← Slovenija

Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena za Občino Slovenska Bistrica, stran 2992.

Na podlagi

  1. in
  2. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 81/11, 30/11 odl. US) in
  3. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 55/10) ter strokovnih podlag, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na
  4. redni seji, dne
  6. 2012, sprejel O D L O K o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena za Občino Slovenska Bistrica
  7. člen Z namenom, da se ohranjajo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in umetnostno-zgodovinske vrednote ter zagotovi nadaljnji obstoj, Občina Slovenska Bistrica razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine Slovenska Bistrica.
  8. člen Odlok v svojih določbah določa: – natančno lokacijo spomenika; – opis lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik; – varstveni režim spomenika; – merilo v katerem so vrisane meje kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij na digitalnem in preglednem katastrskem načrtu.
  9. člen Za kulturne spomenike lokalnega pomena se razglasijo arheološka najdišča: EŠD: 6874 Ime enote: Bojtina – Rimski kamnolom Lokacija: Parc. št. 409/1, 409/2, 409/3, k.o. Bojtina Utemeljitev razglasitve: Pod cerkvico sv. Uršule je pod kmetijo Trmota do 10 m visok kamnolom debelozrnatega marmorja z izhodom proti Šmartnemu. Kamnolom je arheološki spomenik in spada v sklop znamenitih pohorskih kamnolomov, ki so s svojimi izdelki zalagali zaledje. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa.V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 6875 Ime enote: Bukovec – Prazgodovinsko gomilno grobišče I Lokacija: Parc. št. 32/6, k.o. Bukovec Utemeljitev razglasitve: Na oblem hrbtu grebena severno od vasi je v gozdu 3–6 gomil s premeri od 10,5 do 11,5 m in višinami od 0,9 do 1,2 m. Gomile leže v vrsti približno 5 m narazen. Južni gomili imata sledove predvojnega kopanja, o morebitnih najdbah ni podatkov. Gomile sestavljajo manjše prazgodovinsko grobišče in predstavljajo arheološki spomenik v prvotni legi. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju grobišča je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanje panjev in skal; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 12653 Ime enote: Bukovec – Prazgodovinsko gomilno grobišče II Lokacija: Parc. št. 284/6, 284/8, k.o. Bukovec Utemeljitev razglasitve: Na rtastem vzhodnem zaključku grebena tik nad cesto je na ploskem hrbtu v gozdu še vidnih petero gomil, ki leže v vrsti od jugozahoda proti severovzhodu. Gomile ne kažejo sledov odkopavanja, so pa deloma deformirane, ker poteka čeznje gozdna pot. Skupina gomil tvori manjše prazgodovinsko grobišče in predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi. Za točno časovno opredelitev bi bile potrebne arheološke raziskave. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju grobišča je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanje panjev in skal; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 6876 Ime enote: Cigonca – Rimska cesta Celeia–Poetovio Lokacija: Trasa poteka preko naslednjih parcel: parc. št. *100, *104, 285/8, 285/39, 291/1, 291/4, 292, 293/2, 294/5, 306/8, 309/1, 309/2, 500/2, 502 (hitra cesta), 521, 523, k.o. Cigonca Utemeljitev razglasitve: Del rimske ceste Celeia–Poetovio, ohranjene kot usek med vasjo in potokom Ložnico, kjer se ploska ravnica pobočja spusti na dno doline. Izkopani so bili štirje kontrolni jarki, v katerih je bilo ugotovljeno 6,5 do 7 m široko in do 0,25 m visoko gramozno cestišče. Gramoz je bil nasut na ilovnata tla, cestišče pa je bilo na obeh straneh obdano z ožjima jarkoma. Spomenik je kot del rimskega cestnega omrežja evropsko zanimiv. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev, z gozdom se gospodari na tradicionalni način; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2500, 1:2880 EŠD: 6881 Ime enote: Črešnjevec – Arheološko najdišče Sveti Mihael Lokacija: Parc. št. *1, zahodni del 1443/5, k.o. Črešnjevec Utemeljitev razglasitve: V zidove župne cerkve in taborno obzidje so vzidani številni rimski kamni, ki pripadajo nagrobnikom, žrtvenikom, sarkofagom in delom stavb. S sondiranji je bilo leta 1964 ugotovljeno, da je prvotna cerkvena ladja sezidana od temeljev do vrha iz obdelanih rimskih kamnov, kakršnih je mnogo tudi v tabornem obzidju. Sondiranje cerkvenega tabora je ugotovilo zgodnjesrednjeveške skeletne grobove, ki bi po najdbi srebrnega obsenčnika lahko bili še staroslovanski. Arheološki spomenik je zaradi velikega števila obdelanih antičnih kamnov zelo zanimiv za širši teritorij. Uvrščamo ga med najpomembnejše v Sloveniji. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, brez novih gradbenih posegov; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 6879 Ime enote: Črešnjevec – Gomilno grobišče Gomilce Lokacija: Parc. št. 625, 626/1, 626/2, k.o. Črešnjevec Utemeljitev razglasitve: Severno od vasi se nahaja štiriindvajset rimskodobnih gomil v gozdu »Gomilce«. W. Schmid je tri delno preiskal in ugotovil žgane pokope s fragmenti keramike in marmorno ploščo. Obsežno gomilno grobišče predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi in je kot del večjega gomilnega kompleksa tudi širše zanimiv. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju grobišča je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanje panjev in skal; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 15304 Ime enote: Črešnjevec – Gomilno grobišče Lokanjska gošča Lokacija: Parc. št. 1000/6, k.o. Črešnjevec Utemeljitev razglasitve: Na vrhu gozdnega grebena južno od vasi leži sedemnajst gomil, pripadajočih rimskemu obdobju. Kljub temu, da so gomile večinoma že razkopane, predstavljalo arheološki spomenik v prvotni legi in so kot del večjega gomilnega kompleksa tudi širše zanimive. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju grobišča je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanje panjev in skal; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 6889 Ime enote: Črešnjevec – Gomilno grobišče pri Pretrežu Lokacija: Parc. št. 1396, 1397, k.o. Črešnjevec Utemeljitev razglasitve: Na južnem pobočju gozdnega grebena Pretrež leži gomilno grobišče petih že močno kopanih verjetno antičnih gomil. Gomile so značilnost pokrajine in predstavljajo arheološki spomenik v prvotni legi. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju grobišča je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanja panjev in skal; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 15246 Ime enote: Črešnjevec – Gomila pri Pretrežu Lokacija: Parc. št. 1403/1, k.o. Črešnjevec Utemeljitev razglasitve: Ob gozdnem grebenu leži nepoškodovana gomila premera 14,5 m, visoka 0,9 m, ki je verjetno antična. Gomila je značilnost pokrajine in kot ostalina grobišča predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev, na območju gomile je prepovedana vpeljava novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 6880 Ime enote: Črešnjevec – Utrdba Presek Lokacija: Parc. št. 1020/2, 1020/3, 1020/4, k.o. Črešnjevec Utemeljitev razglasitve: Jugozahodno od vasi je na kopastem zaključku grebena v gozdu z dvojnim nasipom utrjena pravokotna kopa, imenovana Stari grad ali Presek. W. Schmid je našel nekaj keramike in ognjišče ter najdišče datiral v predrimsko in rimsko dobo. Novejša sondiranja so v nasprotju s tem pokazala srednjeveški gradič, kjer je bilo uporabljeno rimsko stavbno gradivo. Gradič predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi in je hkrati tudi pomemben krajinski element. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju ruševin je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju ruševin je prepovedano izkopavanje panjev in skal, prepovedan je golosek; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 6900 Ime enote: Devina – Ruševine cerkve sv. Egidija Lokacija: Parc. št. 106/1, 107/1, k.o. Šentovec Utemeljitev razglasitve: V zgodovinskih virih je med Devino in Šentovcem omenjena cerkev Št. Ilja. S poskusno sondo so bili ugotovljeni 1 m široki temelji iz lomljencev in oblic, vezani s preperelo malto, ki so v deloma prekopani zemlji segali – razmetani – še 1 m visoko. Dolžina poteka temelja je znašala le še 2 m proti severo-severozahodu. Najdba vzbuja pozornost tudi zato, ker leži ob stari, sedaj kot usek ohranjeni cesti, ki je nekoč peljala iz šmartinskega Pohorja po tem obronku v dolino Devine. Ruševine cerkve predstavljajo arheološki spomenik v prvotni legi, potrebne pa bi bile nadaljnje raziskave, da bi lahko ugotovili njihovo časovno pripadnost in povezavo s staro (morda rimsko) cesto. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju ruševin je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju ruševin je prepovedano izkopavanje panjev in skal, prepovedan je golosek; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 16794 Ime enote: Frajhajm – Rimska kamnoseška naselbina Lokacija: Parc. št. *114, 554, 559, 569/2, 825/2, k.o. Frajhajm Utemeljitev razglasitve: Ob cesti proti Šmartnem, ob potoku Velika Polskava, so bili odkriti sledovi rimskodobne kamnoseške naselbine, pripadajoče kamnolomom marmorja v neposredni bližini. Naselbina je arheološki spomenik v prvotni legi, zaradi pripadnosti znamenitemu šmartinskemu kamnoseškemu kompleksu je zanimiva tudi za širše prostorsko in raziskovalno področje. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju spomenika je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, prepovedano je izkopavanje panjev in skal; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 22585 Ime enote: Frajhajm – Arheološko najdišče Pri treh cerkvah Lokacija: Parc. št. 55/5, 55/6, *177, jugovzhodni del 803/2, 803/3, osrednji del 843, k.o. Frajhajm Utemeljitev razglasitve: V zaselku Pri treh cerkvah so ob cesti nekdaj stale tri cerkve, in sicer cerkev posvečena sv. Primožu in cerkev posvečena sv. Tomažu, ki sta omenjeni leta 1545 in bi naj propadli ob koncu
  10. stoletja, ter tretja poznogotska cerkev, o kateri nimamo natančnejših arhivskih podatkov. Ostaline enega od objektov so danes vidne in ohranjene v obliki približno 5 metrov dolgega in še ca. 0,70 m visoko ohranjenega kamnitega zidu. Ruševine predstavljajo arheološki spomenik v prvotni legi, za pridobitev natančnejših podatkov o njih pa bi bile potrebne nadaljnje raziskave. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 16792 Ime enote: Frajhajm – Vidčev kamnolom Lokacija: Parc. št. 510/1, 510/4, 510/5, k.o. Frajhajm Utemeljitev razglasitve: Ob cesti proti Šmartnem, zahodno od domačije Videc, leži kamnolom belega marmorja z najstarejšimi sledovi izrabe najverjetneje iz rimske dobe. Kamnolom je arheološki spomenik in je zaradi pripadnosti znamenitemu pohorskemu šmartinskemu kamnoseškemu kompleksu zanimiv tudi za širše prostorsko in raziskovalno področje. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 15553 Ime enote: Gaj pri Pragerskem – Arheološko najdišče Žutreki Lokacija: Parc. št. 639/1, 639/2, 639/3, 639/4, 639/5, 639/6, 642/1, 642/2, 642/3, 642/4, 642/5, 642/6, 643/1, 643/2, 643/3, 643/4, 643/5, 643/6, severovzhodni del 643/7, 643/8, 643/12, 643/12, 643/13, 711/3, 711/4, 711/5, 711/6, 712/2, 712/3, 715/1,715/3, 713/4, 715/5, 728/1, 728/2, 728/4, 728/5, 728/6, 728/7, 728/8, 729/1, 729/2, 729/3, 730/2, 730/3,731/1, 731/2, 732/1, 732/2, 732/3, 734, 1427, k.o. Spodnja Polskava Utemeljitev razglasitve: Severovzhodno od Pragerskega se na desnem bregu potoka Črnec na njivah razprostirajo ostaline prazgodovinske – bronastodobne naselbine. Naselbina je bila leta 2003 pred gradnjo obvoznice Pragersko delno raziskana, pri čemer so bile odkrite tudi posamezne rimskodobne najdbe. Naselbina predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev, prepovedana je vpeljava novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena; – prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. Ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih aktov in po predhodni arheološki raziskavi je možno locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode v robne dele varovanih površin, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 6882 Ime enote: Gladomes – Villa rustica Lokacija: Parc. št. 496/2, 497/1, 497/2, jugovzhodni del 554, 557/1, 557/2, 558/1, severni del 558/2, severni del 628, k.o. Gladomes Utemeljitev razglasitve: Najdišče leži na grebenu med Gladomesom in Zgornjo Ložnico, obdanem z dvema potočkoma, v sadovnjaku in na njivah. Predvsem na njivah so zaradi obdelave vidne ruševine stavb, bogate so tudi površinske keramične najdbe. Villa rustica je arheološki spomenik v prvotni legi in je zaradi svoje kompleksne narave, ohranjenosti in najdb pomembna za širše območje. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev, prepovedana je vpeljava novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena; – prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 6883 Ime enote: Jurišna vas – Arheološko najdišče Ančnikovo gradišče Lokacija: Parc. št. 207, 208, severni del 211, 220/3, 220/6, k.o. Jurišna vas Utemeljitev razglasitve: Utrjena naselbina, poimenovana Ančnikovo gradišče, leži 750 m visoko tik nad sotesko Bistrice, severno od Jurišne vasi na tinjskem Pohorju. Na severni in severovzhodni strani so jo ščitile prepadne stene bistriškega grabna, z ostalih strani je bila opasana z masivnim zidom. Na približno 180 x 50 m veliki naselbini se zarisujeta dve poselitvi. Prva močnejša, s številnimi ostalinami stavb in obrambnega zidu sodi v poznorimsko obdobje (
  11. in prva polovica
  12. stol. n. št.), druga, ki jo je mogoče le okvirno datirati, pa v slovansko obdobje (druga polovica
  13. in
  14. stol. n. št.). Najdišče je zaradi svoje ohranjenosti in najdb evropsko pomemben arheološki spomenik. Opis varstvenega režima: Z a spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, ohranja se dosedanji način gospodarjenja, kmetijske površine se obdelujejo s čim manjšo uporabo kemijskih sredstev, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju spomenika je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, prepovedano je izkopavanje panjev in skal; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – če se poseg, ki je v interesu znanstvenega proučevanja, opravlja na deloma že prezentirani lokaciji, mora posegu slediti prezentacija odkritega z ustreznimi konservatorsko-restavratorskimi materiali in metodami; stroški prezentacije morajo biti v tem primeru predvideni in jasno razpoznavni del raziskav; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ«, jih primerno označiti in vključiti v okolje ter v turistično ponudbo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 6911 Ime enote: Kalše – Grad Gromberk Lokacija: Parc. št. 92, k.o. Kalše Utemeljitev razglasitve: Nedaleč nad vasjo Kočno stoje razvaline že pred stoletji propadlega gradu. Lastnik gradu se omenja leta 1142, čeprav segajo začetki Gromberka že v
  15. stoletje. Razvaline predstavljajo arheološki spomenik v prvotni legi, za pridobitev natančnejših podatkov o gradu pa bi bile potrebne nadaljnje raziskave. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 6885 Ime enote: Modrič – Mitrej Lokacija: Parc. št. 434, 501, osrednji del 1613, k.o. Kot Utemeljitev razglasitve: V globoki grapi pod Modričem so ostanki svetišča perzijskemu božanstvu Mitri. Svetišče še ni v celoti raziskano, poznamo ga predvsem po marmornih zaobljubnih ploščah, ki so jih od tam prenesli v ptujski in graški muzej. Na nekaterih je po običaju prikazan obredni prizor Mitrovega božanstva in druge izklesane upodobitve, ki so sorodne tistim iz Šmartnega in Ruš, vse pa so verjetno izdelek šmartinskih kamnosekov. Svetišče je arheološki spomenik v prvotni legi, zaradi svoje narave in verjetne pripadnosti znamenitemu šmartinskemu kamnoseškemu kompleksu pa je zanimivo tudi za širše prostorsko in raziskovalno področje. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 6888 Ime enote: Podgrad na Pohorju – Arheološko najdišče Zajčev hrib Lokacija: Parc. št. *83, 780/1, k.o. Kot Utemeljitev razglasitve: Najvišje ležeči pohorski stari kebeljski oziroma Zajčev grad je v pisnih virih prvič omenjen leta 1251, leta 1490 pa naj bi bil že zapuščen. Danes je delno še ohranjen njegov markantni romanski okrogli stolp, obdan z jarkom in nasipom. Zahodno od njega se razprostira plato – gradišče, kjer so ponekod še zaznavni sledovi ruševin in ki je prav tako obdano z jarkom in nasipom. Podrobneje je kulturna plast neraziskana in nedatirana. Spomenik je zaradi svoje pojavnosti in ohranjenosti širše zanimiv, za ovrednotenja poselitve tega prostora pa bi bile potrebne raziskave. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju najdišča je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju najdišča je prepovedano izkopavanje panjev in skal, prepovedan je golosek; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 6904 Ime enote: Pokoše – Gomila Velenik Lokacija: Parc. št. 439, k.o. Pokoše Utemeljitev razglasitve: Na južni strani ceste v gozdu leži posamična gomila iz neznanega časa. Gomila kot ostalina grobišča predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju gomile je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomile je prepovedano izkopavanje panjev in skal; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 15302 Ime enote: Pokoše – Gomilno grobišče Javornik Lokacija: Parc. št. 356/3, k.o. Pokoše Utemeljitev razglasitve: Vrh zahodnega grebena gozda Velenik, jugozahodno od Polskave ležita dve gomili, deformirani od gozdnih kolovozov. Spomenik je kot del kompleksa širše zanimiv. Točna časovna pripadnost še ni znana, po vsej verjetnosti pa bi ju lahko prisodili antičnemu obdobju. Gomili predstavljata arheološki spomenik v prvotni legi. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju gomil je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanje panjev in skal; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 6898 Ime enote: Pokoše – Rimsko gomilno grobišče Velenik Lokacija: Parc. št. 353/16, 353/17, k.o. Pokoše Utemeljitev razglasitve: Na južnem pobočju zahodnega grebena v gozdu Velenik, ca. 250 m nad cesto Slovenska Bistrica–Pragersko, leži grobišče štirih gomil verjetno iz antičnega časa. Grobišče je arheološki spomenik v prvotni legi in je kot del kompleksa širše zanimivo kljub temu, da so gomile že delno prekopane. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju grobišča je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanje panjev in skal; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 20165 Ime enote: Pragersko – Arheološko najdišče Zadruga Lokacija: Parc. št.: severni del 948/39, južni del 948/35, 948/1, severni del 1441/1, vzhodni del 1441/31, 1548/1, severni del 1548/2, k.o. Spodnja Polskava Utemeljitev razglasitve: Zahodno od Pragerskega so bili tekom arheološkega nadzora nad gradnjo obvoznice Pragersko na obeh straneh trase rimske ceste odkriti sledovi bronastodobne in rimskodobne poselitve. Za natančnejšo zamejitev naselbine bi bile potrebne nadaljnje arheološke raziskave. Najdišče je arheološki spomenik v prvotni legi. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev, prepovedana je vpeljava novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena; – prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. Ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih aktov in po predhodni arheološki raziskavi je možno locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode v robne dele varovanih površin, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 6886 Ime enote: Pragersko – Rimska cesta Celeia–Poetovio Lokacija: Trasa poteka preko naslednjih parcel: parc. št. 669/3, 670/4, 671/5, 672/5, 673/5, 675/4, 676/4, 677/4, 678/4, 679/4, 681/3, 683/3, 684/3, 685/3, 686/3, 687/4, 688/5, 689/5, 690/5, 691/4, 692/1, 692/2, 693, 694, 697, 698, 699, 700, 702, 708/3, 708/5, 709/3, 710/4, 711/7, 711/8, 715/4, 715/5, 728/7, 728/8, 734, 740/1, 744/7, 744/2, 748/3, 748/5, 754/1, 754/2, 757/2, 757/4, 756, 792/9, 792/12, 792/14, 792/24, 792/25, 792/42, 792/43, 792/50, 792/54, 792/57, 794/1, 794/8, 794/9, 801, 948/39, 996/4, 1000/1, 1000/56, 1000/88, 1000/90, 1000/91, 1425/2, 1426, 1461/9, 1461/10, 1465/5, 1471/1, 1471/16, k.o. Spodnja Polskava parc. št. 441/3, 668/3, 669/2, 678, k.o. Gaj Utemeljitev razglasitve: Ohranjeno in poškodovano rimsko cestišče Celeia–Poetovio je na določenih mestih še dobro vidno. Gre večinoma za do 7 m široko in do 15 cm debele gramozne plasti, ohranjene v različnih globinah, odvisno od naplavin oziroma obdelovalnih površin na mestih, kjer se cesta močno dvigne tik pod današnji nivo. Še vidne spomeniške sestavine ceste so pomembne za ugotavljanje gradnje in poteka trase. Spomenik je kot del rimskega cestnega omrežja evropsko zanimiv. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev, z gozdom se gospodari na tradicionalni način; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:1000, 1:2880 EŠD: 6887 Ime enote: Prepuž – Rimska cesta Celeia–Poetovio Lokacija: Trasa poteka preko naslednjih parcel: parc. št. 1225/1, 1250/3, 1252/1, 1252/4, 1252/4, 1255/2, 1453, 1454, 1456/1, 1456/2, 1457/1, 1459, 1460, 1461, 1533/1, 1922/1, 1924, 1928, 1929, 1931/1, 1931/2, 1932, 1934, 1979, 1980, 1981, 1986, 1988, 1989, 2001, 2052, k.o. Vrhole pri Konjicah Utemeljitev razglasitve: Na omenjenih parcelah je še vidno ohranjeno cestišče rimske ceste Celeia–Poetovio. Spomenik je kot del rimskega cestnega omrežja evropsko zanimiv. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev, z gozdom se gospodari na tradicionalni način; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 6890 Ime enote: Rep – Arheološko najdišče Repnikovo gradišče Lokacija: Parc. št. 102, k.o. Rep Utemeljitev razglasitve: Južno od vasi je z dvojnim jarkom in nasipom utrjena ovalna kopa poimenovana Repnikovo gradišče, ki ima 20 x 20,6 m veliko ravnico. Utrdba je časovno točno še neopredeljena. Po dosedanjem poznavanju in pičlih najdbah jo lahko uvrščamo med srednjeveške. Pomen utrdbe na tem področju bi lahko pojasnili le s podrobnejšim raziskovanjem. Gradišče je arheološki spomenik v prvotni legi in hkrati predstavlja značilnost krajine. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju gradišča je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gradišča je prepovedano izkopavanje panjev in skal; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 24805 Ime enote: Slovenska Bistrica – Arheološko najdišče Brinje Lokacija: Parc. št. 2545/1, 2545/2, južni del 2545/3, 2546/1, 2546/2, k.o. Slovenska Bistrica Parc. št. 248/5, k.o. Spodnja Nova vas Utemeljitev razglasitve: Na območju gozdička na ledini Brinje v Slovenski Bistrici, severozahodno tik ob avtocesti Maribor–Ljubljana, leži rimskodobno grobišče. Na južnem delu območja je bilo že raziskanih 26 razmeroma slabo ohranjenih planih žganih grobov, del grobišča pa je uničila rimskodobna apnenica. Najdišče je arheološki spomenik v prvotni legi in je zaradi pripadnosti širšemu najdiščnemu kontekstu še posebej zanimivo. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju grobišča je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju grobišča je prepovedano izkopavanje panjev in skal, prepovedan je golosek; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:1000, 1:2880 EŠD: 661 Ime enote: Slovenska Bistrica – Naselbina Lokacija: Parc. št. 1644/1, 1644/2, 1645/3, 1645/6, 1645/7, 1645/8, 1645/9, 1645/10, 1645/11, 1645/12, 1645/28, 1645/29, 1645/30, 1645/31, 1645/32, 1645/36, 1645/37, 1645/38, 1645/50, južni del 1646/1, 1646/4, 2547/1, 2547/2, 2547/3, k.o. Slovenska Bistrica Utemeljitev razglasitve: Teren rimskih stavb je bil večinoma že raziskan v okviru pripravljalnih del za industrijsko cono. Izsledki govorijo za strnjen zaselek ob rimski cesti z gospodarskimi in stanovanjskimi poslopji. Odkrili smo temelje s prostorsko razdelitvijo, masivne podpornike, zaporedne nosilne stebre, kurišča in bogato kulturno plast s tipično rimskodobno keramiko. Naselbina je arheološki spomenik v prvotni legi in je zaradi svoje vloge tik ob rimski cesti ter zaradi pripadajočih grobišč v bližini širše zanimiva. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:1000 EŠD: 6891 Ime enote: Slovenska Bistrica – Rimska cesta Celeia–Poetovio Lokacija: Trasa poteka preko naslednjih parcel: parc. št. 1641, 1645/5, 1645/28, 1645/30, 1645/31, 1645/32, 1645/33, 1645/34, 1645/36, 1645/38, 1645/50, 1645/51, 1651, 1652, 1655, 1656, 1657/3, 1660/74, 1660/75, 1660/83, 1660/84, 1660/85, 1660/86, 1660/87, 1660/88, 1660/89, 1660/90, 1660/91, 1660/107, 1660/122, 1696/2, 1696/5, 1696/19, 1697/2, 1697/6, 1697/7, 1697/9, 1697/10, 1697/16, 1697/28, 1697/31, 2293/1, 2293/3, 2293/4, 2293/5, 2297/6, 2297/9, 2297/12, 2300/1, 2300/2, 2301/2, 2302/3, 2307/13, 2307/15, 2307/16, 2307/17, 2308/1, 2313/1, 2313/4, 2316, 2317, 2318/1, 2347/1, 2350, 2351/1, 2474/2, 2474/4, 2500, 2501/1, 2504/6, 2510, 2518/3, 2530, 2531/1, 2532, 2698, k.o. Slovenska Bistrica Utemeljitev razglasitve: Ob južnem robu mesta so na njivah in travnikih ostanki delno ohranjenega ali delno uničenega cestišča rimske ceste Celeia–Poetovio. Spomenik je kot del rimskega cestnega omrežja evropsko zanimiv. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:1000 EŠD: 10660 Ime enote: Slovenska Bistrica – Rimska obcestna postaja Lokacija: Parc. št. 1660/70, 1660/72, 1660/73, 1660/74, 1660/75, 1660/107, 1660/108, severovzhodni del 1660/132, k.o. Slovenska Bistrica Utemeljitev razglasitve: Temelji rimske stavbe ležijo neposredno ob rimski cesti. Z izkopavanji 1974 je bil ugotovljen tloris stavbe, neraziskana sta še jugozahodni vogal in notranjost. Objekt meri približno 20,15 m oziroma 19,60 m x 31,50 m oziroma 31,30 m. Stanovanjski prostori so razporejeni vzdolž severne in južne linije stavbe, med njimi pa je dvoriščni del, širok 8,80 oziroma 8,20 m. Višina ohranjenega zidu znaša 0,30–0,40 m, širina pa 0,85–0,90 m. Ohranila se je tudi kulturna in ruševinska plast. V letu 2004 so bili tekom terenskega sondiranja severozahodno od stavbe odkriti sledovi rimskodobne kovaške delavnice in doslej neznane cestne komunikacije. Spomenik je zaradi bistriškega kompleksa širše zanimiv. Lega ob rimski državni cesti bi lahko izpričevala prepregališče – mutatio – in določeno namembnost pri transportu pohorskega marmorja na bistriški terasi. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, na ožjem območju rimske stavbe in v pasu rimske ceste tik ob njej brez novih gradbenih posegov; kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. Ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih aktov in po predhodni arheološki raziskavi je možno locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode v robne dele varovanih površin, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:1000 EŠD: 6903 Ime enote: Spodnja Nova vas – Rimskodobna Gomila Lokacija: Parc. št. 153, k.o. Spodnja Nova vas Utemeljitev razglasitve: Na severni strani ceste leži na gozdni parceli osamljena gomila premera 8,5 m in višine 0,6 m. Raziskal jo je Pokrajinski muzej Maribor in jo opredelil v zgodnje
  16. stoletje n. št. Gomila je kljub že izvedenim raziskavam prepoznaven element v pokrajini in predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju gomile je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomile je prepovedano izkopavanje panjev in skal; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 13438 Ime enote: Spodnja Nova vas – Rimskodobno Gomilno grobišče Lokacija: Parc. št. 257/6, k.o. Spodnja Nova vas Utemeljitev razglasitve: Na ploskem vrhu grebena tik vzhodno nad usekom rimske ceste v prelazu Brinje leži antično gomilno grobišče z obzidanimi grobnicami. Raziskave so izpričale njihovo pripadnost
  17. stol. in so verjetno v neposredni povezavi z objekti v bližini. Grobišče je arheološki spomenik v prvotni legi in je zaradi pripadnosti širšemu najdiščnemu kontekstu še posebej zanimivo. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju grobišča je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanje panjev in skal; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 6902 Ime enote: Spodnja Nova vas – Prazgodovinska gomila Lokacija: Parc. št. severni del 69/1, k.o. Spodnja Nova vas Utemeljitev razglasitve: Na vrhu gozdnega grebena med Črešnjevcem in Slovensko Bistrico leži nepoškodovana gomila, premera 13 m in višine 0,9 m, iz neznanega, verjetno prazgodovinskega časa. Gomila predstavlja kot ostalina grobišča arheološki spomenik v prvotni legi. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju gomile je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomile je prepovedano izkopavanje panjev in skal; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 6892 Ime enote: Spodnja Nova vas – Rimska cesta Celeia–Poetovio Lokacija: Trasa poteka preko naslednjih parcel: parc. št. 127/1, 127/2, 153, 154/2, 155/2, 164/5, 176/2, 177, 178/1, 178/7, 247/2, 250, 252/2, 257/6, 257/8, 658/2, 658/3, 662/8, 662/14, 674/2, 680/1, k.o. Spodnja Nova vas parc. št. 2474/2, k.o. Slovenska Bistrica Utemeljitev razglasitve: Ohranjena je trasa rimske ceste Celeia–Poetovio, ki se od potoka Bistrica v 320 m dolgem poteku vzpne na 30 m višje sedlo grebena v zaselku Brinje, od koder se cesta zlagoma spušča v dolino potoka Devine. Spomenik je kot del rimskega cestnega omrežja evropsko zanimiv. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev, z gozdom se gospodari na tradicionalni način; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 14479 Ime enote: Spodnja Nova vas – Villa rustica Lokacija: Parc. št. 127/1, severni del 127/2, k.o. Spodnja Nova vas Utemeljitev razglasitve: Rimsko poslopje je bilo oddaljeno 15 m od rimske ceste. Raziskani so bili temelji v velikosti 7,6 x 7,8 m, ki so bili zidani večinoma iz oblic in lomljenega pohorskega kamna. Širina sten je varirala od 40–70 cm in bila različno ohranjena. Oblika temeljev kaže na dvoje gradbenih stopenj. Ohranjena je bila tudi kulturna plast z drobnimi najdbami. Ob severnem vznožju grebena v dolini Devine so odkrili zaporedje obzidanih stojk za leseno konstrukcijo stavbe v velikosti 6,7 x 4,2 m s približno pravokotnim tlorisom. Vzhodno od gozda je bil odkrit plani žgani grob s kamnito oblogo. Novejše raziskave so pokazale razširitev naseljenega prostora proti zahodu, ki nakazuje na obcestno postojanko, ki po najdbah sodeč ni preživela
  18. stol. n. št. Obstaja možnost večjega planega žarnega grobišča, ki podčrtuje spomeniško vrednost kompleksa. Najdišče je arheološki spomenik v prvotni legi in zaradi svoje kompleksnosti še posebej zanimivo. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev, prepovedana je vpeljava novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena; z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju najdišča je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, prepovedano je izkopavanje panjev in skal; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 6906 Ime enote: Spodnja Polskava – Prazgodovinska gomila Velenik Lokacija: Parc. št. 1483, k.o. Spodnja Polskava Utemeljitev razglasitve: V severnem delu vzhodnega grebena gozda Velenik je pod vrhom kote 303 posamična gomila iz starejše železne dobe (premer 13,5 m, višina 1,1 m). Gomilo je raziskal Pokrajinski muzej Maribor, kar je omogočilo ovrednotiti kulturno-historično pripadnost inventarja k
