsko izvedbene pogoje, prostorsko izvedbene pogoje glede na namensko rabo in posebne prostorsko izvedbene pogoje za posamezne enote ter območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN); IV Končne določbe.

(3)Kartografski del OPN vsebuje grafične prikaze na državnih geodetskih podlagah, ki so glede na vsebino ločeni na: – grafični prikazi strateškega dela, ki so izdelani shematsko v merilu 1:65.000 in vsebujejo: – Zasnova prostorskega razvoja (karta 1), – Zasnova gospodarske javne infrastrukture – komunalna infrastruktura (karta 2a), – Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura (karta 2b), – Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ter prikaz okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi okvirnih območij razpršene poselitve (karta 3), – Usmeritve za razvoj v krajini (karta 4a), – Usmeritve za določitev namenske rabe (karta 4b); – grafični prikazi izvedbenega dela, ki so izdelani na kartah v merilu 1:5.000 in vsebujejo: – pregledno karto z razdelitvijo na liste v merilu 1:65.000, – pregledno karto s prikazom osnovne namenske rabe in ključnega omrežja gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:65.000, – prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne in podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev v merilu 1:5.000, – prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:5.000. II STRATEŠKI DEL II.1 Vsebina strateškega dela občinskega prostorskega načrta Grosuplje 3. člen (vsebina strateškega dela)

(1)Strateški del občinskega prostorskega načrta v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/08, 57/12) določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja razpršene poselitve. Strateški del je temeljni okvir za koordinacijo razvojnih in varstvenih potreb občine ter podlaga za usmerjanje zasebnih pobud in interesov v smeri uresničevanja sprejetih ciljev in zasnov. Kot tak tudi podlaga za pripravo izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta ter občinskih podrobnih prostorskih načrtov.

(2)Grafično je strateški del prikazan z naslednjimi shemami: 1/ Zasnova prostorskega razvoja, 2/ Zasnova gospodarske javne infrastrukture – komunalna infrastruktura, 3/ Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura, 4/ Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ter prikaz okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi okvirnih območij razpršene poselitve, 5/ Usmeritve za razvoj v krajini, 6/ Usmeritve za določitev namenske rabe. II.2 Izhodišča, vizija in cilji prostorskega razvoja Občine Grosuplje 4. člen (izhodišča prostorskega razvoja občine)

(1)Prostorski razvoj Občine Grosuplje bo sledil načelom trajnostnega razvoja, kakor izhaja iz temeljnih dokumentov Evropske Unije (ESDP 2000), Sveta Evrope (CEMAT 2000, Ljubljanska deklaracija) in drugih (Habitat, Natura 2000, Ramsarska in Aarhurška konvencija). Kar pomeni zagotavljanje izenačevanja prostorskih možnosti za ekonomski in socialni razvoj znotraj celotne občine, zagotavljanje policentričnega prostorskega razvoja, varovanje naravnih virov in njihovo trajnostno izkoriščanje, ustrezna raba prostora in ohranjanje lokalne identitete.

(2)Izhodišča za načrtovanje nadaljnjega prostorskega razvoja Občine Grosuplje so: – skladnost s prostorskimi cilji in zasnovami, kot jih določata SPRS in s PRS ter z skladnost mednarodnimi izhodišči na področju trajnostnega razvoja, katerega temelj je medsebojno povezovanje in usklajevanje gospodarskega, prostorskega, družbenega razvoja ter varstva okolja, – temeljne značilnostih naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine, – ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih na območju občine. 5. člen (stanje in značilnosti)

(1)Občina Grosuplje se razprostira na 134 km2 in ima 67 naselij. Občina Grosuplje leži v osrednjem delu Ljubljanske urbane regije (v nadaljevanju: LUR). Po velikosti jo razvrščamo med srednje velike občine v Sloveniji. Zaradi bližine prestolnice in dobre prometne povezanosti predstavlja Občina Grosuplje potencialno območje poselitve iz prestolnice, saj Ljubljana predstavlja izobraževalni in v glavnini tudi zaposlitveni center Grosupeljčanov. Nadaljnji razvoj Občine Grosuplje bo zato tesno povezan z razvojem LUR.

(2)Občina Grosuplje leži na jugozahodnem robu Mestne občine Ljubljana zato jo lahko štejemo med najzahodnejšo dolenjsko občino. Meji na Mestno občino Ljubljana, Občino Ivančna gorica, Občino Dobrepolje, Občino Velike Lašče in Občino Škofljica. Območje občine zajema Grosupeljsko kotlino, ki jo sestavljajo Šmarska dolina, Grosupeljsko in Radensko polje ter dolino Žalne in okoliška hribovja. Ker je za Grosupeljsko kotlino značilna močvirnost in poplavnost se pozidava pojavlja na obrobjih dolin in ravnin, na prehodu doline v pobočja in na slemenih. V občini se nahaja še nekaj manjših vaških naselij s kmečkim prebivalstvom, vsa ostala naselja pa so pretežno urbanega značaja.

(3)V Občini Grosuplje živi 19.061 prebivalcev (junij 2012) od tega jih glavnina živi v naseljih Grosuplje in Šmarje Sap. Po popisu prebivalstva leta 2002 (Statistični urad Republike Slovenije, 2002) je imela občina 15.665, kar kaže na velik porast prebivalcev, predvsem na račun priseljevanja. Prebivalstvo občine je bistveno mlajše od prebivalstva Slovenije saj je indeks staranja (Statistični urad Republike Slovenije, 2010) v Občini Grosuplje veliko nižji

(74)od indeksa staranja v Sloveniji

(117). Celotna rodnost v Občini Grosuplje v zadnjih letih precej višja kot v celotni Sloveniji.

(4)Za Občino Grosuplje je značilno, da so v večini gospodarske dejavnosti skoncentrirane v in ob naseljih Grosuplje in Šmarje Sap. Poslovni subjekti v občini se v večini ukvarjajo s predelovalno dejavnostjo (18 %), s trgovino, popravili motornih vozil in izdelkov široke porabe (18 %) ter z javnimi, skupnimi in osebnimi storitvenimi dejavnostmi (16 %).

1. člen (vizija prostorskega razvoja občine) Vizija prostorskega razvoja Občine Grosuplje je ustvariti takšne razmere v prostoru, ki bodo omogočile krepitev vloge Grosupljega kot medobčinskega središča in položaja občine v okviru Ljubljanske urbane regije. Občina Grosuplje bo z uveljavljanjem načel trajnostnega razvoja zagotavljala usklajen in uravnotežen prostorski razvoj, ki bo omogočil uresničevanje razvojnih pobud in ob tem ohranil naravne kakovosti in kakovosti bivalnega okolja ter zagotovil povečanje prepoznavnosti območja občine v slovenskem in širšem prostoru.
2. člen (medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

(1)Občina Grosuplje spada v LUR in se vključuje v regionalni razvojni program regije 2007–2013.

(2)Občina Grosuplje skupaj s sosednjimi občinam (Mestna občina Ljubljana, Škofljica, Velike Lašče, Dobrepolje in Ivančna Gorica), ki vse spadajo v LUR, rešuje svoja in skupna razvojna vprašanja.

(3)Od leta 2003, skupaj z občinama Ig in Škofljica, sodeluje v projektu »Sožitje med mestom in podeželjem«, ki ga izvaja Mestna občina Ljubljana.

(4)Z letom 2012 je ustanovljena skupna medobčinska uprava občin Grosuplje, Ig in Škofljica, ki opravlja naloge inšpektorata in redarstva. 8. člen (cilji prostorskega razvoja občine) Strateški cilji prostorskega razvoja Občine Grosuplje so:

1. a)Uravnotežen razvoj urbanega sistema in kvalitetno bivanje, kar se zagotavlja z ustreznimi prostorskimi možnostmi za razvoj stanovanj ter gospodarskih in družbenih dejavnosti v naseljih glede na njihov pomen v omrežju naselij, z zagotavljanjem prostorskih možnosti za širitev naselij in z ustreznim opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo;
2. b)Krepitev položaja občine v Ljubljanski urbani regiji in vloge Grosupljega kot medobčinskega središča, kar se zagotavlja s prostorskimi možnostmi za umeščanje regionalno pomembnih dejavnosti, izkoriščanjem svojih razvojnih potencialov predvsem v smeri zagotavljanja kvalitetnega podjetniškega okolja in razvoja prostočasnih dejavnosti ter povezovanjem Občine Grosuplje z drugimi občinami in regijami.
3. c)Ohranjanje prepoznavnosti prostora, kar se zagotavlja z usmerjanjem poselitve v območja naselij in s sanacijo območij razpršene gradnje ter drugih razvrednotenih območij in ohranjanjem kmetijske rabe. Pri umeščanju novih ureditev in objektov v krajino je treba ohranjati prvine krajinske prepoznavnosti, kot so kraška polja in vrtače, vodne in obvodne krajine, živice in drevesni osamelci v kmetijski krajini, visokodebelni sadovnjaki ob naseljih in strukturiranost kmetijskih zemljišč.
4. d)Ohranjanje naravnih kakovosti prostora, kar se zagotavlja z usmerjanjem novogradenj predvsem v obstoječa naselja in s sanacijo razvrednotenih območij ter s pazljivim umeščanjem ureditev in objektov v naravno okolje;
5. e)Izboljšanje dostopnosti z javnim potniškim prometom in prometne opremljenosti naselij, gospodarskih con in turističnih območij, kar se zagotavlja z izgradnjo novih in prenovami obstoječih prometnic – cest, železniške proge, poti, kolesarskih poti, z zagotavljanjem ustreznih prometnih ureditev v naseljih za povečanje prometne varnosti in za potrebe javnega potniškega prometa;
6. f)Izboljšanje energetske ter komunalne opremljenosti naselij, gospodarskih con in turističnih območij, kar se zagotavlja s postopnim opremljanjem s prioritetami in faznostjo glede na njihovo vlogo in pomen v omrežju naselij – dograditev in povezovanje vodovodnega omrežja, izgradnja kanalizacijskih omrežij s čistilnimi napravami, izgradnja plinovodnega omrežja, dograditev vročevodnega omrežja, izboljšava elektroenergetskega in telekomunikacijskega omrežja.
7. g)Varčna in smotrna raba prostora ter skrb za okolje, kar se zagotavlja z umeščanjem dejavnosti v prostor na način, da se izkoristi potenciale prostora za razvoj dejavnosti in da se upošteva čim manjšo ranljivost okolja. II.3 Zasnova prostorskega razvoja občine 9. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti)

(1)Občina Grosuplje (v nadaljevanju: občina) bo nadaljnji prostorski razvoj gradila na usklajenih pristopih ohranjanja in varovanja obstoječih kakovosti, prenove in revitalizacije opuščenih in razvrednotenih območij ter krepitve nezadostno razvitih funkcij in kakovosti, vse ob dejavnem sodelovanju nosilcev urejanja prostora in povezanih resorjev.

(2)Občina bo spodbujala policentrični razvoj, pri čemer bo imelo Grosuplje kot občinsko središče poudarjeno vlogo nosilca centralnih funkcij, družbenih in gospodarskih dejavnosti ter stanovanj. Hkrati se bodo kot pomembnejša lokalna središča razvijala še naselja Šmarje - Sap, Polica, Velika Račna - Mala Račna, Velika Žalna in Št. Jurij - Mala vas.

(3)Prostorske možnosti za razvoj gospodarskih dejavnosti bo občina zagotavljala na območjih, kjer glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti za njihov razvoj, vključno s prometno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo ali možnostjo za komunalno opremljanje (predvsem v Grosupljem, Šmarju - Sap, Malem Vrhu pri Šmarju, Cikavi). Pri umeščanju in razvoju gospodarskih dejavnosti bo občina upoštevala združljivost proizvodnje z drugimi dejavnostmi in rabami prostora.

(4)Prostorske možnosti za zadostno število in različne tipe stanovanj bo občina zagotavljala predvsem v obstoječih naseljih, načrtovala pa bo tudi zgostitve in zaokrožitve poselitvenih območij ter širitve naselij za stanovanja. Pri tem bo upoštevala merila za kakovostno bivanje, kot so osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje, dostopnost do osrednjih in družbenih dejavnosti, javni promet ter združljivost z drugimi dejavnostmi. Zaradi racionalne rabe prostora, varčevanja z energijo in materialnimi sredstvi bo občina gradnjo usmerjala v območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje. Širitve so zato skoncentrirane v lokalnih središčih (Grosuplje, Šmarje Sap in Polica), za kar so izdelani Urbanistični načrti.

(5)Oskrbne in storitvene dejavnosti ter omrežje družbenih dejavnosti bo občina usmerjala v lokalna središča, pri čemer bo upoštevala merila za kakovostno umeščanje tovrstnih dejavnosti v prostor in zagotavljala ustrezno dostopnost. Občina bo ohranjala in prenavljala obstoječe (predvsem v Grosupljem, Šmarju - Sap, Polici, Št. Juriju - Mali vasi, Sp. Slivnici, Velikem Mlačevem, Veliki in Mali Žalni, Veliki Račni in Čušperku) in spodbujala nove ureditve za te dejavnosti, s ciljem dosegati visoko kakovost oskrbe prebivalcev v občini. Omrežje družbenih dejavnosti bo dopolnjevala glede na demografska gibanja in dostopnost.

(6)Občina Grosuplje bo razvijala potenciale za razvoj turizma in rekreacije ter dopolnjevala turistično rekreacijsko infrastrukturo. Razvoj bo usmerjen v dvig kvalitete ponudbe in spodbujanje trajnostnih oblik turizma. S prostorskega vidika bo treba intenzivnost in vrste turistične in rekreativne dejavnosti načrtovati skladno z varstvenimi režimi, prepoznavnimi naravnimi in simboličnimi kakovostmi krajine, razvitostjo obstoječe turistične in rekreacijske infrastrukture ter varstva virov za razvoj drugih dejavnosti v prostoru.

(7)Zasnova prostorskega razvoja občine je razvidna v grafičnem delu strateškega dela občinskega prostorskega načrta (Zasnova prostorskega razvoja – karta 1).

1. člen (usmeritve za zasnovo prostorskega razvoja) Razvoj dejavnosti bo skladen z naravnimi in kulturnimi značilnostmi prostora. Občina načrtuje »selektivno intenzivni« prostorski razvoj v naslednjih razvojnih območjih:
2. severno obrobje Grosupeljskega polja,
3. zahodni del Grosupeljskega polja (in Škocjansko hribovje),
4. Grosupeljsko polje,
5. vzhodno obrobje Grosupeljskega polja (in Žalsko Lučka uvala),
6. Radensko polje - Lučki dol,
7. Kremenica - Ilova gora.
8. člen (usmeritve za razvoj Grosupeljskega polja) Grosupeljsko polje bo območje intenzivnega razvoja. Ključne usmeritve za prostorski razvoj so: – Utrjuje in nadgrajuje se vlogo in položaj Grosuplja kot medobčinskega središča, zato se zagotavlja prostorske možnosti za družbene dejavnosti, upravno središče, kulturni center; – Poleg mesta Grosuplje se spodbuja razvoj pomembnejšega lokalnega središča Šmarje Sap; – V preostalem delu območja se ohranja odprti prostor (prostorsko razmerje med kmetijskimi in gozdnimi površinami) in manjša naselja, ki se razvijajo vzdržno, v skladu s svojo razmeroma ohranjeno originalno gručasto obliko poselitve; – Zagotavlja se varstvo naravnih in kulturnih kakovosti prostora; – Ohranja se možnosti za razvoj intenzivnejšega kmetijstva; – Zagotavlja se povezanost komunalnih infrastrukturnih sistemov ter dograjevanje manjkajočih elementov posameznih infrastrukturnih omrežij.
9. člen (usmeritve za razvoj območij severnega in vzhodnega obrobja ter zahodnega dela Grosupeljskega polja, Radenskega polja in Lučkega dola) Severno in vzhodno obrobje ter zahodni del Grosupeljskega polja, Radensko polje in Lučki dol bodo območja zmernega razvoja. Ključne usmeritve za prostorski razvoj so: – Spodbuja se vitalnost in privlačnost podeželja. V območju se krepijo posamezni poli poselitve, ki podeželje povezujejo z mestom Grosuplje, s tem se izenačujejo strukturne razlike med območji v občini. – Spodbuja se razvoj in krepitev lokalnih središč (Velika Račna - Mala Račna, Velika Žalna, Št. Jurij - Mala vas, Polica). Nove posege se usmerja v izboljšanje kakovosti bivanja in dela prebivalcev naselij. – Poselitev se usmerja v zgostitev naselij (kjer je to prostorsko mogoče) in izjemoma zaokroževanje naselij ob upoštevanju vrednot okolja. – Zagotavlja se varstvo naravnih in kulturnih kakovosti prostora, še posebej na območjih dediščinske kulturne krajine Radenskega polja in Lučkega dola. Del območja pripada območju nacionalne prepoznavnosti Radensko polje. Spodbuja se dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi in nadgradnji kulturnih in naravnih vrednot območja (kmetijstvo, gozdarstvo, varstvo kulturne dediščine in narave). – Območje Radenskega polja je razglašeno za Krajinski park Radensko polje v skladu z Uredbo o Krajinskem parku Radensko polje, Uradni list RS, št. 21/11 in Odlokom o Krajinskem parku Radensko polje, Uradni list RS, št. 16/
10. – Na območju naravne vrednote z evidentifikacijsko številko 8036 Šmarje - Sap je sprejet Odlok o začasnem zavarovanju naravne vrednote na območju Gajnič in Tlak, Uradni list RS, št. 10/
11. – Ohranja se odprti prostor (prostorsko razmerje med kmetijskimi in gozdnimi površinami). Gospodarsko učinkovito kmetijstvo se usmerja na območja z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo, na drugih kmetijskih območjih pa predvsem kot skrbnika vira in prepoznavne kulturne krajine. – Zagotavlja se povezanost komunalnih infrastrukturnih sistemov ter dograjevanje manjkajočih elementov posameznih infrastrukturnih omrežij. Zagotavlja se boljšo prometno povezanost območja.
12. člen (usmeritve za razvoj območja Kremenica - Ilova gora) Kremenica in Ilova gora bosta območji zadržanega razvoja z upoštevanjem varstva naravnih kakovosti prostora. Ključne usmeritve za prostorski razvoj so: – Ohranja se naravne vrednote in kulturno krajino kmetijske krajine Ilove gore; – Omejuje se proces naravnega sukcesivnega zaraščanja kmetijskih površin; – Ohranja se kontinuiteta poselitvenega in obdelovalnega vzorca ter krajinskega merila (velikostno razmerje krajinskih prvin, ki narekuje strukturiranost prostora); – Z gozdovi se gospodari v skladu z gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi načrti (letni posek, ustrezno trasiranje gozdnih prometnic, pogozdovanje z ustreznimi vrstami ipd.). II.4 Usmeritve za razvoj poselitve
13. člen (razvoj omrežja naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)Občina Grosuplje bo razvijala policentrično omrežje naselij v okviru občine in regije. Razvijalo se bo omrežje ustrezno opremljenih središč, ki so generator razvoja svojega zaledja in ki omogočajo vsem prebivalcem udobno, cenovno ugodno, varno in okoljsko sprejemljivo dostopnost do javnih funkcij, delovnih mest, storitev in znanja.

(2)Mesto Grosuplje se bo razvijalo kot intenzivno urbano, zaposlitveno središče in si tako krepilo vlogo središča medobčinskega pomena. Grosuplje bo nadgradilo svojo lokalno identiteto in s tem okrepilo občutek pripadnosti prebivalcev svojemu kraju. Mesto bo svojo vlogo v urbanem sistemu krepilo predvsem z razvojem centralnih dejavnosti (uprava, šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kultura, trgovina, turizem in gostinstvo, komunikacije, šport, rekreacija, parkovne in druge zelene površine), gospodarstva in kakovostnih stanovanj. Za dosego teh ciljev bo treba izoblikovati prepoznavnost / značaj in center mesta, izboljšati komunalno in prometno infrastrukturo, nadaljnji razvoj pa bo odvisen tudi od izgradnje obroča obvozne ceste.

(3)Šmarje Sap se bo razvijalo kot pomembnejše lokalno središče in bo skupaj z Grosupljem, predstavljalo glavno urbanizacijsko os občine. Še naprej se bo razvijalo kot gospodarsko, zaposlitveno, kulturno-turistično in oskrbno središče, kot dopolnitev funkcij in ponudbe mestnih dejavnosti Grosuplja. Šmarje Sap se bo razvijalo v smislu kvalitativnega in vsebinskega dopolnjevanja obstoječih funkcij in dejavnosti ter možnostjo stanovanjske gradnje. Jedro naselja se bo dopolnilo in uredilo s terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi. Hkrati pa se bodo načrtovale kvalitetne javne površine z zelenimi povezavami v zaledje odprtega prostora. Gre predvsem za površine namenjene športu in rekreaciji ter druge zelene površine, ki predstavljajo ločevalne pasove in omogočajo kvaliteto bivanja se ohranja in povezuje v zeleni sistem.

(4)Lokalna središča 1. reda so naselja ki imajo pomembnejšo funkcijo v omrežju naselij, pretežno pa so središča krajevnih skupnosti: Velika Račna, Mala Račna, Velika Žalna, Št. Jurij - Mala vas, Polica. Njihova vloga lokalnih središč se bo krepila, stopnjo centralnosti pa se bo nadgrajevalo in prilagajalo novim razvojnim trendom in dvigu kvalitete ter ravni storitev oskrbnih funkcij. Središča bodo zagotavljala možnosti za ustrezno vsakodnevno trgovsko oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje, kulturne dejavnosti in druženje. Velika Račna, Mala Račna, Velika Žalna, Št. Jurij - Mala vas, Polica bodo ohranili in razvijali svojo lokalno identiteto. Naselja se bodo širila glede na sklop dejavnosti, ki jih imajo in so predvidene v njihovem nadaljnjem razvoju.

(5)Lokalna središča 2. reda so naselja Velika Ilova gora, Mala Ilova gora, Luče, Škocjan, Spodnja Slivnica, Ponova vas, Veliko Mlačevo, Malo Mlačevo, Velika Stara vas, Mala Stara vas, ki bodo prevzela vlogo manjših gravitacijskih jeder za ožje območje. Občina bo spodbujala razvoj lokalnih središč v mejah prostorskih možnosti in potreb zaledja. Središča bodo zagotavljala nujne oskrbne funkcije, glede na lokacijo in velikost zaledja pa tudi dodatne dejavnosti, kot so obrt, izobraževanje, kulturne dejavnosti.

(6)Usmeritve za razvoj poselitve so razvidne v grafičnem delu strateškega dela občinskega prostorskega načrta (Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ter prikaz okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi okvirnih območij razpršene poselitve – karta 3).

1. člen (razvoj drugih naselij) Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovita izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo.
2. člen (splošne določbe za notranji razvoj, prenovo in širitev naselij)

(1)Občina bo prostorski razvoj usmerjala v smislu uravnoteženega razvoja obstoječega poselitvenega vzorca in tako ohranjala značilno prepoznavnost celotnega teritorija in posameznih območij v občini.

(2)Občina bo spodbujala hitrejši razvoj lokalnih središč vseh stopenj v mejah ugotovljenih prostorskih možnosti in potreb zaledja.

(3)Občina bo poselitev prvenstveno razvijala v smeri dviga kakovosti naselij z notranjim razvojem, glede na razvojne potrebe pa tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami obstoječih naselij.

(4)Učinkovitejše komunalno in stanovanjsko gospodarstvo se bo zagotavljalo z večjo koncentracijo stanovanj in delovnih mest v naseljih, ki so v celoti ali deloma že komunalno opremljena. Z usmerjanjem gradenj na opredeljena območja bo občina omejevala razpršeno gradnjo ter onesnaževanje okolja. Za izvajanje načrtovanega razvoja poselitve je osnovni pogoj pravočasno pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč.

1. člen (notranji razvoj naselij) Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin je treba na naslednjih ravneh prostorskega načrtovanja upoštevati naslednje usmeritve: – Kvalitetno se ureja in dopolnjuje mesto Grosuplje. Prenova se osredotoča na dvig urbanosti, v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove je treba upoštevati ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja. – Prenavlja se vaška središča naselij Blečji Vrh, Luče in Velika Račna. Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih v skladu z usmeritvami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pri načrtovanju prenove je treba upoštevati ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja, za varovano naselje Velika Račna se prenove izvaja v skladu s konservatorskim načrtom prenove. – Izboljšati je potrebno kvalitetni nivo infrastrukture in vlagati v ureditev javnih prostorov in javne opreme v naseljih. Za kvaliteto življenja v naseljih so ključnega pomena naravne sestavine in kvalitetno grajeno javno dobro, kot so prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice in podobno, zato se jih v čim večji meri vključuje v urbane strukture. Zelene in druge javne odprte površine se načrtuje tako, da so dostopne za vse prebivalce in raznovrstne glede vloge, uporabnosti in krajinskih struktur ter da prispevajo k prepoznavni podobi naselja. – Omogoča se gradnjo novih ali nadomestnih kmetij in prenovo oziroma posodobitev funkcionalnih objektov ter jih usposablja za sodobno kmetovanje in skrbi za neoviran dostop do gospodarskih dvorišč ter transportnih možnosti. – Vodni in obvodni prostor, gozdove, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključuje v zeleni sistem naselij. V bližini naselij se izkorišča rekreacijski potencial gozdov in kmetijskih površin, ki se ga primerno izkoristiti v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij. – Pri načrtovanju in urejanju lokalih središč, podeželskih naselij in vasi se upošteva razvojne trende (izboljšanje pogojev za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih dejavnosti) in ohranjanje njihove tradicionalne strukture. Prenove in novogradnje podeželskih naselij in vasi se urbanistično in arhitekturno prilagaja tradicionalni strukturi. V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenja gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev. – Dosega se boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo (centralne dejavnosti, gospodarske cone) praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naselju Grosuplje (Adamičeva cesta, gospodarska cona med Adamičevo in Cesto na Krko, obstoječa gospodarska cona ob železniški progi, gospodarska cona Jug) in Šmarje Sap (center naselja). Spodbuja se spremembe obstoječih neustrezno izkoriščenih objektov. Sanira se degradirana urbana območja: (Grosuplje – gospodarska cona med Adamičevo in Cesto na Krko).
2. člen (širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave) Prostorske možnosti za razvojne dejavnosti bo občina zagotavljala tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij. – Širitve poselitvenih območij se prvenstveno usmerja v urbana območja: naselij Grosuplje, Šmarje Sap in Polica (na podlagi urbanističnega načrta). V ostalih lokalnih središčih Velika Račna, Mala Račna, Velika in Mala Žalna, Št. Jurij - Mala vas, Polica, Velika Ilova Gora, Mala Ilova Gora, Luče, Škocjan, Spodnja Slivnica, Ponova vas, Veliko Mlačevo, Malo Mlačevo, Velika Stara vas, Mala Stara vas se dopuščajo širitve in zaokrožitve naselij v skladu z njihovimi razvojnimi potrebami in prostorskimi možnostmi. Območja širitev in zaokrožitev naselij je treba načrtovati z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti. – V ostalih naseljih, ki niso lokalna središča, so dopustne le minimalne zaokrožitve in zgostitve. Nova razpršena gradnja, širitve razpršene gradnje in razraščanje naselij na robovih ni dopustno. – Sestavni del občinskega podrobnega prostorskega načrta za varovano naselje Velika Račna mora biti konservatorski načrt prenove.
3. člen (razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)V naselja se umešča različne dejavnosti, s čimer se dosega mešanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in razdalje nujnih voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se razporeja tako, da so medsebojno združljive in ne motijo ena druge. Območja mešane rabe omogočajo hitrejše prilagoditve dejavnosti po načelu pestrosti.

(2)Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino. Zagotavlja se primerne gostote, tako na novih razvojnih območjih kot na območjih zgostitev ekstenzivno izrabljenih površin.

(3)V območja za proizvodnjo (gospodarske cone v Grosuplju, Cikava, Šmarje Sap, Mali vrh pri Šmarju, Zgornje Duplice) se lahko umeščajo različne, vendar s proizvodnjo in med seboj kompatibilne rabe, kot so tehnološki parki. Okoljsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja se lahko umešča v mešana območja. V območja namenjena objektom za kmetijsko proizvodnjo (Mali Vrh pri Šmarju, Zgornja Slivnica, Cikava, Veliko Mlačevo, Benat in Medvedica) se umeščajo zgolj dejavnosti kmetijske rabe.

(4)Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerja v centre (Grosuplje, Šmarje Sap, Polica, Velika Žalna, Velika Račna), kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer se jim bo zagotavlja dobra dostopnost, v čim večji meri z javnim prometom, kolesarskimi in peš potmi.

(5)Stanovanja se umešča v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče dejavnosti ter v območja mešane rabe. V podeželskih naseljih se zaradi preprečevanja emisijskih vplivov poskrbi za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš od kmetijskih objektov. – Širitve naselij za organizirano stanovanjsko gradnjo se načrtuje predvsem v osrednjem urbaniziranem delu občine, v naseljih Grosuplje in Šmarje Sap, ki sta zaradi svoje razvitosti, opremljenosti s centralnimi funkcijami in dobrimi prometnimi povezavami najbolj primerni za umestitev novih stanovanjskih površin. – Zgostitve in zaokrožitve poselitvenih območij za namen stanovanj se v skladu s krepitvijo lokalnih centrov načrtuje v Grosuplju in Šmarju Sap ter lokalnih središčih I. reda (Velika in Mala Žalna, Št. Jurij - Mala vas, Polica). V vseh lokalnih središčih se stanovanja načrtuje tudi v okviru prenov in sanacij degradiranih območij. V ostalih delih občine se predvideva minimalen delež novih stanovanj, predvsem v sklopu zapolnjevanja nepozidanih zemljišč znotraj naselij. – Območja počitniških objektov, ki so bila posebej načrtovana za občasno bivanje, se še naprej prvenstveno namenjena tovrstnemu bivanju. Območja, ki so ustrezno komunalno opremljena in locirana tako, da je mogoče zagotoviti učinkovit javni promet in dostop do družbene infrastrukture se lahko prestrukturirajo v mešana območja s stalno naselitvijo. Nova območja se lahko v omejem obsegu načrtujejo na območjih, kjer bo zagotovljena organizirana infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter ekoloških razmer okolja. 20. člen (selitev kmetij)

(1)Kjer zaradi prostorskih omejitev in pomanjkanja komunalne opremljenosti ter morebitne nezdružljivosti rab razvoja perspektivnih kmetij v naselju ni mogoče zagotoviti, se na podlagi preveritev s kmetijskega in prostorskega – urbanističnega in krajinskega ter okoljskega vidika določijo zemljišča za selitev kmetij iz strnjenih naselij na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije.

(2)Za poseg v prostor kot oblikovanje nove kmetije na območju krajine mora oseba izpolnjevati naslednje prostorske pogoje, in sicer mora imeti v posesti ali dolgoročnem najemu, kjer želi graditi: – 2–3 ha intenzivnih kmetijskih površin (vinograd, sadovnjak ali rastlinjak), – ali 4–6 ha obdelovalnih površin (njive), – ali 7–10 ha travnikov in pašnikov, – ali 10–25 ha lesno pridelovalnega gozda.