  19. in
  20. fazi grobišča v Kleinkleinu na avstrijskem Štajerskem. Gomila je kljub že izvedenim raziskavam prepoznaven element v pokrajini in predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju gomile je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomile je prepovedano izkopavanje panjev in skal; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 15300 Ime enote: Spodnja Polskava – Prazgodovinsko gomilno grobišče Velenik Lokacija: Parc. št. 1336/79, 1336/88, zahodni del 1336/99, 1336/101, 1336/102, 1336/104, 1336/105, 1336/107, 1336/108, južni del 1336/119, jugozahodni del 1336/130, 1336/194, k.o. Spodnja Polskava Utemeljitev razglasitve: Na gozdnih grebenih Velenika je več gomil iz železne (halštatske) in rimske dobe. Gomile predstavljajo arheološki spomenik v prvotni legi z izredno izpovedno spomeniško substanco. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju grobišča je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomil je prepovedano izkopavanje panjev in skal; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 15301 Ime enote: Spodnja Polskava – Rimska cesta Celeia–Poetovio Lokacija: Trasa poteka preko naslednjih parcel: parc. št. 948/1, 948/39, 1336/2, 1336/84, 1336/104, 1336/105, 1336/107, 1336/109, 1336/110, 1336/111, 1336/112, 1336/113, 1336/114, 1336/119, 1336/132, 1336/133, 1338, 1441/1, 1441/6, 1441/8, 1441/22, 1441/23, 1442/1, 1501, 1538, 1539, 1540, 1541, 1544, 1545/2, 1546/2, 1547/2, 1548/1, 1548/2, 1564, 1565, 1566, k.o. Spodnja Polskava parc. št. 351/2, 351/3, 352/1, 352/2, 352/3, 359/1, 359/28, 441/1, 441/2, 442, 443, 448, 449, 454, 456, 459, k.o. Pokoše Utemeljitev razglasitve: Med potokoma Devino in Polskavo je ohranjeno in delno poškodovano cestišče rimske ceste Celeia–Poetovio. Skozi zahodni del naj bi tekla cesta proti Flavii Solvi. Spomenik je kot del rimskega cestnega omrežja evropsko zanimiv. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev, z gozdom se gospodari na tradicionalni način; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880, 1:2500 EŠD: 6905 Ime enote: Spodnja Polskava – Rimska gomila Velenik Lokacija: Parc. št. 1336/61, k.o. Spodnja Polskava Utemeljitev razglasitve: Na hrbtu grebena ob kolovozu leži posamična, verjetno antična gomila. Gomila je arheološki spomenik v prvotni legi in je kot del večjega kompleksa širše zanimiva. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju gomile je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomile je prepovedano izkopavanje panjev in skal; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 6893 Ime enote: Stari Log pri Pragerskem – Villa rustica Lokacija: Parc. št. južni del 1602, k.o. Črešnjevec Utemeljitev razglasitve: Približno 200 m severno od železniške proge Pragersko–Črešnjevec leži 2 m visoka in 20 m široka vzpetina, imenovana gomila. Najdene so bile ruševine ter rimska naselbinska keramika. Najdišče je arheološki spomenik v prvotni legi in je zaradi svoje ohranjenosti širše zanimivo. Za natančnejše ovrednotenje poselitve tega prostora bi bile potrebne sistematične raziskave. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev, prepovedana je vpeljava novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena; – prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. Ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih aktov in po predhodni arheološki raziskavi je možno locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode v robne dele varovanih površin, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2500 EŠD: 10610 Ime enote: Šmartno na Pohorju – Rimski kamnolom Lokacija: Parc. št. 74, 108, k.o. Šmartno na Pohorju Utemeljitev razglasitve: Kamnolom leži nad strmo sotesko potoka Polskave v dolinici severozahodno od vasi v strmi južni steni, ki je danes porasla z drevjem. Na kamnolom spominjajo opuščene odkopne jame ob pobočju, sledovi dlet v steni; kopasta groblja pred kamnolomom daje vtis rimskega poslopja, ki bi ga bilo potrebno raziskati. Najdbe številnih obdelanih kamnov pričajo o antični kamnoseški naselbini na Šmartnem nekje v bližini kamnolomov. Odkritje le-te bo izrednega pomena za raziskavo življa tujih priseljencev, predvsem kamnosekov. Kamnolom je arheološki spomenik in je zaradi pomembne vloge v okviru znamenitega šmartinskega kamnoseškega kompleksa zanimiv za širše prostorsko in raziskovalno področje. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 6896 Ime enote: Turiška vas na Pohorju – Kotnikovo gradišče Lokacija: Parc. št. 285, k.o. Jurišna vas Utemeljitev razglasitve: Na hrbtu enega izmed gozdnih grebenov južno od vasi leži 124 x 84 m veliko gradišče z jarkom in nasipom, ki je na severni strani proti pobočju dvojen. Po dosedanjih podatkih je gradišče eno prvih višinskih (nad 300 m nad dolino) naselbin na tinjskem Pohorjem. Delno je bilo raziskano pred I. svet. vojno (W. Schmid), kasneje je bilo narejenih nekaj orientacijskih sond, katerih keramika kaže izrazito starejše železnodobni značaj. Gradišče predstavlja značilnost krajine in je arheološki spomenik v prvotni legi. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju gradišča je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gradišča je prepovedano izkopavanje panjev in skal; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 6897 Ime enote: Veliko Tinje – Arheološko najdišče Babičevo gradišče Lokacija: Parc. št. 96/3, k.o. Tinjska gora Utemeljitev razglasitve: Približno 300 m severno nad vasjo se nahajajo šibki sledovi okopov, ki pripadajo »Babičevemu gradišču«. Gre za 60 x 80 m velik del položnega pobočja, ki je ob obeh vzdolžnih straneh obdano s pobočnimi jarki. Gradišče je neraziskano, zato je točna časovna pripadnost še nejasna. Gradišče je značilnost pokrajine in predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju utrdbe je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju utrdbe je prepovedano izkopavanje panjev in skal; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 6907 Ime enote: Zgornja Bistrica – Gomila Lokacija: Parc. št. 334, k.o. Zgornja Bistrica Utemeljitev razglasitve: Na kopastem vrhu enega od grebenov obsežnega gozda med Slovensko Bistrico in pobočjem Pohorja pri Visolah se nahaja nepoškodovana posamična gomila iz neznanega časa. Za določitev točne časovne pripadnosti bi bile potrebne arheološke raziskave. Gomila kot ostalina grobišča predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju gomile je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju gomile je prepovedano izkopavanje panjev in skal; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 6908 Ime enote: Zgornja Nova vas – Rimski kamnolom Lokacija: Parc. št. 311/1, 311/2, 313, k.o. Ošelj Utemeljitev razglasitve: V soteski potoka Bistrica zahodno od vasi so sledovi starega kamnoloma, ki je bil v rabi že gotovo v rimskem času. Kamnolom je arheološki spomenik in je zaradi pripadnosti pohorskemu šmartinskemu kamnoseškemu kompleksu zanimiv za širše področje. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880 EŠD: 6909 Ime enote: Žabljek – Utrdba Trnič Lokacija: Parc. št. 111/40, 111/53, obe, k.o. Žabljek Utemeljitev razglasitve: Na severnem delu grebena za vasjo in severno od ceste Križni vrh–Loče v gozdu Trnič se nahajajo ostanki utrdbe majhnega gradiča s sledovi nasipa, jarka, lesenih stavb in s kulturno plastjo s srednjeveško keramiko. Utrdba predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi. Potrebne bi bile arheološke raziskave, da bi jo lahko kulturno – historično opredelili. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje; – zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se gospodari na tradicionalni način, na območju utrdbe je prepovedana gradnja novih gozdnih cest in vlak, na območju utrdbe je prepovedano izkopavanje panjev in skal; – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo; – prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe; – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja. Merilo: 1:2880
  21. člen Za kulturne spomenike lokalnega pomena se razglasijo naslednje stavbe: EŠD: 3171 Ime enote: Bojtina – Cerkev sv. Uršule Lokacija: Parc. št.: *24/1, k.o. Bojtina Utemeljitev razglasitve: Enoladijska cerkev se proti vzhodu zaključuje s poligonalnim prezbiterijem. Enotna skriljasta streha pokriva tudi zakristijo ob južni steni. Ob severni steni stoji zvonik, pokrit s skriljasto piramidasto streho. Fasade niso členjene. V notranjščini, ki je baročno obokana, stoji le glavni oltar z baročnima svetnikoma, puttoma in sliko sv. Uršule. Cerkev stoji na samem in je pomembna predvsem kot prostorski akcent v pohorski pokrajini. Pokriva jo avtohtona skriljasta kritina. Prvič jo viri omenjajo leta 1545, današnjo podobo pa je dobila na koncu
  22. stoletja, ko so ji prezidali in obokali ladjo in prezbiterij, dobila pa je tudi zvonik. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam; – pri posegih v tla cerkve ali teren ob njeni zunanjščini so obvezne predhodne arheološke raziskave. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot; – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih; – učno-demonstracijskem delu in znanstveno-raziskovalnem delu; – opravljanju sakralnih obredov. Opis vplivnega območja: Parc. št. *23/3, 1/6, 1/7, 1/8, 1/9, 12/1, 12/2, 15, 3, 319/1, 319/2, 319/7, 319/8, 4/1, 4/2, osrednji del 494/2, k.o. Bojtina Varstveni režim za vplivno območje: V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika. Merilo: 1:2880 EŠD: 8251 Ime enote: Bojtina – Ferdinadova koča Lokacija: Parc. št.: *47, k.o. Bojtina Utemeljitev razglasitve: V naselju samotnih domačij, odmaknjena od ceste stoji v pobočje naslonjena vrhhlevna stegnjena hiša. Leseno stavbo, v spodnjem delu grajeno iz kamna, zgoraj leseno, pokriva dvokapna salonitna streha. Prvotno je bila streha slamnata. V spodnjem delu so kleti in hlev, v zgornjem delu, ki je lesen, grajen v kladni konstrukciji je stanovanjski del, ki ga sestavljata črna kuhinja in »hiša« s krušno pečjo ter gospodarski del – senik. Širok strešni napušč vzdolž vhodne strani stavbe ščiti lesene stopnice in gank. V notranjščini stavbe je še ohranjena stara oprema in pohištvo. Stavba, ki izvira iz druge polovice
  23. stoletja je tipičen dom pohorskega kočarja. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje vseh zgodovinskih, kulturnih, etnoloških, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – posebno varovanje zunanjščine poslopja, njene gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisne zasnove in notranje opreme; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, niso dovoljeni; – v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot; – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem; – učno-demonstracijskemu delu; – znanstveno-raziskovalnemu delu. Merilo: 1:2880 EŠD: 2930 Ime enote: Črešnjevec – Cerkev sv. Mihaela Lokacija: Parc. št.: *1, k.o. Črešnjevec Utemeljitev razglasitve: Cerkev stoji na izpostavljenem prostoru, ograjenem s tabornim obzidjem. Je enoladijska, na vzhodu jo oblikuje tristrano zaključen prezbiterij brez opornikov. Na zahodu je vhodni zvonik, ki ima baročni bifori in neogotsko streho. V južni in severni steni je vidna zidava prvotne cerkve iz marmornih klesancev in rimskih spolij. V južni steni sta ohranjeni dve romanski okenci. Vsa notranjščina je pokrita z baročnim obokom iz leta 1692 in opremljena z baročnimi oltarji, ki so delo Mihaela Pogačnika in deloma Jožefa Strauba. V današnji podobi baročna cerkev hrani v sebi eno najstarejših cerkva na slovenjebistriškem območju. Romansko cerkev so leta 1374 gotsko prezidali, v začetku
  24. stoletja pa barokizirali. Prafara je bila že od leta