(3)Poleg prostorskih danosti mora oseba izpolnjevati še naslednje pogoje: – imeti status kmeta, – predložiti potrdilo, da se preživlja izključno s kmetijsko dejavnostjo in – predložiti potrdilo kmetijsko pospeševalne službe glede perspektivnosti kmetije. 21. člen (sanacije neurejenih romskih naselij)

(1)Ohranjajo se lokacije obstoječih romskih naselij. Občina bo hkrati zagotavljala komunalno opremljanje in racionalnejše ureditve znotraj obstoječih naselij Smrekec, Oaza in Pri Nikotu. Sanacije neurejenih romskih naselij, ki so nastala in se širijo bolj ali manj nekontrolirano, je treba načrtovati celostno, v okviru celotne občine. Občina zagotovi pripravo ustreznih strokovnih podlag za urejanje posameznih naselij (zazidalni preizkusi, regulacijski načrti ipd.), vključno z urejanjem statusa zemljišč in njihovega komunalnega opremljanja.

(2)V primeru preostalih, manjših romskih zaselkov in gradenj je treba preprečevati njihovo širjenje in poiskati možnosti za preselitev na območje naselij iz prvega odstavka tega člena, ki so bodo kompleksno in načrtno urejala kot romska naselja. 22. člen (sanacije razpršene gradnje)

(1)Občina bo preprečevala nadaljnjo razpršeno gradnjo z omejevanjem poselitve zunaj naselij in z opredelitvijo novih, prostorsko utemeljenih in okoljsko sprejemljivih območij za pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo širitev, predvsem pa z območji za kompleksno gradnjo.

(2)Na območjih razpršene gradnje se v nadaljnjem prostorskem razvoju preprečuje nadaljnja razpršena gradnja. Razpršena gradnja, predvsem posamične stanovanjske hiše zunaj naselij, se sanira s komunalnim opremljanjem, lahko pa tudi z zgoščevanjem, kjer je to urbanistično in krajinsko sprejemljivo.

(3)Na območjih razpršene gradnje se gradnja novih objektov dovoli, če gre za morfološko in funkcionalno zgoščanje ob poteh oziroma na križiščih ali na območjih, kjer je možno izoblikovati jedra te poselitve, kjer je to skladno s shemo prostorskega razvoja naselja ter ob pogoju dobre dostopnosti. Izjema so lahko gradnje v okviru preselitve kmetij, ki pa se mora v prostorskih preveritvah izkazati kot sprejemljiva (npr. z vidika vplivov na okolje, vidne izpostavljenosti ipd.).

(4)Zgošča in zaokroža se predvsem tista razpršena gradnja, ki ima možnost za ustrezno prometno in komunalno ureditev, oskrbo z urbanimi dejavnostmi in navezavo na prometno omrežje ter javni promet. Pri zgoščevanju in zaokroževanju je treba upoštevati skladnost meja urbanih struktur v njihovem odnosu do zaokroženih naravnih območij v krajini.

1. člen (urbanistično oblikovanje naselij) Za zagotavljanje skladne oblikovne podobe naselij je treba na naslednjih ravneh prostorskega načrtovanja upoštevati naslednje usmeritve: – Z oblikovanjem naselij se: – varuje podobo, merilo in krajinski okvir, – prenavlja in sanira degradirana območja, – ustvarja arhitekturno in krajinsko prepoznavnost v sožitju z obstoječimi kvalitetami prostora; – Zagotavlja se ohranjanje prepoznavnosti naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Ohranjanje arhitekturne prepoznavnosti se izvaja z načrtnim urejanjem in prenovo naselij. – Pri načrtovanju vaških naselij se zagotavlja upoštevanje tradicionalne strukture ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihovo značilno podobo silhuet in robov kot delov kulturne krajine ter vzpodbuja notranji razvoj zlasti s kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov. Nove kmetije se gradijo na robu vasi, odsluženi objekti v vasi se prepustijo drugim dejavnostim (npr. stanovanjski, turistični, obrtni dejavnosti ipd.). – Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi iz vidika varstva kulturne dediščine. – Razvoj naselij se prilagaja geometriji reliefnih oblik, omrežju vodotokov, smerem komunikacij in regulacij ter smerem in konfiguraciji zidave. Na ravninskem delu se naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi. – Tipe zazidave se uskladi z obstoječo pozidavo, ob upoštevanju sodobnih trendov v arhitekturi, urbanizmu in krajinski arhitekturi (ob upoštevanju obstoječe kvalitete arhitekture tega območja). Pri tem se sledi načelom kvalitetnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, estetskim oblikovanjem celotnega območja, kakor tudi posameznih stavb. – Ob prenovi obstoječih stavb in umeščanju nove arhitekture se spodbuja in zagotavlja: – sanacijo vidno degradiranih prostorov, – ustvarjanje arhitekturne prepoznavnosti v sožitju z obstoječimi kvalitetami prostora, – ureditve zunanjih površin s »skrbnim« oblikovanjem reliefa, – uveljavljanje bioklimatskih principov gradnje, – racionalno rabo energije in uvajanje alternativnih energetskih sistemov. II.5 Usmeritve za razvoj v krajini
2. člen (krajinska območja)

(1)Glede na enotne naravne in kulturne značilnosti ter prevladujoč rabo se prostor Občine Grosuplje členi na naslednja krajinska območja:

1. severno obrobje Grosupeljskega polja,
2. zahodni del Grosupeljskega polja in Škocjansko hribovje,
3. Grosupeljsko polje,
4. vzhodno obrobje Grosupeljskega polja in Žalsko Loška uvala,
5. Kremenica,
6. Radensko polje,
7. Ilova gora,
8. Lučki dol.

(2)Usmeritve za razvoj v krajini so razvidne v grafičnem delu strateškega dela občinskega prostorskega načrta (Usmeritve za razvoj v krajini – karta 4a).

1. člen (usmeritve za krajinsko območje severno obrobje Grosupeljskega polja) Pri nadaljnjem razvoju in na naslednjih ravneh prostorskega načrtovanja je treba upoštevati naslednje usmeritve: – Krajina naj se razvija kot pretežno kulturna krajina. – Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin območja Magdalenske gore in vasi Blečji vrh so lokalnega oziroma državnega pomena. Magdalenska gora predstavlja območje pomembne arheološke dediščine medtem ko vas Blečji vrh predstavlja pomembno naselbinsko dediščino. – Varuje se območja vodnih virov. – Smotrno se gospodari z gozdovi (preprečuje se goloseke, pazljivo se načrtuje gozdne prometnice). – Sanira se obstoječe kamnolome (nedelujoče in tiste, ki obratujejo brez dovoljenj). – Poostri se nadzor nad stihijsko rastjo razpršene gradnje, obstoječo razpršeno gradnjo se zaokroži in komunalno uredi. – Omeji se gradnjo novih počitniških ali stanovanjskih objektov na izpostavljenih legah, vzdolž cest in na kmetijskih površinah. – Ohranja se mozaično podobo kmetijskih površin ter vzpodbuja obnavljanje visokodebelnih sadovnjakov, ki nastopajo v tradicionalni podobi naselij. – Premišljeno se razvija različne oblike turizma (za pohodništvo in kolesarjenje se v gozdu izrabi obstoječe, označene gozdne vlake in druge označene poti na območjih, določenih v prostorskem delu območnega gozdno gospodarskega načrta.
2. člen (usmeritve za krajinsko območje zahodni del Grosupeljskega polja in Škocjansko hribovje) Pri nadaljnjem razvoju in na naslednjih ravneh prostorskega načrtovanja je treba upoštevati naslednje usmeritve: – Krajina naj se razvija kot pretežno kulturna krajina. – Za večji del območja velja naravovarstveni status ekološko pomembnega območja in posebnega varstvenega območja (Natura 2000). – Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin območja so lokalnega oziroma državnega pomena. – Ohranja se kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca ter krajinskega merila (velikostno razmerje krajinskih prvin, ki narekuje strukturiranost prostora). – Zagotavlja se ohranjanje strukture celkov (prostorska umeščenost objektov, razporeditev kmetijskih površin in sadovnjakov). – Zagotavlja se smotrno gospodarjenje z gozdovi. – Varuje se območja vodnih virov. – Ohranja se naravni vodni in obvodni svet z ustreznim varovalnim načrtovanjem protipoplavnih ureditev (dolina Škofeljščice).
3. člen (usmeritve za krajinsko območje Grosupeljsko polje) Pri nadaljnjem razvoju in na naslednjih ravneh prostorskega načrtovanja je treba upoštevati naslednje usmeritve: – Krajina naj se razvija kot pretežno urbana in kmetijsko intenzivna krajina. – Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin območja Grosupeljskega polja so lokalnega oziroma državnega pomena. Kot krajinske posebnosti enote predstavljajo z gozdom pokriti osamelci in naravni pomol Koščakov hrib. – Vodnogospodarske ureditve vodotokov se, skladno z okoljem, kvalitetno načrtuje (ureditev vodotoka Grosupeljščica, vodni zadrževalnik Bičje). – Ekološko pestrost prostora se mora ohranjati z varovanjem mokrišč (Bičje). – Obsežne meliorirane kmetijske površine se krajinsko ustrezno strukturira z ohranjanjem naravne zarasti oziroma uvajanjem novih živic, drevesnih osamelcev, skupin drevja in grmovnic, obrežne zarasti. – Ohranja se tradicionalna podoba naselij in kulturne krajine, s preprečevanjem zaraščanja travniških površin in obnovo visokodebelnih sadovnjakov. – Poostri se nadzor nad stihijsko rastjo razpršene gradnje, obstoječo razpršeno gradnjo se zaokroži in komunalno uredi. – Sanira se obstoječe kamnolome in deponije.
4. člen (usmeritve za krajinsko območje vzhodno obrobje Grosupeljskega polja in Žalsko Loška uvala) Pri nadaljnjem razvoju in na naslednjih ravneh prostorskega načrtovanja je treba upoštevati naslednje usmeritve: – Krajina naj se razvija kot pretežno kulturna krajina. – Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin so lokalnega in državnega pomena. – Ohranja se tradicionalna podoba kulturne krajine in arhitekturne dediščine (prostorski položaj, struktura naselij, vaška arhitektura, kozolci, naravne in grajene dominante – cerkve na vzpetinah, vaška drevesa). Vzdržuje in ohranja se značilno zaporedje rab prostora: naselje - sadovnjak - kozolec - njivski svet - gozd. – Ohranja se izvorni poselitveni vzorec, širitev naselij se selektivno usmerja v ureditvena območja naselij in preprečuje razpršeno gradnjo stanovanjskih objektov ter zraščanje naselij ob komunikacijah. – Omejuje se posege v vodna telesa, ohranja se struge, bregove ter obvodno krajino v čimbolj naravnem stanju. – Sanira se obstoječe kamnolome (nedelujoče in tiste, ki obratujejo brez dovoljenj).
5. člen (usmeritve za krajinsko območje Kremenica) Pri nadaljnjem razvoju in na naslednjih ravneh prostorskega načrtovanja je treba upoštevati naslednje usmeritve: – Krajina naj se razvija kot pretežno naravna krajina. – Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin prostora so lokalnega pomena. – Ohranja in vzdržuje se morfologijo vodnih pojavov in obvodno zarast. – Smotrno je potrebno gospodariti z gozdovi (preprečuje se goloseke in pazljivo načrtuje gozdne prometnice). – Omejuje se proces naravnega sukcesivnega zaraščanja kmetijskih površin. – Ohranja se kontinuiteta poselitvenega in obdelovalnega vzorca ter krajinskega merila (velikostno razmerje krajinskih prvin, ki narekuje strukturiranost prostora).
6. člen (usmeritve za krajinsko območje Radensko polje) Pri nadaljnjem razvoju in na naslednjih ravneh prostorskega načrtovanja je treba upoštevati naslednje usmeritve: – Krajina naj se razvija kot pretežno kulturna krajina. – Vrednosti naravnih in kulturnih prvin Radenskega polja so državnega pomena, zato je opredeljeno kot območje nacionalne prepoznavnosti. Območje je izjemno zaradi značilnega hidrološkega režima in pod vplivom vode nastalih reliefnih tvorb ter skladnosti med rabo prostora in naravnimi danostmi. – Radensko polje ima varstveni status krajinskega parka, naravne vrednote, ekološko pomembnega območja in območja Nature
7. Pri načrtovanju posegov in dejavnosti na tem območju je potrebno upoštevati smernice – Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. – Znotraj območja nacionalne prepoznavnosti Radensko polje se nahaja več varovanih enot: dediščinski kulturni krajini (Spodnja Slivnica – Kulturna krajina in Zagradec pri Grosupljem – Kulturna krajina Radensko polje), območja arheološke dediščine (arheološko najdišče Boštanj, arheološki območji Zavrh in Kopanj), naselbinska dediščina (vaško središče Velika Račna), območje razvalin gradu Boštanj. Upoštevati je potrebno identiteto teh območij, ohranjati vidno privlačnost ter varovati poglede na prostorske dominante in izjemne prvine krajine. Območja je potrebno urejati v skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. – Ohranja se naravne razširjenosti habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst v največji možni meri. – Ohranja in vzdržuje se naravne kot tudi kulturno pomembne pojavne oblike vode in vodnega roba. – Ohranja se mozaična struktura krajine; različna kmetijska raba, gozdne zaplate in živice, vaška naselja, ki temelji na upoštevanju funkcionalnih, oblikovnih in ekoloških načel in varovanju kulturne krajine. Pospešuje se razvoj dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturnega in zgodovinskega okolja z dediščino ter omejuje ali preprečuje tiste dejavnosti, ki jih načenjajo. – Ohranja in obnavlja se tradicionalna podoba in umestitev naselij v krajino (zaporedje rab prostora v ravnini: naselje - sadovnjak - kozolec - njivski svet - gozd), širitev naselij se selektivno usmerja v ureditvena območja naselij, preprečuje se zraščanje naselij ob komunikacijah. – Nadaljnji razvoj poselitve, turizma in rekreacije je potrebno uravnotežiti z naravnimi danostmi, zmogljivostmi in merilom prostora.
8. člen (usmeritve za krajinsko območje Ilova gora) Pri nadaljnjem razvoju in na naslednjih ravneh prostorskega načrtovanja je treba upoštevati naslednje usmeritve: – Krajina naj se razvija kot pretežno naravna krajina. – Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin območja Ilova gora so pretežno lokalnega pomena. Krajinska posebnost enote je pojavnost naselij v obliki zaplat sredi sicer sklenjenega gozdnega prostora. – Z ustreznimi ukrepi se preprečuje zaraščanje »celkov«, povsod tam, kjer je to gospodarsko sprejemljivo in hkrati potrebno z vidika ohranjanja celovite podobe krajine. – Smotrno se gospodari z gozdovi (preprečuje se goloseke in pazljivo načrtuje gozdne prometnice). – Ohranja in obnavlja se tradicionalna podoba in umestitev naselij v krajino (zaporedje rab prostora v ravnini: naselje - sadovnjak - kozolec - njivski svet - gozd). – Spodbuja se obnovo visokodebelnih sadovnjakov, ki nastopajo v tradicionalni podobi naselij. – Omejuje se proces naravnega sukcesivnega zaraščanja kmetijskih površin. – Ohranja in vzdržuje se morfologijo vodnih pojavov in obvodno zarast.
9. člen (usmeritve za krajinsko območje Lučki dol) Pri nadaljnjem razvoju in na naslednjih ravneh prostorskega načrtovanja je treba upoštevati naslednje usmeritve: – Krajina naj se razvija kot pretežno kulturna krajina. – Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin so lokalnega pomena. Močno prostorsko dominanto predstavlja cerkev s pokopališčem, ki leži na dnu suhega kraškega polja. – Za območje dediščinske kulturne krajine EŠD 24420 Luče – Kulturna krajina Lučki dol je potrebno izdelati krajinsko zasnovo. – Preprečujejo se spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih in se jih ohranja v naravnem stanju z obrežno zarastjo vred. – Ohranja se naravne razširjenosti habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst v največji možni meri. – Omejuje se proces naravnega sukcesivnega zaraščanja kmetijskih površin. – Ohranja se kontinuiteta poselitvenega in obdelovalnega vzorca ter krajinskega merila (velikostno razmerje krajinskih prvin, ki narekuje strukturiranost prostora). – Ohranja se značilno naselbinsko, krajinsko, arhitekturno tipologijo in morfologijo. – Pospešuje se razvoj dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturnega in zgodovinskega okolja z dediščino ter omejuje ali preprečuje tiste dejavnosti, ki jih načenjajo. – V kmetijskem in gozdnem prostoru se upošteva varstvene usmeritve in pogoje predvsem z vidika varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine. – Vzpodbuja se obnova visokodebelnih sadovnjakov, ki nastopajo v tradicionalni podobi naselij. II.5.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
10. člen (razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire) Površine za razvoj kmetijstva in gozdarstva se bodo ohranjale v sedanjem obsegu, na območjih zaraščanja kmetijskih površin pa se bo vzpodbujala ponovna kmetijska raba tal.
11. člen (območja za kmetijstvo)

(1)Predvsem kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom se bodo ohranjala kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti, hkrati pa se bodo ohranjala tudi druga kmetijska zemljišča in spodbujala kmetijsko rabo. Intenzivnost kmetijske obdelave bo različna, odvisna od pridelovalnega potenciala posameznih območij in omejitvenih dejavnikov za intenziviranje dejavnosti. Omejitveni dejavniki izhajajo predvsem iz ciljev ohranjanja narave, kulturne dediščine, vodnih virov, prepoznavnosti prostora in zdravega bivalnega okolja.

(2)Intenzivnejši kmetijski rabi bo namenjeno predvsem Grosupeljsko polje. Na drugih območjih (vzhodno obrobje Grosupeljskega polja in Žalsko Luška uvala ter zahodni del Grosupeljskega polja in Škocjansko hribovje) bodo v ospredju druge funkcije kmetijstva, kot so ohranjanje kulturne krajine oziroma prepoznavnosti prostora, ohranjanje poseljenosti, razvoj turizma in rekreacije. Na teh območjih se bodo spodbujale tudi dopolnilne dejavnosti, kot so predelava in prodaja kmetijskih pridelkov, čebelarstvo, predelava lesa, kmečki turizem.

(3)Na območjih z močno izraženimi dediščinskimi omejitvami z vidika kulturne krajine (Radensko polje, Lučki dol) in ohranjanja narave (Bičje) se bo spodbujalo tradicionalno kmetijsko prakso in omejevalo preveliko specializacijo in intenzifikacijo.

(4)Na območjih, kjer bi zaraščanje pomenilo izgubo prepoznavnih kulturnih sestavin krajine (predvsem Bičje, Radensko polje, Lučki dol, območja zaselkov Ilove gore), se bo spodbujalo tradicionalno kmetijsko rabo in zaustavljalo nadaljnje zaraščanje.

(5)Posegi na območjih, ki mejijo na najboljša kmetijska zemljišča naj se izvedejo tako, da v najmanjši možni meri negativno vplivajo nanje. Del trajno izgubljenih kmetijskih površin je možno zagotoviti predvsem na površinah v zaraščanju. 35. člen (območja za gozdarstvo)

(1)V občini se bo še naprej zagotavljal osnovni cilj gospodarjenja z gozdovi – proizvodnja kvalitetnega lesa ob zagotavljanju in ohranjanju vseh preostalih funkcij gozda s sonaravnimi načini gospodarjenja z gozdovi. Na ta način se bodo ob nadaljnjem gospodarskem izkoriščanju gozda uresničevali tudi cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju. Gozdovi, ki so naravni vir in naravno bogastvo, se bodo v pretežni meri ohranjali, s tem da bo stopnja varovanja pred spremembo namembnosti in prostorskimi ureditvami, ki bi vplivale na kakovost in količino gozdov, različna glede na pomen gozda.

(2)Najvišjo stopnjo varovanja bo občina zagotavljala na območjih varovalnih gozdov (območje Panškega hriba in gozdov pri Polici) ter gozdov v bližini poselitve, ki se glede na poudarjeno ekološko in socialno funkcijo predlagajo za gozdove s posebnim namenom (območje gozdov na Koščakovem hribu, na osamelcu Ježa in na območju Tlake – Mali vrh). Na strmih predelih (poudarjenost varovalne funkcije) se zagotavljala stalno pokritost tal z vegetacijo, ukrepa malopovršinsko, z nižjo intenziteto sečnje ter uporablja terenu primerno tehnologijo pridobivanja lesa in izgradnje prometnic.

(3)V čim večji meri se bodo varovali tudi drugi gozdovi s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami (ostanki gozda v kmetijski krajini doline Žalne, Grosupeljskega in Radenskega polja, gozdovi na severnem obrobju Grosupeljskega polja in na območju Police), ostanki gozdov v mestni krajini (Koščakov hrib, Smrekec v Grosupljem) ter sklenjeni kompleksi gozda s poudarjeno lesno proizvodno funkcijo (gozdovi na območju Ilove Gore, Kremenice). Zaradi trajnosti zagotavljanja temeljnih vlog gozda je drobljenje gozdnih kompleksov nezaželeno.

(4)Za potrebe gospodarjenja z gozdovi se bodo zagotavljali dostopi do gozdnih zemljišč (gozdne ceste in vlake), kot tudi ustrezni prostori za začasno skladiščenje lesa, pri čemer se bo odpiranje gozdov z gozdnimi cestami in vlakami izvajalo v skladu z gozdnogospodarskimi načrti in usmeritvami javne gozdarske službe.

(5)Spravilo in odvoz lesa naj poteka po že obstoječih gozdnih vlakah in gozdnih cestah. Če to zaradi spremembe namembnosti rabe ni mogoče je potrebno le-te nadomestiti z izgradnjo novih gozdnih prometnic na območju z izvedeno spremembo namembnosti. V predelih, kjer bo zaradi spremembe rabe prišlo do posega v gozdni rob ga je potrebno na novo oblikovati v skladu z naravno strukturo.

(6)V okolici pomembnejših vodnih virov se ohranja naravno drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa na območjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje. 36. člen (območja vodnih površin in vodnih virov)

(1)Občina bo upoštevala naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, kot omejitev pri načrtovanju – na poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.

(2)Občina bo zagotavljala ustrezno oskrbo s pitno vodo in varovala vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter spodbujala varčno in smotrno rabo pitne vode.

(3)Občina bo preprečevala spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih. V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varuje vodne robove ter naravno morfologijo strug in obrežne vegetacije ter površinskih vodnih pojavov v celoti.

(4)Vodovarstvena območja zajetij pitne vode se nahajajo na območju Medvedice, Velike Žalne, Male Loke pri Višnji gori, Ušivca, Črne doline, Zgornjih Duplic ter Malega vrha pri Šmarju. Osrednje varstvo se zagotovi z določitvijo varstvenih pasov z varstvenim režimom. Na teh območjih se upošteva naslednje usmeritve: – Odpadne vode se čisti z javnimi sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod ter z individualnimi čistilnimi sistemi, in sicer z nepretočnimi greznicami in malimi čistilnimi napravami ter obstoječimi greznicami. Pri slednjih se zahteva prilagoditev v rokih in na način, kot je določeno v področnih zakonskih in podzakonskih predpisih. – Gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, uredi se ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune. Gnojevko se odvaža na za to primerne kmetijske površine izven vodovarstvenih območij. – Vse lokalne vodne vire (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali) se ohrani oziroma očisti in ustrezno vzdržuje.

(5)Severno, zahodno in vzhodno obrobje Grosupeljskega polja predstavljajo povirje mnogih vodotokov na območju občine. Ukrepi v povirjih vodotokov morajo biti prilagojeni naravnemu režimu, sprejemljivi so izključno tam, kjer bi lahko erozija oziroma delovanje hudourniških vodotokov in poplav ogrozili varnost ljudi, naselij in infrastrukturo. Na teh območjih se upošteva usmeritve: – Izkoriščanje vode kot naravnega vira mora biti predhodno podvrženo interdisciplinarni presoji ter predpisom, ki urejajo vrsto posegov in način izkoriščanja naravnih virov. – Ohraniti je treba retencijska območja ob vodotokih, saj predstavljajo naravne razlivne površine oziroma zadrževalnike vode. Ohranja se dostopnost do požiralnikov. – Nadaljnje regulacije vodotokov niso sprejemljive (ohranjanje značilne vzdolžne razgibanosti vodotokov z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd.). – Ob Grosupeljščici, Bičju, Podlomščici in na ribniku pri Boštanju se dovoljuje rekreativna in turistična raba vodnega in obvodnega sveta.

(6)Na območju Radenskega in Grosupeljskega polja se ohranja in vzdržuje naravne (požiralniki, retencijske površine) kot tudi kulturno pomembne pojavne oblike vode in vodnega roba (tehniški objekti in ureditve v povezavi s koriščenjem vode).

(7)Na območjih kmetijskih obdelovalnih površin se na novo vzpostavlja in varuje obstoječe vegetacijske varovalne pasove (širine minimalno 5 m na vsako stran vodotoka).

(8)Pri kmetijski proizvodnji se upošteva kriterije za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetijstva in dobro kmetijsko prakso.

(9)Potrebno je preprečevanje vsakršnega onesnaževanja površinskih voda (z olji, mazivi, cementom, apnom, gradbenim materialom ipd.). Med izvajanjem gradbenih del je potrebno v čim večji meri za začasne prometne in gradbene površine uporabljati obstoječe infrastrukturne površine (ceste, parkirišča), ki imajo ustrezne lovilce olj in maščob.

(10)Pri varstvu površinskih voda je pomembno ohranjanje obvodne vegetacije ob hudourniških in rečnih strugah, zaradi preprečevanja erozije, plazenja in prehitrega odtekanja vode.

(11)Pri posegih v prostor je potrebno preprečevati kaljenje in mešanje talnih delcev s podzemno vodo. 37. člen (območje za turizem in rekreacijo)

(1)Turistične in prostočasne dejavnosti se bodo prednostno razvijale na že obstoječih turističnih centrih (Grosuplje, Boštanj), na območjih naravne ohranjenosti (Radensko polje), pa tudi na drugih območjih, kjer so prostorske možnosti za razvoj tovrstnih dejavnosti. Na teh območjih se bodo medsebojno povezovali posamični obstoječi ali novi programi ob izogibanju pretiranim koncentracijam programov in infrastrukture v prostoru.

(2)Turistične dejavnosti se usmerja tako, da je v turistično ponudbo vključenih kar se da veliko število območij z regionalnimi in krajevnimi posebnostmi, to so predvsem: območje Magdalenske gore in Škocjanskega hribovja ter kulturne krajine (Radensko polje in Lučki dol).

(3)Kulturni, doživljajski turizem se usmerja v mestna jedra in druga naselja s pomembnimi objekti kulturne dediščine: Grosuplje, Šmarje Sap, Blečji vrh, Brezje pri Grosupljem, Luče in Velika Račna. Prav tako se bo ta tip turizma in prostočasnih dejavnosti razvijal na drugih turističnih točkah in območjih, povezanih s prezentacijo kulturne dediščine (gradovi, arheološka dediščina, območja prepoznavnosti krajin in idr.), naravnih vrednot (krajinski park Radensko polje, Županova jama, Magdalenska gora in druge naravne vrednote) in drugih krajinsko kvalitetnih območij. Obstoječe tematske turistične poti se bodo vzdrževale in nadgrajevale z združljivimi programi, po potrebi se bodo urejale nove tematske poti. S spodbujanjem vključevanja prenovljene stavbne dediščine se razširi ponudba prenočitvenih kapacitet.

(4)Podeželski, kulinarični turizem se usmerja v vaških naseljih in zaselkih. Nastanitvene zmogljivosti se zagotavlja v manjšem obsegu, znotraj obstoječih naselij, predvsem v zasebnem sektorju (turistične kmetije, penzioni, oddajanje sob in apartmajev). S ponudbo turizma na kmetiji se bodo zagotavljale možnosti za širitev kmetij za ureditev nočitvenih kapacitet in za potrebe drugih dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom. Zaradi kakovosti in privlačnosti tradicionalne kulturne krajine, ki jo je ustvarilo kmetijstvo kot prostorsko prevladujoča raba prostora, je smiselno spodbujati turizem in prostočasne dejavnosti v povezavi s kmetijstvom. V ta namen se bo spodbujalo ohranjanje tradicionalnih oblik rabe tal, pa tudi uveljavljanje alternativnih oblik kmetovanja, predvsem na območju, ki so zavarovana oziroma predvidena za zavarovanje kot naravne vrednote (Krajinski park Radensko polje) oziroma kot območja kompleksnega varstva kulturne dediščine. Naselja na obrobju krajinskih parkov se bodo urejala (funkcionalno in oblikovno) kot vstopne in informacijske točke za območje parkov. Informacijski centri bodo praviloma urejeni v okviru prenovljenih obstoječih objektov.

(5)Rekreativni, doživljajski, ekološki turizem Zimski športi (smučarski skoki, tek na smučeh, drsanje) se, skladno s prostorskimi značilnostmi ter omejitvami s področja ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, urejajo na obstoječih lokacijah (Čušperk, Grosupeljsko polje, ribnik Boštanj), kot večnamensko rekreativno območje z možnostjo rekreacije tudi zunaj zimske sezone (npr. izletništvo, pohodništvo ipd.) ter s preprečevanjem erozije in drugih oblik degradacije okolja. Kolesarjenje se izvaja po obstoječih kolesarskih trasah, ki se jih poveže v sistem kolesarskih poti ter vključi v Mrežo kolesarskih poti regije LUR. Pohodništvo se izvaja na obstoječem sistemu peš in tematskih poti (Evropska pešpot E-6, Grosupeljska planinska pot, arheološka, naravoslovna učna pot idr.), ki se skupaj z drugimi ureditvami ohranja in nadgrajuje ter povezuje v občinski in medobčinski sistem turistične infrastrukture. Na podlagi preveritev, ter primerjalnih študij predvsem s prostorskega in okoljskega vidika (presoje vplivov na okolje) in ob upoštevanju naravovarstvenih usmeritev ter ciljev varstva kulturnih in simbolnih kakovosti prostora, se določi območje za golf. Športno letalstvo se še naprej, skladno s prostorskimi značilnostmi ter omejitvami s področja obrambe, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, ureja na obstoječi lokaciji (športno letališče Praproče). Na območju občine se bo še naprej uveljavljal ribiški in lovni turizem.

(6)Igralniško zabaviščni turizem se izvaja na obstoječi lokaciji (Kongo, hotel&casino). 38. člen (območja pridobivanja mineralnih surovin)

(1)V skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi cilji občina pridobivanje kamenih agregatov usmerja predvsem na obstoječa pridobivalna območja z ustreznimi dovoljenji: – kamnolom Pleše, – kamnolom Šmarje Sap. Pri tem se od koncesionarja zahteva izvajanje ukrepov za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. Na območjih pridobivanja se izvaja sanacijo sočasno s pridobivanjem, končno sanacijo pridobivalnih območij pa se zagotovi na podlagi sanacijskih načrtov in programov ter s spremljanjem izvajanja sanacijskih ukrepov, bodisi z vzpodbujanjem naravne sukcesije, bodisi z novo, ustreznejšo rabo. V času pridobivanja mineralnih surovin, vključno s transportom, se izvajajo ukrepi za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje, predvsem na okoliško poselitev ter objekte in območja kulturne dediščine in naravnih vrednot.

(2)V skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi cilji občina pridobivanje kamenih agregatov usmerja tudi na obstoječa pridobivalna območja za katere se izdela občinske podrobne prostorske načrte za sanacijo ter pridobi ustrezna dovoljenja: – kamnokop Valnaček in – kamnokop Spodnje Duplice.

(3)Novih območij za izkoriščanje mineralnih surovin se ne načrtuje.

(4)Širitev območja pridobivanja mineralnih surovin ne sme posegati izven meja območja določenega za izkoriščanje in za katerega je podeljena rudarska pravica za izkoriščanje. Za območja mineralnih surovin, ki nimajo več potencialnih pridobivalnih prostorov je potrebno izdelati sanacijski načrt in izvesti sanacijo območja.

(5)Nelegalne in opuščene kope v občini se evidentira in sanira. Na teh območjih morajo lastniki zemljišč izvesti ustrezno sanacijo degradiranih površin, kar naj zagotovi varnost prostora za ljudi in živali ter sanacijo krajinskih kvalitet prostora. Sanacije opuščenih kopov v bližini poselitve ali večjih prometnic se lahko načrtuje z uvedbo ustreznih nadomestnih rab. Na bolj naravno ohranjenih predelih bodo sanacije usmerjene v prepuščanje naravni sukcesiji. II.5.2 Posebna območja, kjer se prvenstveno ohranjajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti grajenih struktur 39. člen (območja ohranjanja prepoznavnosti)

(1)Glede na kulturno in simbolno prepoznavnost določenega zaključenega območja, ki temelji na prisotnosti in številu oziroma gostoti prvin prepoznavnosti in izjemnosti, pa tudi že uveljavljenih kategorijah varstva kulturnih krajin ali naravnih vrednot s simbolnimi pomeni ali ima pomembno vlogo v mentalni sliki prostora, so v Občini Grosuplje naslednja posebna območja prepoznavnosti: a. Območja nacionalne prepoznavnosti – Radensko polje b. Območja lokalne prepoznavnosti – Lučki dol – Spodnja Slivnica – območje Bičje – Brezje pri Grosupljem.

(2)Prvine, ki so pomembne za prepoznavnost grosupeljskega prostora, so naravne in ustvarjene: sklenjena gozdna območja, kmetijski svet obdan z gozdom (celki), drobno členjena in mozaična kmetijska krajina ravnin in valovitega obrobja ravnine, večji kompleksi melioriranih kmetijskih zemljišč, njive v nizkih terasah, ki sledijo konturi hriba, kraške planote, prvine kraškega sveta (vrtače, estavele, požiralniki, bruhalniki, ponikalnice), vodna in obvodna krajina (meandrirani vodotoki, mrtvi rokavi, regulirane struge), mejice, živice in drevesni osamelci v kmetijski krajini, visokodebelni sadovnjaki ob naseljih, gručasta naselja na robu ravnin in na slemenih.

(3)Prvine in območja prepoznavnosti krajine se obravnava kot razvojne dejavnike, ki povečujejo privlačnost območij za prebivalce, investitorje in obiskovalce. 40. člen (območja kulturne dediščine)

(1)Varstvo kulturne dediščine bo občina zagotavljala s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem so enote kulturne dediščine upoštevane kot potencial in kot element varstva. Na območju Občine Grosuplje se varuje: – Arheološka najdišča in arheološke ostaline, – Registrirana dediščina, – Kulturni spomeniki.

(2)Tabela enot kulturne dediščine je sestavni del odloka, kot priloga Prikaza stanja prostora. 41. člen (območja ohranjanja naravnih kakovosti)

(1)Ohranjanje narave bo občina zagotavljala s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem bodo območja in enote ohranjanja narave upoštevana kot potencial in kot element varstva. Na območju Občine Grosuplje so naslednja pomembnejša območja ohranjanja narave: – zavarovana območja: naravni rezervat Bičje, krajinski park Radensko polje, območje Gajniče – Tlake, naravna spomenika Županova jama in sistem Zatočne jame z ponornimi jamami potoka Šice, – predlagana zavarovana območja: naravni rezervat Črna dolina in naravni spomeniki Lučki dol ter več dreves in jam, – naravne vrednote: med njimi so večja območja Lučki dol, Radensko polje, Bičje, Kopanj, Močila, – pričakovane naravne vrednote: posamezna drevesa na območju Velike Žalne, Malega vrha, Šmarja Sap, Police, Malega konca, Praproč in Medvednice, – habitatni tipi, med njimi prednostni habitatni tipi: kraška presihajoča jezera in polja, hrastovo-belogabrovi gozdovi, obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja ob tekočih vodah, nizka in prehodna barja, jame, mokrotni travniki ali pašniki, – ekološko pomembna območja: Črna dolina pri Grosuplju, Lučka jama, Mala Loka pri Višnji Gori, Radensko polje - Bičje, Skobčev mlin, Škocjan, Županova jama, Zatočna jama - Viršnica - Lazarjeva jama, osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri, – predlagana ekološko pomembna območja: Senožeti, Globošček, Ločje, Vinščak in Sevnik, mokrotne površine ob potoku Mali breg pri Cikavi, dolina in potok Stari breg - Duplica, – posebna varstvena območja – območja Natura 2000: Stržene luže, Škocjan, Breg pri Mali Loki, Črna dolina pri Grosuplju, Duplica, Radensko polje – Viršnica, Županova jama, Lučka jama.

(2)Pri izdelavi izvedbenih aktov se upošteva sprejete režime in usmeritve, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah. Naravovarstvene smernice so sestavni del obveznih prilog tega dokumenta.

(3)Na območjih naravnih kakovosti krajine v občini je treba zagotavljati ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, kar naj poteka z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. II.5.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanje 42. člen (območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanje)

(1)Na območjih, ogroženih zaradi poplav, erozij in potresov, bo občina omejevala razvoj dejavnosti, ki bi lahko poslabšale razmere ali bi bile ogrožene zaradi nevarnosti. Na območju Občine Grosuplje so naslednja večja ogrožena območja: – Erozijska območja z običajnimi protierozijskimi ukrepi pokrivajo predvsem zahodni del občine, predvsem večje območje v smeri Mali vrh–Grosupeljsko polje–Limberk in manjša območja na obrobju občine (območje Police, Panškega hriba, Blečjega vrha in Velike Loke). – Poplavna območja, ki redno poplavljajo, so območja Grosupeljskega in Radenskega polja, dolina Gajniče - Tlake ter dolina Velikega potoka. – Po podatkih Agencije RS za okolje spada območje Občine Grosuplje v območje s potresno nevarnostjo VII.–VIII. stopnje po MSC lestvici.

(2)Poplavno varnost na Grosupeljskem polju se zagotovi z izgradnjo zadrževalnika Veliki Potok ter ureditvijo vodne poti ob Grosupeljščici.

(3)Na erozijskih območjih je treba zagotavljati, da se bodo prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtovali in izvajali ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov.

(4)V primeru gradnje v bližini rečnih bregov je potrebno ohranjati obrečno vegetacijo in brežine v ugodnem stanju. II.5.4 Območja in objekti za potrebe obrambe 43. člen (območja in objekti za potrebe obrambe)

(1)V Občini Grosuplje, za potrebe obrambe, obstaja območje možne izključne rabe (vzletno pristajalna steza Grosuplje), območja izključne rabe – Gradišnica, območja izključne ter omejene in nadzorovane rabe za področje obrambe (Kamna Gorica, Heliport Grosuplje – znotraj območja Kamna Gorica).

(2)Območja izključne rabe so namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. Na območjih izključne rabe so dovoljene gradnje in ureditve objektov, namenjenih za razmestitev in delo obrambnih sil.

(3)Območja omejene in nadzorovane rabe prostora obsegajo varnostna območja objektov, na katerem so potrebne omejitve iz varnostnih ali tehničnih razlogov in so ob območjih izključne in možne izključne rabe. V območju je dovoljena obstoječa primarna raba, to je kmetijska in gozdna raba ter uporaba lokalnih cest. Ni dovoljena gradnja objektov, ki so namenjeni nastanitvi, proizvodnji, prireditvam oziroma objektom v katerem se zadržuje večje število ljudi. V soglasju z ministrstvom pristojnim za obrambo je dovoljena gradnja gospodarske javne infrastrukture ter pomožnih objektov. II.6 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena 44. člen (splošne določbe za razvoj gospodarske javne infrastrukture)

(1)Občina bo razvijala gospodarsko javno infrastrukturo, tako da bodo zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnosti za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnosti za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med mestnimi in podeželskimi območji. Hkrati bo zagotavljala razumne cene za komunalne proizvode in storitve, ustrezno cenovno politiko ter racionalno porabo sredstev in dela za optimalno oskrbo potrošnikov.

(2)Območja za gradnjo večjih infrastrukturnih omrežij, naprav in objektov se bodo urejala z OPPN.

(3)Izgradnja kanalizacijskega omrežja se izvaja v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje, zahteve za posamezno območje poselitve pa so podrobneje opredeljene v operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

(4)Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena so je razvidna v grafičnem delu strateškega dela občinskega prostorskega načrta (Zasnova gospodarske javne infrastrukture – komunalna infrastruktura – karta 2a in Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura – karta 2b). II.6.1 Prometna infrastruktura 45. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja)

(1)Najpomembnejše cestno omrežje v občini predstavljajo državne ceste: – avtocesta A2 odsek Ljubljana (Malence)–Šmarje Sap–Grosuplje–Ivančna Gorica, ki povezuje občino proti severozahodu z glavnim mestom Ljubljana ter na vzhodu proti Novemu mestu – glavna cesta G2/106 Ljubljana (priključek Dolenjska)–Škofljica–Ribnica–Kočevje–Petrina in Škofljica–Šmarje Sap, odsek 0216 in 0473 Škofljica – Šmarje Sap – priključek Šmarje Sap, ki navezuje Grosuplje na državni avtocestni križ ter hkrati na povezuje Občino Grosuplje na severozahodu z Občino Škofljica in njenim zaledjem ter naprej proti Ljubljani – regionalna cesta R3/ 646 Škofljica–Šmarje Sap–Grosuplje–Ivančna Gorica (Studenec)–Grm–Pluska, odsek Šmarje Sap–Cikava–Grosuplje–Ivančna Gorica, ki predstavlja vez na vzhod z Občino Ivančna Gorica ter dalje proti Trebnjemu in Novemu mestu – regionalna cesta R3/647 Perovo–Grosuplje–Mlačevo–Krka in Mlačevo–Rašica, ki povezuje Grosuplje na jug: v jugozahodni smeri z Občino Velike Lašče in naprej proti Kočevju ter na jugovzhodni strani z Občino Ivančna Gorica in dalje z Občino Žužemberk.

(2)Dopolnitev državnega cestnega omrežja na območju Občine Grosuplje predstavlja izvedba tehničnih izboljšav na obstoječih državnih cestah ter izgradnja novega priključka na bodočo avtocestno povezavo Ljubljana–Kočevje.

(3)Na robu mesta Grosuplje se zgradi obvozno cesto za vodenje tranzitnega prometa iz zahoda, po južni strani mimo mesta ter naprej proti vzhodu. Adamičeva cesta tako postane glavna mestna os, z več prostora za kolesarje, pešce in druge mestotvorne dejavnosti. Nova obvozna cesta prevzame vlogo osrednje napajalne ceste za gospodarsko cono Smrekec–Jedro–Jug iz zahoda. Preuči se možnost variantne rešitve obvozne ceste iz AC priključka Šmarje - Sap, Grosuplje mimo naselja Cikava in Brezje pri Grosuplje, mimo predvidene gospodarske cone Jug z navezavo na regionalno cesto na južnem delu Grosuplja. 46. člen (lokalno cestno omrežje)

(1)Lokalno cestno omrežje omogoča navezavo posameznih naselij na glavnih petih poselitvenih in prometnih oseh Grosuplje –Šmarje Sap, Grosuplje–Polica, Grosuplje–Žalna, Grosuplje–Račna ter Grosuplje–Škocjan.

(2)Na lokalnih cestah se izvedejo tehnične izboljšave, kot so rekonstrukcije in razširitve vozišča, izravnava krivin, prenova podpornih in premostitvenih objektov, dograditev hodnikov za pešce v naseljih in na območjih z večjim deležem peš prometa, umik avtobusnih postajališč izven vozišča in modernizacije, kot so gradnja ter prenova opornih zidov, sanacija brežin, sprememba prometnih ureditev, izboljšanje prometne varnosti in odvodnjavanje, ukrepi za umirjanje prometa in podobno.

(3)Dogradi se lokalna cesta v naselju Veliko Mlačevo s priključkom na regionalno cesto R3/647 Grosuplje–Mlačevo. Priključek se izvede sočasno z gradnjo protipoplavnega nasipa na zahodnem robu naselja Veliko Mlačevo.

(4)Za izboljšanje pretočnosti prometa v Jerovi vasi se izvede obvozna cesta, ki poveže cesto Ob Grosupeljščici, mimo severnega roba Jerove vasi, s cesto v Zgornje Duplice.

(5)Za izboljšanje pretočnosti prometa na Cesti ob Grosupeljščici, se izvede cestni odsek od krožišča »Kovinostroj« do križišča Ceste ob Grosupeljščici in Ulice Ane Galetove. 47. člen (železniško omrežje)

(1)V občini so naslednje železniške povezave: – regionalna proga Ljubljana–Novo Mesto–Metlika, ki predstavlja glavno dnevno migracijsko povezavo med Ljubljano, Dolenjsko in Belo krajino ter – regionalna proga Ljubljana–Kočevje, ki pretežno služi tranzitu blaga na relaciji Ljubljana–Kočevje–Ljubljana.

(2)Razvoj železniškega omrežja je vezan na izgradnjo drugega tira proge Ljubljana–Novo Mesto–Metlika in elektrifikacije, s pripadajočimi ureditvami postaj, postajališč ter deviacij cest in ostale infrastrukture.

(3)Razširitev in posodobitev železniške postaje Grosuplje.

(4)Nova izven nivojska križanja ceste in železnice, v mestu Grosuplje, se uredi: – na območju pod Spodnjimi Brvacami, z Adamičeve ceste v smeri Sončnih dvorov. – na območju med Taborsko in Župančičevo cesto.

(5)Na območju glavne železniške postaje se izvede izven nivojski prehod za pešce in kolesarje, ki bo omogočil povezavo centra mesta z zahodnim robom naselja.

(6)Ukinitev posameznih nivojskih železniških prehodov in izgradnja nadomestnih cestnih povezav. 48. člen (omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti)

(1)Po območju Občine Grosuplje poteka državna daljinska kolesarska povezava, odsek 26, Škofljica–Grosuplje–Mlačevo–Krka, ki jo je v perspektivi potrebno zgraditi na samostojnem vozišču.

(2)Na območju Občine Grosuplje so opredeljene naslednje krožne kolesarske trase: – Rumena pot, poteka v smeri: Boštanj–Lobček–Na šoli–Velika Loka–Spodnje Brezovo–Polica–Peč–Zgornje Duplice–Spodnje Duplice–Gatina–Veliko Mlačevo–Boštanj; – Rdeča pot, poteka v smeri: Boštanj–Malo Mlačevo–Spodnja Slivnica–Predole–Veliko Mlačevo–Lobček–Boštanj; – Vijolična pot, poteka v smeri: Boštanj–Gatina–Spodnje Duplice–Jerova vas–Hrastje–Paradišče–Podgorica–Šmarje Sap–Cikava–Bičje–Ponova vas–Cerovo–Spodnja Slivnica–Malo Mlačevo–Boštanj; – Modra pot, ki poteka v smeri: Boštanj–Malo Mlačevo–Brezje–Ponova vas–Županova jama–Rožnik–Predole–Račna–Boštanj. Krožne kolesarske trase je v okviru prostorskih možnosti v prihodnosti treba razširiti in urediti kot samostojne poti.

(3)V naseljih je v okviru prostorskih možnosti potrebno dograjevati hodnike za pešce ter kolesarske steze.

(4)Preko območja Občine Grosuplje poteka Evropska pešpot E-6 in Grosupeljska planinska pot ter manjše število tematskih poti.

(5)Za potrebe konjeniške dejavnosti in s tem povezanega turizma je potrebno urediti povezan sistem rekreativnih in turističnih konjeniških poti. 49. člen (mirujoči promet)

(1)Stanovanjski, poslovni in javni objekti morajo imeti zagotovljeno potrebno število parkirnih mest v skladu z veljavnimi predpisi za stanovalce, obiskovalce in zaposlene na svojem funkcionalnem zemljišču.

(2)Stremi se k zagotavljanju čim več ustreznih površin za mirujoči promet, kot so urejena parkirna mesta, začasna parkirišča na degradiranih in začasno neurejenih površinah. V mestu Grosuplje se zgradi tudi parkirne hiše. 50. člen (javni potniški promet)

(1)Javni železniški potniški promet v občini in regiji se izvaja po regionalni železniški progi Ljubljana–Novo mesto. Potniški vozni red na tej vezi bi bilo potrebno obogatiti z več dnevnimi povezavami z namenom zmanjševanja števila dnevnih migracijskih cestnih potovanj. Prav tako bi bilo potrebno preurediti in okrepiti potniško vez na regionalni progi Ljubljana–Kočevje.

(2)Javni avtobusni promet je organiziran kot lokalni, regionalni in mestni potniški promet. V skladu s ciljem zmanjševanja števila dnevnih migracijskih cestnih potovanj bi bilo potrebno posodobiti avtobusne proge in okrepiti število avtobusnih voženj tako na nivoju lokalnega kot regionalnega avtobusnega prometa. Od septembra 2011 je vzpostavljena proga mestnega in medkrajevnega javnega potniškega prometa in integrirana potniška linija 3G s katero upravlja Ljubljanski potniški promet. V letu 2012 je linija 3G obogatena z več postajališči v Grosuplju, kar trenutno zadošča vsem manjkajočim potrebam po avtobusnih prevozih med Grosupljem in Ljubljano.

(3)Glavna avtobusna in železniška postaja ostajata na sedanji lokaciji. Potrebno je izvesti celotno ureditev ožjega in širšega prostora postaje tako, da se vzpostavi kvalitetno potniško vozlišče za mesto in Občino Grosuplje.

(4)Na širšem območju avtobusne in železniške postaje se zagotovi lokacija prestopne točke P+R (parkiraj in se pelji). II.6.2 Komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura 51. člen (splošne določbe za razvoj komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture)

(1)Stanje komunalne opremljenosti v Občini Grosuplje je v splošnem zadovoljivo predvsem na urbanih območjih občine. Potrebno je povečanje zanesljivosti oskrbe in zagotoviti vsaj minimalne standarde pri komunalni opremljenosti vseh poselitvenih območij v občini. Potrebna je ureditev okoljske problematike odvajanja in čiščenja odpadne vode ter širitev omrežij elektronskih komunikacij. Za usklajeno delovanje v prostoru se bo vzpostavila evidenca gospodarske javne infrastrukture.

(2)Glavni cilj Občine Grosuplje na področju komunalne in druge gospodarske javne infrastrukture je zagotavljanje komunalno opremljenih območij tako, da bo omogočen ustrezen bivanjski standard in varstvo okolja ter nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj. Za doseganje tega cilja so pomembni predvsem razvoj same dejavnosti v organizacijskem in upravljavskem smislu, ustrezno kvalitativno in kapacitativno stanje sistema ter širitev omrežij, objektov in naprav komunalne in druge gospodarske javne infrastrukture na vsa območja poselitve v skladu s potrebami in zakonskimi zahtevami.

(3)Razvoj komunalne in druge gospodarske javne infrastrukture mora zagotavljati trajno, kvalitetno in zadostno komunalno oskrbo, možnosti za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnosti za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med urbanimi in ruralnimi območji. Hkrati mora biti zagotovljena razumna cena za komunalne proizvode in storitve, ustrezna cenovna politika ter racionalna poraba sredstev in dela za optimalno oskrbo potrošnikov.

(4)Z upoštevanjem podzakonskih predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja se bo na celotnem območju Občine Grosuplje zmanjševala poraba električne energije za osvetlitev javnih površin ter zmanjševalo svetlobno onesnaženje okolja predvsem z: – dosledno zamenjavo vseh obstoječih svetil razsvetljave, ki niso bile preurejene v obliko, da je delež svetlobnega toka ki seva navzgor 0 %, – uvedbo časovnih intervalov osvetlitve (npr. izklop posameznih svetilk na javno manj obremenjenih območjih), – zamenjava obstoječih sijalk z varčnimi sijalkami.

(5)Potrebno je dosledno upoštevati načine osvetljevanja v skladu s podzakonskimi predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja za posamezna območja osvetlitve (razsvetljava proizvodnega objekta, razsvetljava poslovne stavbe, razsvetljava objektov za oglaševanje, bližina varovanih območij …). 52. člen (oskrba s pitno vodo)

(1)Oskrba s pitno vodo pomeni zagotavljanje (črpanje, predpriprava, distribucija) pitne, tehnološke in požarne vode ustrezne količine in kakovosti ob hkratnem varovanju in ohranjanju podzemne vode. Glavni cilji, ki jih želimo doseči na področju oskrbe s pitno vodo, so: – zagotavljanje potrebnih in kakovostnih količin zdrave pitne vode, ki se izvaja z ustreznim prostorskim načrtovanjem in zaščito vodovarstvenih območij pred onesnaženji; – zagotavljanje zadostnih količin pitne vode vsem prebivalcem v občini, ki se izvaja z gradnjo, obratovanjem in vzdrževanjem vodovodnega omrežja; – racionalna raba naravnih virov, ki se izvaja z vzdržno porabo vode in sanacijo izgub na omrežjih; – ustrezno sistemsko financiranje gradnje, vzdrževanja in obratovanja sistemov za oskrbo s pitno vodo, ki omogoča kvalitetno izvajanje dejavnosti; – upoštevanje vsaj minimalnih standardov pri komunalni opremljenosti poselitvenih območij, ki se izvaja z usmerjenim opremljanjem zemljišč za gradnjo pred začetkom uporabe novozgrajenih objektov; – omejitev lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo samo na območja poselitve, kjer je to dovoljeno z državnimi predpisi.

(2)Izhodišče prihodnjega razvoja temelji na dosedanjem razvoju sistema vodooskrbe z dodatnimi obnovitvami, dograditvami in novogradnjami v sistemu tako, da se praviloma vsa poselitvena območja oskrbi z javnim vodovodom v upravljanju javnega podjetja za oskrbo s pitno vodo.

(3)Osnovni pogoj za vodooskrbo so kakovostni in izdatni vodni viri, ki se nahajajo delno na območju Občine Grosuplje, delno pa segajo na območje sosednjih občin – Občine Škofljica, Občine Velike Lašče, Občine Ivančna Gorica in Mestne občine Ljubljana. Vodni viri na vseh območjih ne zadoščajo za ustrezno vodooskrbo, zato je potrebno izvesti raziskave in zgraditi ustrezne objekte za zajem, ob tem je treba zagotoviti njihovo zaščito s sedanjimi občinskimi odloki oziroma dolgoročno z državnimi predpisi ter zagotoviti ustrezno kvaliteto vode na izviru.

(4)Javno vodovodno omrežje mora biti ustrezno dimenzionirano prvenstveno za oskrbo s pitno vodo, praviloma pa tudi za varstvo pred požarom. Na območju Občine Grosuplje so naslednji javni vodovodni sistemi: – centralni vodovodni sistem Grosuplje (obstoječe vodovodno omrežje; izvedejo se nove povezave do Dol pri Polici in Prelog (Velika Ilova Gora) ter Velike Loke; izvede se nova vrtina za črpanje pitne vode na območju Spodnjih Duplic, skladno s tem se poveča vodovarstveno območje, – vodovodni sistem Šmarje Sap (obstoječe vodovodno omrežje), – vodovodni sistem Podtabor (obstoječe vodovodno omrežje), izvede se nova vrtina za črpanje pitne vode na območju Medvedice, – javni vodovodni sistem Sevnik (obstoječe vodovodno omrežje), izvede se povezava sistemov (zgornje in spodnje) Vino, – javni vodovodni sistem Železnica (obstoječe vodovodno omrežje); izvede se nova povezava do zaselka Male, izvede se povezava zaselka Zabukovje na vodovodni sistem Turjak in kasnejša povezava le-tega z vodovodnim sistemom Železnica, – lokalni vodovodni sistem Žalna (obstoječe vodovodno omrežje).

(5)Zaradi smotrnosti oskrbe se del poselitvenih območij Občine Grosuplje, ki ležijo ob občinski meji, oskrbuje preko javnega vodovodnega omrežja v lasti sosednjih občin (na zahodu preko vodovodnega omrežja Občine Škofljica, na jugu preko vodovodnega omrežja Občine Velike Lašče). Prav tako se preko javnega vodovodnega omrežja Občine Grosuplje oskrbuje del poselitvenih območij v Občini Škofljica (Reber, Dole pri Škofljici, Šmarska cesta), Občini Dobrepolje (Hočevje), načrtovana je oskrba Ravnega Dola v Občini Ivančna Gorica.

(6)Na območju Občine Grosuplje je pet lokalnih vodovodnih sistemov, preko katerih se vrši lastna oskrba s pitno vodo: – lokalni vodovodni sistem Polica, Blečji vrh, – lokalni vodovodni sistem Troščine, Mali Konec, Gorenja vas pri Polici, Dolenja vas pri Polici, – lokalni vodovodni sistem Kožljevec, – lokalni vodovodni sistem Dole pri Polici (dolgoročno se izvede priključitev na centralni vodovodni sistem Grosuplje), – lokalni vodovodni sistem Velika Loka, Mala Loka pri Višnji Gori (prednostno se izvede priključitev na javni vodovodni sistem Grosuplje, kasneje lahko tudi Žalna).

(7)Glavna skrb v prihodnjih letih bo namenjena: – dograditvi in povezovanju vodovodnih sistemov ter sanaciji obstoječih vodovodov za preprečevanje izgub v sistemu, – zagotavljanju kakovostnih in zanesljivih virov pitne vode, – vzpostavitvi izvajanja storitev javne službe za oskrbo s pitno vodo na vseh poselitvenih območjih, kjer je to zahtevano z državnimi predpisi (dolgoročno se manjše ali lastne vodovode, ki niso v upravljanju javnega podjetja, priključi na javne lokalne vodovodne sisteme).

(8)Na vseh območjih, kjer se v skladu s predpisi oskrba s pitno vodo ne bo zagotavljala v okviru javne službe (območja posameznih zaselkov in objektov, kjer je na poselitvenem območju manj kot 50 prebivalcev in poraba vode manjša kot 10 m3 na dan), se oskrba s pitno vodo izvaja z lastno oskrbo – individualno ali skupinsko iz lastnih zajetij, vodnjakov ali rezervoarjev.

(9)Vsi objekti, ki se nahajajo v vplivnem območju javnih vodovodnih sistemov (200 m od javnega vodovoda), morajo biti priključeni na javni vodovod, razen če priključitev v skladu z mnenjem pristojnega občinskega organa ni možna (fizične prepreke – npr. vodotok, strma brežina itd.). 53. člen (odvajanje in čiščenje odpadne vode)

(1)Odvajanje in čiščenje odpadne vode predstavlja zbiranje in transport odpadne in padavinske vode ter njeno čiščenje in odvajanje v odvodnike na neškodljiv način ob hkratnem varovanju površinskih in podzemnih vod. Glavni cilji, ki jih želimo doseči na področju odvajanja in čiščenja odpadne vode, so: – zaščita okolja predvsem v smislu zaščite vodnih virov ter zaščite tal in voda zaradi odpadne vode, ki se jo izvaja z gradnjo novih kanalizacijskih sistemov ter sanacijo in posodobitvijo dotrajanih in preobremenjenih kanalizacijskih sistemov, prednostno na občutljivih in vodovarstvenih območjih; – upoštevanje vsaj minimalnih standardov pri komunalni opremljenosti poselitvenih območij, ki se jo izvaja z usmerjenim opremljanjem stavbnih zemljišč pred začetkom uporabe novozgrajenih objektov; – racionalna raba naravnih virov v smislu ponikanja neonesnaženih padavinskih voda v urbanih področjih, s čimer se zagotavlja napajanje podzemne vode »in situ«; – ustrezno sistemsko financiranje gradnje, vzdrževanja in obratovanja sistemov za odvajanje in čiščenje odpadne vode, ki omogoča kvalitetno izvajanje dejavnosti; – varovanje pred poplavami zaradi padavin iz urbanih območij in visokih voda vodotokov na območju občine, ki se ga izvaja z ustreznim kanaliziranjem oziroma zadrževanjem padavinske vode.

(2)Izhodišče prihodnjega razvoja je ureditev kanalizacijskih sistemov za odvajanje in čiščenje odpadne sanitarne vode v vseh večjih in gosteje naseljenih naseljih.

(3)V Občini Grosuplje je obstoječi centralni kanalizacijski sitem, ki odvaja odpadno komunalno vodo iz osrednjega in severozahodnega dela občine na Komunalno čistilno napravo Grosuplje. Obstoječi centralni kanalizacijski sistem je treba delno dograditi (razširitev kanalizacijskega sistema na območje naselij Plešivica pri Žalni, Lobček, Zagradec pri Grosupljem, Veliko Mlačevo, Malo Mlačevo, Gatina, Spodnje Blato, Praproče, Velika Stara vas, Mala stara vas, Dobje, Hrastje pri Grosupljem, Paradišče, Podgorica pri Šmarju, Mali vrh pri Šmarju, Tlake, Gajniče) in delno sanirati (prvenstveno je potrebna sanacija glavnega zbiralnika) ter zagotoviti nemoten in ustrezen odtok vode in njeno čiščenje. Potrebno je rekonstruirati KČN Grosuplje z namenom povečanja zmogljivosti in izboljšanja delovanja ter zagotoviti zadrževanje in odvod čistilnega vala po končanih padavinah iz pretočno zadrževalnih bazenov po kanalizacijskem sistemu na KČN Grosuplje.

(4)Glede na državna izhodišča glede odvajanja in čiščenja odpadne vode bo treba v Občini Grosuplje do konca leta 2015 zgraditi še naslednje lokalne kanalizacijske sisteme s pripadajočimi čistilnimi napravami: – Bičje, Pece, Podgorica (eventualna možna priključitev na centralni kanalizacijski sistem), – Blato, Gatina, Veliko Mlačevo, Zagradec pri Grosupljem, Lobček, Plešivica pri Žalni, Ponova vas, Št. Jurij, Mali vrh, Tlake, Gajniče, Podgorica pri Šmarju in Paradišče (eventualna možna priključitev na centralni kanalizacijski sistem), – Vino, – Velika Račna, Mala Račna, Čušperk, – Luče, – Velika Loka, Velika Žalna, Mala Žalna, – Peč, – Polica, – Zgornja Slivnica.

(5)Pri zasnovi kanalizacijskih sistemov se teži predvsem k združevanju posameznih naselij v večje kanalizacijske sisteme.

(6)Vsi objekti, ki se nahajajo v vplivnem območju kanalizacijskih sistemov (200 m od javnega kanala), morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, razen če priključitev v skladu z mnenjem pristojnega občinskega organa ni možna (fizične prepreke – npr. vodotok, strma brežina itd.). V tem primeru morajo imeti objekti urejeno odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode z nepretočno greznico ali malo čistilno napravo.

(7)Za vsa ostala naselja z več kot 50 prebivalci/ha je treba izdelati zasnovo posameznega kanalizacijskega omrežja ter v primeru, da stroški na PE za posamezen sistem ne bodo presegli predpisanih pogojev, zagotoviti izgradnjo kanalizacijskega sistema. Če bodo stroški večji od predpisanih pogojev, pa se za ta naselja dovoli uporaba individualnih sistemov kot so skupinske zasebne kanalizacije s skupinskimi zasebnimi malimi ČN, nepropustne greznice, male ČN.

(8)Za vsa ostala naselja (kjer ni načrtovanih kanalizacijskih sistemov in je manj kot 50 prebivalcev/ha) se dovoli uporaba individualnih sistemov kot so obstoječe greznice, nepretočne greznice, male komunalne čistilne naprave, pri čemer je treba vse take objekte evidentirati, izvajalec javne službe pa mora zagotavljati monitoring ter sprejem blata in gošč. 54. člen (ravnanje z odpadki)

(1)Temeljni cilj gospodarjenja z odpadki je racionalno ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki, pri čemer je glavno vodilo zmanjševanje količin nastalih odpadkov, vnovična uporaba, obdelava odpadkov in racionalna raba prostora za zbiranje, obdelavo in predelavo odpadkov ter odlaganje preostankov odpadkov ob zmanjševanju vplivov na okolje. Pri tem se prednostno zagotovi: – sto odstotno pokritost območja z ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov na izvoru in ločenim zbiranjem (frakcij) komunalnih odpadkov na izvoru, pri vsaki stavbi posebej, – vzpostavitev racionalne mreže namenskih objektov in naprav, tj. zbirnih centrov ter objektov in naprav za nadaljnjo obdelavo (predelavo) odpadkov, vključno s predelavo biološko razgradljivih odpadkov, in sicer za celotno prispevno območje, – povečanje, prednostno snovne, izrabe odpadkov kot sekundarnih surovin in izrabe v energetske namene, – sanacija neurejenih odlagališč in starih okoljskih bremen, – regionalizacija in povezovanje tehnoloških sistemov (racionalizacija oskrbe, ekonomija obsega, naravne danosti, geografske razmere) predvsem na ravni predelave in odlaganja odpadkov, – stimulativna in usmerjena cenovna oziroma tarifna politika glede na količino in kakovost odpadkov oddanih in odloženih po načelu »povzročitelj plača«.

(2)Zbiranje odpadkov v Občini Grosuplje je urejeno preko sistema odvoza komunalnih odpadkov ter mreže zbiralnic ločenih frakcij v naseljih. Predelava in odlaganje preostanka odpadkov poteka v centru za ravnanje z odpadki in odlagališču Špaja dolina.

(3)V skladu z državnimi izhodišči regijskega koncepta ravnanje z odpadki bo Špaja dolina postala del regijskega centra Osrednjeslovenske regije, na katerem se bodo poleg odpadkov iz občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica odlagali tudi obdelani odpadki iz občin te regije. Za potrebe sprejema dodatnih količin odpadkov je načrtovana širitev Centra za ravnanje z odpadki Špaja dolina.

(4)Območja nekdanjih kamnolomov, industrijskih con ipd. ali območja drugih manj ustreznih posegov v prostor, se lahko nameni za predelavo in odlagališče inertnih materialov oziroma gradbene odpadke. 55. člen (oskrba z zemeljskim plinom in toploto)

(1)Cilji na področju oskrbe z zemeljskim plinom in toploto so: – zanesljiva in dolgoročna energetska oskrba občine (zadostne kapacitete v energetskih napravah, plinovodnem ter vročevodnem omrežju, ukrepi za dolgoročno dobavo plina, ustrezno vzdrževanje energetskih naprav, plinovodnega ter vročevodnega omrežja), – zmanjšanje obremenjevanja okolja (npr. s priključevanjem na sistem oskrbe s plinom oziroma s toploto, posodabljanjem kurilnih naprav in nadomeščanje ekološko manj ustreznih goriv s plinom oziroma drugimi primernejšimi energenti), – racionalna raba prostora pri izvajanju energetskih naprav za oskrbo s plinom in toploto, prenosnega in distribucijskega omrežja, – doseganje ekonomske učinkovitosti in zagotavljanje konkurenčnih cen, – izpolnjevanje vseh mednarodnih obveznosti na področju varstva okolja, – zmanjšanje emisij CO2 (soproizvodnja toplotne in električne energije, prehod na čistejša goriva), – optimizacija organiziranosti izvajanja dejavnosti in uvajanje novih storitev.

(2)Zasnova razvoja oskrbe z zemeljskim plinom temelji na odločitvi o oskrbi največjih in najgosteje poseljenih območij občine z zemeljskim plinom. V Občini Grosuplje se tako s plinovodnim omrežjem opremita dve večji naselji – Grosuplje in Šmarje Sap.

(3)Občina Grosuplje se bo lahko oskrbovala s plinom preko načrtovanega prenosnega plinovoda M5 (Vodice–Novo mesto) ali preko načrtovanega distribucijskega plinovoda Energetike Ljubljana Škofljica–Grosuplje.

(4)Pri posegih v prostor je treba upoštevati, da je v skladu s predpisi določeno območje vzdolž plinovodov, v katerem veljajo določene omejitve pri izvajanju posegov v prostor glede na dimenzijo in tlačno stopnjo plinovoda, kar je treba upoštevati pri posegih v bližini plinovodnega omrežja.

(5)Zasnova razvoja oskrbe s toploto temelji na dograditvi obstoječega vročevodnega omrežja v naselju Grosuplje v skladu z občinskim odlokom. Načrtovana je izgradnja protiležne kotlovnice v gospodarski coni – jug s povezavo na obstoječe vročevodno omrežje in nov vročevod med Kolodvorsko ulico in Brezjem, s čimer se obstoječe vročevodno omrežje poveže v enovit sistem. Ob plinifikaciji mesta Grosuplje se v obstoječi kotlovnico Dvori zamenja energent – kurilno olje se nadomesti z zemeljskim plinom. Vzpodbuja se soproizvodnja električne energije in toplote iz alternativnih virov goriv.

(6)Občina Grosuplje je aprila 2012 sprejela Lokalni energetski koncept Občine Grosuplje. 56. člen (oskrba z električno energijo)

(1)Cilji na področju oskrbe z električno energijo so: – zagotavljanje kakovostne in zanesljive oskrbe na celotnem območju občine (zadostne kapacitete, ustrezne povezave, ustrezno vzdrževanje virov in omrežja), – racionalna raba prostora pri izvajanju proizvodnje, prenosa in distribucije, – doseganje ekonomske učinkovitosti in zagotavljanje konkurenčnih cen, – proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov, – zagotavljanje kakovostne in zanesljive oskrbe uporabnikov tako v normalnih kot tudi izrednih razmerah.

(2)Izhodišče za oskrbo z električno energijo temelji na 2x110 kV prenosnem omrežju, ki poteka od razdelilne transformatorske postaje Beričevo do razdelilne transformatorske postaje Grosuplje in na 110 kV prenosnem omrežju, ki poteka od razdelilne transformatorske postaje Kočevje do razdelilne transformatorske postaje Grosuplje. Stanje oskrbe je zadovoljivo, zagotovljeno je dvostransko napajanje RTP Grosuplje.

(3)Za dvig kvalitete napajanja občine in celotne regije se načrtuje izgradnja daljnovoda DV 2x110 kV Grosuplje Trebnje.

(4)Distribucijsko omrežje je v upravljanju Elektro Ljubljana (Distribucijska enota Ljubljana Okolica in Distribucijska enota Kočevje). Načrtovana je nova 20 kV kabelska povezava med RTP Grosuplje in RP Škofljica in nova 20 kV kabelska povezava do naselja Huda polica.

(5)Pri posegih v prostor je treba upoštevati, da je v skladu s predpisi določeno območje vzdolž daljnovodov, v katerem veljajo določene omejitve pri izvajanju posegov v prostor glede na napetostni nivo daljnovoda, kar je treba upoštevati pri posegih v bližini daljnovodnega omrežja. 57. člen (elektronske komunikacije)

(1)Cilji na področju telekomunikacij so: – z dolgoročnim, stabilnim in pospešenim razvojem telekomunikacij zagotoviti zanesljive telekomunikacijske storitve, katerih ponudba bo usklajena s pričakovanji uporabnikov in potrebami informacijske družbe, – zagotoviti dostopnost univerzalnih telekomunikacijskih storitev vsem na celotnem območju občine po dostopnih cenah, – zagotoviti in pospeševati učinkovitost in tekmovanje med ponudniki telekomunikacijskih storitev, – umeščati objekte komunikacijske infrastrukture na čim bolj nevpadljiv način ob upoštevanju okoljskih in prostorskih razsežnosti posega.

(2)Telekomunikacijsko omrežje sestavljajo telekomunikacijsko omrežje ponudnikov telekomunikacijskih storitev, omrežje baznih postaj mobilne telefonije, omrežje oddajnikov itd.

(3)Telekomunikacijsko omrežje v Občini Grosuplje je zadovoljivo razvito le na gosteje poseljenih urbanih območjih občine. Potrebna je izboljšava telekomunikacijskega omrežja na podeželskih predelih občine in zagotoviti večjo dostopnost do telekomunikacijskih storitev.

(4)Načrtovana je izgradnja novega telekomunikacijskega omrežja na območju KS Grosuplje, KS Šmarje - Sap in KS Polica ter dolgoročno na območju celotne Občine Grosuplje.

(5)Gradnja nadzemnih brezžičnih povezav (bazne postaje mobilne telefonije, brezžični prenos podatkov) je dovoljen pod pogoji, da se umestitev v prostor skrbno načrtuje ter uporabi najsodobnejše principe umestitve v prostor (zakrivanje, zmanjševanje moči oddajnikov, uporaba različnih anten, prilagajanje krajinski sliki itd.). II.7 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč 58. člen (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)Na podlagi usmeritev glede razvoja poselitve, razvoja v krajini ter razvoja gospodarske javne infrastrukture so določene usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč za: – stavbna zemljišča, – kmetijska zemljišča, – gozdna zemljišča, – vodna zemljišča, – druga zemljišča.

(2)Določitev namenske rabe zemljišč je prikazana v Občinskem prostorskem načrtu. Izhaja iz stanja v prostoru, usmeritev posameznih strokovnih podlag sektorjev, (še posebej kmetijstva, gozdarstva, vodnega gospodarstva in varstva narave) usmeritev varstva kulturne dediščine, usmeritev glede opremljanja prostora in tudi na podlagi trenda in potreb prebivalstva (pobude, vloge, strokovne podlage občine).

(3)Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so razvidne v grafičnem delu strateškega dela občinskega prostorskega načrta (Usmeritve za določitev namenske rabe – karta 4b).

(4)Stavbna zemljišča so določena v občinskem prostorskem načrtu s podrobnejšo namensko rabo tako, da je možno njihovo stanje določiti v naravi. Določena so na digitalnem katastrskem načrtu z upoštevanjem vseh zgoraj naštetih usmeritev pristojnih služb. Natančnost določitve stavbnih zemljišč je ekvivalentna natančnosti digitalnega zemljiškega katastra. Kolikor stanje v naravi ni možno nedvoumno določiti iz grafičnega dela občinskega prostorskega načrta, je potrebno za taka stavbna zemljišča določiti stanje stavbnega zemljišča v naravi. Kmetijska, gozdna, vodna zemljišča znotraj urbanističnih zasnov niso zazidljiva. Posegi v območja zelenih površin so možni le v skladu z merili in pogoji, ki so natančneje predpisani v občinskem prostorskem načrtu. Podrobnejša namenska raba je izdelana v skladu z veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo to področje. Poselitev se usmerja izključno na območja stavbnih zemljišč določenih v občinskem prostorskem načrtu.

(5)Kmetijska zemljišča so določena na podlagi usmeritev ministrstva pristojnega za področje kmetijstva. Posebej so prikazana območja najboljših kmetijskih zemljišč, ki se jih varuje pred spreminjanjem namembnosti. Kmetijska zemljišča se v največji možni meri obdeluje in poskuša preprečiti njihovo zaraščanje. Posegi v prostor se usmerjajo izven območij najboljših kmetijskih zemljišč. Kmetijska zemljišča se naj oblikujejo v obdelovalne komplekse, ki omogočajo racionalno kmetijsko rabo. Menjava zemljišč, zaokroževanje, oddajanje v najem naj bodo vzpodbudni mehanizmi za racionalno upravljanje s kmetijskimi zemljišči. Na kmetijskih zemljiščih je dovoljeno postavljati objekte za potrebe razvoja kmetijske dejavnosti kolikor je to točno določeno v občinskem prostorskem načrtu. Kmetijska zemljišča se ohranjajo tudi znotraj mej urbanističnih načrtov.

(6)Gozdna zemljišča so določena na podlagi smernic Zavoda za gozdove Slovenije. Posebne usmeritve so namenjene varstvenim kategorijam gozdov. Posegi v gozdni prostor in še posebej v varstvene kategorije gozdov so dovoljeni izključno s soglasjem pristojne službe. Posebno pozornost je potrebno posvetiti razraščanju gozdnih površin in slabljenju pestrosti kulturne krajine. Kjer je le možno naj se poselitev usmerja namesto na najboljša kmetijska zemljišča raje v območja zaraščanja in v gozdove, kjer sprememba namembnosti ne bo imela negativnega vpliva na okoliški gozd in njegove funkcije.

(7)V Občini Grosuplje so kot vodna zemljišča določeni ribniki Dobje, Boštanj, pod Kopanjem in Močila. Poseganje v vodna zemljišča in priobalna zemljišča je dovoljeno v skladu z veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo to področje. Za vsak poseg v vodna in priobalna zemljišča je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Zunanja meja priobalnega zemljišča, na vodotokih 2. reda in stoječih vodah sega 5,00 m od meje vodnega zemljišča.

(8)Kot druga zemljišča so določena območja mineralnih surovin (Pleše, Šmarje Sap, Valnaček in Spodnja Duplica), območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (območje suhega zadrževalnika Veliki potok) in območja obrambe zunaj naselij (Gradišnica, Kamna Gorica). II.8 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

1. člen (usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) V izvedbenem delu tega občinskega prostorskega načrta so določeni prostorski izvedbeni pogoji (v nadaljevanju: PIP) za naselja, za območje razpršene gradnje in za odprt prostor po različnih enotah urejanja prostora, ki so določene glede na tipologijo gradnje. PIP določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču in velikost ter oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, merila za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj poselitvenih območij ter za pripravo podrobnih prostorskih načrtov. II.8.1 Koncept razvoja naselij Grosuplje, Šmarje Sap in Polica
2. člen (urbanistični načrti)

(1)V Občini Grosuplje se na podlagi urbanističnih načrtov urejajo tri naselja: – Grosuplje, – Šmarje Sap in – Polica.

(2)Območja obravnave urbanističnega načrta so določena glede na dolgoročne razvojne možnosti, v skladu s strokovnimi podlagami in predlaganimi razvojnimi koncepti razvoja posameznega naselja. Z urbanističnimi načrti je predvideno postopno uresničevanje zastavljenih ciljev strategije občine.

(3)Območje urbanističnega načrta obsega območje urbanega središča, ki ga določajo površine strnjene gradnje, to so območja strjeno grajenih stavb in gradbeno inženirskih objektov različnih namembnosti s pripadajočimi površinami potrebnimi za njihovo uporabo, zelene površine v naselju, vodne površine in njihova obrežja, ki potekajo v naselju, zemljišča predvidena za notranji razvoj ter kmetijske in gozdne površine znotraj naselja. II.8.1.1 Urbanistični načrt Grosuplje

1. člen (urbanistični načrt Grosuplje) II.8.1.1.1 Koncept razvoja, prenove in širitve naselja Prenova in dopolnjevanje se izvajata vzdolž Adamičeve ceste, ki se postopoma oblikuje v glavno nosilko javnega programa, ob kateri je zvrščen program centralnih in storitvenih dejavnosti. V okviru prenove Adamičeve ceste se spodbuja razvoj treh centrov različnih namembnosti, ki kot celota tvorijo kompleksnejšo ponudbo urbanih dejavnosti (upravni trikotnik, rekreacijski center ob šoli Brinje, možnost postopnega preoblikovanja vzhodnega dela v storitveno-nakupovalni center). Predvideva se tudi ureditev zadrževalnikov ob Grosupeljščici, v okviru katere se lahko zasnuje kvaliteten javni odprt prostor. Notranji razvoj se nadaljuje v proizvodnih in obrtnih conah, v katerih je dovolj površin za gospodarske dejavnosti. Grosuplje je že doseglo želeno stopnjo poseljenosti. Prevladujejo območja prenov za gradnje (Brvace, celotna poteza ob Adamičevi cesti, upravni trikotnik z območjem ob železniški postaji in vzhodni rob naselja). Z ustrezno programsko in fizično prenovo teh območij se zagotovi zadostno količino potrebnih razvojnih površin. Večji neizkoriščeni območja za širitev gospodarske dejavnosti, sta gospodarska cona Jug in območje na jugovzhodu med pekarno, Grosupeljščico in železniško progo, zato niso predvidene nobene nove širitve za potrebe proizvodnih dejavnosti. Za območja širitev se predvideva: – za potrebe širitve in ureditve družbenega centra se nameni površine, ki ležijo med Domom starejših občanov in notranjim robom nove obvozne ceste; – območje pod Brvacami, za namen centralnih dejavnosti in parkom. II.8.1.1.2 Koncept prometnega omrežja Koncept prometnega omrežja pomeni izboljšati prometno varnost in dostopnost, krepiti pešaške in kolesarske navezave med naseljenimi območji in zaledjem, urediti površine namenjene mirujočemu prometu ter spreminjati prioritete v prometu – prednost pešcem in kolesarjem. Za razbremenitev centra mesta s tranzitnim prometom se na obrobju mesta Grosuplje zgradi obvozno cesto za vodenje tranzitnega prometa iz zahoda, po južni strani mimo mesta ter naprej proti vzhodu. Hkrati nova obvozna cesta prevzame vlogo osrednje napajalne ceste za gospodarsko cono Smrekec–Jedro–Jug iz zahoda. Z izgradnjo obvozne ceste se promet v mestnem jedru omeji, predvsem na območju Adamičeve ceste na odseku med Upravnim trikotnikom in staro šolo. Adamičeva cesta tako postane glavna mestna os, z več prostora za kolesarje, pešce in druge mestotvorne dejavnosti. Kolodvorska ulica se preoblikuje v peš cono, dodatne parkirne površine se zagotovijo v parkirnih hišah. Peš cona naj se ustrezno uredi (tlaki, ozelenitve, zapore ...). Za izboljšanje pretočnosti v Jerovi vasi se izvede obvozna cesta, ki poveže cesto Ob Grosupeljščici, mimo severnega roba Jerove vasi, s cesto v Zgornje Duplice. Za potrebe varnega prečkanja železniških tirov motornega in peš prometa se izvede nova izven nivojska prečkanja železnice na območju pod Spodnjimi Brvacami (z Adamičeve ceste v smeri Sončnih dvorov), na območju med Taborsko in Župančičevo cesto ter izven nivojski prehod za pešce na glavni železniški postaji. Da se vzpostavi kvalitetno potniško vozlišče za mesto in Občino Grosuplje se izvede celotno ureditev ožjega in širšega prostora avtobusne in železniške postaje. II.8.1.1.3 Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja ter ohranjanja arhitekturne identitete kraja Ob vstopnih točkah v mesto, kjer se pojavljajo površine obrtnih in storitvenih dejavnosti, je potrebno prostor bolje definirati in z ustrezno zasaditvijo in drugimi oblikovnimi prijemi omiliti vtis Grosupljega kot pretežno obrtnega naselja. II.8.1.1.4 Koncept zelenega sistema naselja Naravne strukture v neposredni bližini mesta in predvsem dobro ohranjeno naravno zaledje se morajo v zgradbo naselja bolje vključevati. Koščakov hrib prevzema vlogo gozda s posebnim namenom in nosilca rekreacije v naravnem okolju. Preprečuje se širitev pozidave tako v sam hrib, kot tudi na kmetijske površine ob njegovem vznožju. Hrib se mora bolje navezati na »notranji« zeleni sistem Grosuplja. Potok Grosupeljščica se mora prav tako bolje vključevati v mestno strukturo, njene bregove je potrebno ohranjati nepozidane in vzdolž nje zagotavljati zadosten odmik pozidave od vodotoka iz varnostnih razlogov in oblikovanja kvalitetnega javnega prostora. II.8.1.1.5 Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo Celotno območje Grosuplja se opremi s komunalno opremo tako, da se zagotovi oskrba s pitno in požarno vodo, odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode, oskrba z zemeljskim plinom, oskrba z električno energijo, javna razsvetljava in oskrba s sodobnimi elektronskimi komunikacijami. Na območju Grosuplja je zgrajen centralni vodovodni sistem Grosuplje, ki se dogradi in obnovi tako, da so vsa območja oskrbljena s pitno vodo, vodovodno omrežje pa mora zagotoviti tudi ustrezne količine vode za varstvo pred požarom. V skladu z državnim operativnim programom za odvajanje in čiščenje odpadne vode spada Grosuplje med naselja, kjer je treba urediti kanalizacijsko omrežje s pripadajočo čistilno napravo. Na območju Grosuplja je že zgrajen centralni kanalizacijski sistem, ki pa je na večjih mestih dotrajan in potreben sanacije (prvenstveno je potrebna sanacija glavnega zbiralnika – rešiti je potrebno problem vdora podtalnice, sanirati je potrebno priključke primarnih in sekundarnih kanalov na glavni zbiralnik z izgradnjo pretočnih bazenov pred vtokom). CČN Grosuplje je potrebno rekonstruirati z namenom povečanja zmogljivosti (razširitev do 20.000 PE) in izboljšanja delovanja. Območje ČN je območje izključne rabe za okoljsko infrastrukturo. Celotno območje Grosuplja se plinificira (razen območij, ki se oskrbujejo s toploto preko vročevodnega omrežja in območij, kjer to ni ekonomsko upravičeno ali je izvedba tehnično problematična). Predpogoj za izvedbo plinifikacije je izgradnja prenosnega plinovoda M5 (Vodice–Novo mesto) ali distribucijskega plinovoda Energetike Ljubljana Škofljica–Grosuplje. Če je na nekem območju načrtovana gradnja plinovodnega omrežja, se lahko objekti do izgradnje omrežja začasno ogrevajo prek individualnih UNP sistemov. Obstoječe vročevodno omrežje se dogradi v skladu z občinskim odlokom. V gospodarski coni – Jug se zgradi protiležno kotlovnico (na lesno biomaso) in nov vročevod med Kolodvorsko ulico in Brezjem, s čimer se obstoječe vročevodno omrežje poveže v enovit sistem. Ob plinifikaciji mesta Grosuplje se v obstoječi kotlovnici Dvori zamenja energent – kurilno olje se nadomesti z zemeljskim plinom. Elektroenergetsko omrežje je razvejano po celotnem območju Grosuplja in se navezuje na RTP Grosuplje. Pri vseh novogradnjah v urbanem delu Grosuplja je treba zagotoviti gradnjo elektroenergetskih povezav v podzemni izvedbi. Javne površine se opremi z javno razsvetljavo. Koncept osvetlitve in izbor svetil se zasnuje tako, da se upošteva ambientalne kakovosti prostora, varnostne zahteve in predpise s področja osvetljevanja. Na celotnem območju Grosuplja se uredi dostop do širokopasovnega omrežja za vse objekte. Uporabi se različne možne tehnološke rešitve, ki pa morajo biti izvedene tako, da ne bodo povzročale negativnih vplivov na prostor (EM sevanje, vizualna izpostavljenost). II.8.1.1.6 Koncept podrobnejše namenske rabe Območje ob Adamičevi cesti se nameni površinam centralnih dejavnosti. Postopno naj se prestrukturira iz mešanih območij v območje pretežno storitvenih dejavnosti. Proizvodne in obrtne dejavnosti naj se dosledno umeščajo na območja, ki so definirana s prostorskim aktom, tako se bo dosegla bolj racionalna izraba prostora in preprečevalo konfliktno mešanje dejavnosti v stanovanjskih območjih. Kot zelene površine se definira Grosupeljščico, pokopališče in urejene parkovne ureditve znotraj mesta. Gozdne površine se delijo na gozd in gozd s posebnim namenom. Gozd s posebnim namenom obsega Koščakov hrib. Ostale površine naj ostanejo v pretežno splošni stanovanjski rabi. II.8.1.2 Urbanistični načrt Šmarje Sap
2. člen (urbanistični načrt Šmarje Sap) II.8.1.2.1 Koncept razvoja, prenove in širitve naselja V naselju Šmarje Sap se razvija in prestrukturira središče naselja. Urediti je potrebno javni prostor, zagotoviti nove površine za stanovanjsko gradnjo (z dopolnjevanjem znotraj naselja in s širitvami), vzpodbujati razvoj gospodarske dejavnosti ter povečati stik med naseljenimi območji in krajinskimi prvinami. V smislu notranjega razvoja naj se Šmarje Sap razvija kvalitativno in vsebinsko. Dopolnjuje se obstoječe funkcije, uredi središče naselja s terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi in odprtimi javnimi površinami. Ohranjajo se vsa stanovanjska območja in vsa tri območja starih vaških jeder. Vaška jedra se ohranjajo v obstoječem obsegu in gabaritih. V vaških jedrih se izboljša prometno dostopnost. Celovita prenova se bo izvajala v središča naselja. S prenovo se izkorišča notranje rezerve naselja, obnavlja gradbeni fond in ureja javne površine. V severnem delu središča (nad Ljubljansko cesto) se s preselitvijo betonarne pridobi prostor za širitev in zgostitev mestotvornih (oskrbnih) funkcij ter ureditev osrednjega odprtega javnega prostora, ki ga naselje potrebuje za druženje, srečevanje, prireditve in podobno. Južni del središča (pod Ljubljansko cesto) se uredi za namen poslovno stanovanjske gradnje in parkovne ureditve na območju starega pokopališča in ob trgovini. Širitve naselja so potrebne, ker so površine za stanovanja v naselju skoraj polno izkoriščene in ker naselje nima opredeljenih površin za gospodarski razvoj. Širitve se izvedejo večfazno. Prvo fazo se upošteva v izvedbenem delu OPN, naslednje faze pa se bo, glede na potrebe, izvajalo s prihodnjimi akti. Širitve prve faze se izvedejo z zapolnitvami vrzeli v naseljih Veliki Vrh pri Šmarju in Šmarje Sap. Večje širitve, ki se bodo izvajale v nadaljnjih fazah se bodo izvedle na jugovzhodnem delu Farovškega hriba, na jugu Šmarja Sap ter na območju zahodno od pokopališča v Šmarju. II.8.1.2.2 Koncept prometnega omrežja Koncept prometnega omrežja pomeni izboljšati prometno varnost in dostopnost na avtocestno omrežje, krepiti pešaške in kolesarske navezave med naseljenimi območji in zaledjem, urediti površine namenjene mirujočemu prometu ter spreminjati prioritete v prometu – prednost pešcem in kolesarjem. Dostopnost do avtocest se bo izboljšala z izgradnjo prometnega vozlišča na avtocesti A2 Ljubljana–Šmarje Sap z načrtovano novo povezavo Ljubljana–Kočevje in izgradnjo polnega avtocestnega priključka Šmarje Sap. Hodnike za pešce in kolesarje naj se uredi ob Ljubljanski cesti tako, da se Šmarje Sap poveže z Grosupljem. Za vzpostavitev omrežja kolesarskih in peš poti v zaledju Šmarja Sap se uporabi že obstoječe ceste, javne poti in obstoječe, označene gozdne vlake ter druge označene poti na območjih, določenih v prostorskem delu območnega gozdno gospodarskega načrta. Urediti je treba več zaključenih krožnih poti različnih dolžin, ki se jih pripne na obstoječo Grosupeljsko pot in nastajajoče kolesarsko omrežje LUR. Pri ureditvah peš poti znotraj naselja je potrebno izgraditi hodnike za pešce, kolikor niso že urejeni. Pri urejanju obstoječih oziroma pri oblikovanju novih prometnih poti naj bo posvečena skrb tudi invalidskim in otroškim vozičkom. Površine za parkiranje se ne načrtuje v škodo pešcev in kolesarjev. Del javnih parkirnih površin se zagotovi ob prenovi središča naselja, ostalo pa se uredi ob železniški postaji. II.8.1.2.3 Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja ter ohranjanja arhitekturne identitete kraja V Šmarju Sap je treba za večjo razpoznavnosti naselja urediti javni prostor, ohranjati podobe stavb, gabaritov in drugih pomembnih arhitekturnih detajlov, izboljšati in revitalizirati podobo središča naselja ter varovati ključne poglede na naselje in oblikovati jasne robove (grajene in zelene) med pozidanim prostorom in naravnim zaledjem. Pri razvoju naselja in ohranjanju njegove oblikovane podobe je potrebno upoštevati obstoječo grajeno strukturo naselja. Pri gradnji novih stanovanjskih objektov se upošteva tlorisni in višinski gabarit ter orientacija obstoječih grajenih objektov. V središču naselja Šmarje Sap se še naprej ohranja sedanja struktura in morfologija pozidave. Gabariti novih objektov v središču naselja višinsko ne smejo presegati višine P+2, ter ne smejo zakrivati vedute cerkve. Pri umeščanju novih objektov v središču se nadaljuje že obstoječe nizanje objektov ob Ljubljanski cesti. Odprte kmetijske površine, ki tvorijo cezure med poselitvenimi območji in gozdnim zaledjem, je potrebno ohranjati saj omogočajo berljivost treh samostojnih enot. Odprte površine znotraj poselitvenih območji so pomembne nosilke identitete naselja in tvorijo njegovo prepoznavno strukturo, zato jih je potrebno ohranjati in posledično preprečevati zlivanje poselitve. Vsa tri vaška jedra imajo značilno tradicionalno gručasto tlorisno zasnovo. Značilna je strnjena pozidava, pri kateri so objekti postavljeni na stik prometnih komunikacij. Objekti nimajo enotne orientacije. Obulično stanovanjsko pozidavo predstavljajo deli naselja z jasno berljivim uličnim omrežjem. Prostostoječi objekti so od ulice postavljeni v razpoznavnem redu. Na območjih obcestne stanovanjske pozidave se objekti nizajo vzdolž glavne komunikacije. Kot svojevrstna območja so površine centralnih dejavnosti, katerih oblikovanje je podrejeno funkciji stavb. Tip oblikovanja se nanaša na objekte cerkve, šole, vrtca ipd. Relativno nizka višina obstoječih gradenj tvori svojstveno morfologijo prostora. Območje z višinskimi poudarki v prostoru je središče naselja, kjer višinski poudarek predstavlja cerkev Sv. Marije. Z vidika morfologije prostora in obstoječih višin je pomembno, da se višje stavbe umikajo veduti cerkve Sv. Marije in da ne presežejo dosedanjih najvišjih gabaritov. Potrebno je ohranjati kvalitetne poglede iz naselja: proti ravnini Grosupeljskega polja, proti Magdalenski gori ter proti Stajam. Enako pomembni so pogledi v naselje, še posebej vedute na središče s cerkvijo Sv. Marije, zato je pomembno ohranjati odprte površine med naselji Veliki Vrh in Farovški hrib. Zaradi odpiranja in poudarjanja pogledov je pomembno prilagajanje strukture poselitve, ohranjanje odprtega prostora med poselitvijo ter odmiki med predvidenimi novimi gradnjami. Upoštevati je treba čitljivo orientacijo slemen, ki jo imajo nekatera obstoječa grajena območja. II.8.1.2.4 Koncept zelenega sistema naselja Varuje in dopolnjuje se namensko urejene zelene površine (park na območju starega pokopališča, delujoče pokopališče) in manjše zelene površine v naselju (vrtovi, sadovnjaki, zelene p