  25. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam; – pri posegih v tla cerkve ali teren ob njeni zunanjščini so obvezne predhodne arheološke raziskave. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot; – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih; – učno-demonstracijskem delu in znanstveno-raziskovalnem delu; – opravljanju sakralnih obredov. Opis vplivnega območja spomenika: Parc. št: *11/1, *11/2, *166/1, *166/2, *18, *19, *2, *257, *3, *8, *9, jugozahodni del 1442/1, 1443, južni del 1449, 22/10, 22/6, 23/3, 24/1, 25, 26, 27, 30/5, severni del 30/6, 30/7, 502/3, 506/1, 506/3, 507/1, 507/3, 509/5, 510/1, 513/1, južni del 513/2, k.o. Črešnjevec Opis varstvenega režima za vplivno območje: V vplivnem območju je potrebno obnovo obstoječih gradenj in novogradnje oblikovati tako, da bo cerkev sredi taborskega obzidja ostala prostorska dominanta. Merilo: 1:2880 EŠD: 29675 Ime enote: Fošt – Zidanica Ropretova gora Ulica: Fošt Hišna številka: 7 Lokacija: Parc. št.: 413, k.o. Malo Tinje Utemeljitev razglasitve: V naselju, nekoliko odmaknjena od ceste stoji v pobočje naslonjena stavba, krita s strmo, dvokapno, čopasto, slamnato streho. Stavba je v zgornjem delu lesena, grajena v kladni konstrukciji v spodnjem delu je grajena iz kamna. Spodaj sta vinska klet in hlev, v zgornjem delu je stanovanjski del, ki ga sestavljata veža, črna kuhinja in »hiša« s krušno pečjo ter gospodarski del – senik. Širok strešni napušč vzdolž vhodne strani stavbe ščiti lesene stopnice in gank, preko katerega so vhodi v zgornje prostore. Ohranjena so vsa stara vrata z okovjem in kljukami ter okna. V notranjščini stavbe je še stara oprema in pohištvo. Stavba, ki izvira iz druge polovice
  26. stoletja je tipična in izvirno ohranjena vinogradniška stavba z nekoč viničarsko tradicijo. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje vseh zgodovinskih, kulturnih, etnoloških, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – posebno varovanje zunanjščine poslopja, njene gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisne zasnove in notranje opreme; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, niso dovoljeni; – v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot; – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem; – učno-demonstracijskemu delu; – znanstveno-raziskovalnemu delu. Merilo: 1:2880 EŠD: 3170 Ime enote: Frajhajm – Cerkev sv. Areha Lokacija: Parc. št.:*1, k.o. Frajhajm Utemeljitev razglasitve: Cerkev ima pravokotno ladjo, enako visok in ožji petosminsko zaključen prezbiterij, na južni strani prizidano zakristijo ter kapelo sv. Lovrenca. Zvonik s polkrožno zaključenimi linami pokriva piramidasta streha, kapelo kupolasto laternasta. Vse strehe so pokrite s skriljem. Ladjina portala sta preprosta, zakristijski ima letnico 1659, kapelin pa
  27. Notranjščina je baročno obokana s tremi križnimi polji na slopih in oprogah. Ob straneh so po tri plitve kapele, ki jih povezuje pevska empora. Z oprogami in križnim obokom je obokan tudi prezbiterij, ki se zaključuje s tremi sosvodnicami. Oltarji so baročni. Glavni je delo Jožefa Strauba, Anin Franca Krištofa Reissa, prižnica je iz druge polovice, orgle iz konca
  28. stoletja. Cerkev je romarska. Ima strogo zunanjščino in bogato opremo. Največja znamenitost v njej je nagrobna plošča »sv. Henrika« (štajerski vojvoda Otokar IV. Traungavski) iz začetka
  29. stoletja. Cerkev se prvič omenja leta
  30. Zvonik iz konca
  31. stoletja je prvotno stal prosto, leta 1659 so mu prizidali zakristijo, leta 1700 pa obnovili kapelo sv. Lovrenca. V dvajsetih in tridesetih letih
  32. stoletja so cerkev temeljito prezidali, dvajset let kasneje pa dodali še pevski kor. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam; – pri posegih v tla cerkve ali teren ob njeni zunanjščini so obvezne predhodne arheološke raziskave. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot; – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih; – učno-demonstracijskem delu in znanstveno-raziskovalnem delu; – opravljanju sakralnih obredov. Vplivno območje spomenika: Parc. št.: *3, severovzhodni del 55/3, 56, *170, k.o. Frajhajm Varstveni režim za vplivno območje: V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika. Merilo: 1:2880 EŠD: 7015 Ime enote: Gabernik – Majalov štok Lokacija: Parc. št.: *24, 135/1, k.o. Gabernik Utemeljitev razglasitve: Nadstropna, zidana, podkletena stavba, krita z opečno dvokapno streho ima sedemosno glavno pročelje. V stavbo vodita dva kamnita, pazduhasto oblikovana portala. Na prekladi enega je letnica z napisom: FILIPP 18 IHS 74 MAJAL. Okna so dvokrilna, deljena na polja ter opremljena z železnimi mrežami in polkni. Fasado členijo gladke okenske obrobe, profiliran venčni zidec in bogato oblikovan podstrešni venec. Kleti so obokane. Štok, značilna vinogradniška stavba stoji na slemenu razloženega naselja. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje vseh zgodovinskih, kulturnih, etnoloških, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – posebno varovanje zunanjščine poslopja, njegovih gradbenih substanc ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisne zasnove in notranje opreme; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, niso dovoljeni; – v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot; – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem; – učno-demonstracijskemu delu; – znanstveno-raziskovalnemu delu. Merilo: 1:2880 EŠD: 23864 Ime enote: Hošnica – Hiša Hošnica 68 Lokacija: Parc. št.: severni del 394/6, k.o. Hošnica Utemeljitev razglasitve: Pritlična sedemosna hiša krita z opečno dvokapno čopasto streho. V sklepniku kamnitega polkrožno zaključenega portala je datirana z letnico 1824 in označena z No 37 LM. Notranjščina je tradicionalno razporejena. Kuhinja je obokana, bivalni prostor »hiša« ima lepo izdelan tramovni strop, ki je na nosilnem tramu datiran z letnico
  33. Vanj je vrezana tudi okrasna rozeta. Fasado členijo maltasti šivani robovi, gladke okenske obrobe in pilastri. Hiša stoji v okviru domačije s še ohranjenim vodnjakom, gospodarskim poslopjem in kozolcem – toplarjem ob cesti Laporje–Poljčane. Stavba predstavlja kvalitetno ohranjeno kmečko hišo iz prve četrtine
  34. stoletja, nekoč bogatejše kmetije. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje vseh zgodovinskih, kulturnih, etnoloških, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – posebno varovanje zunanjščine poslopja, njene gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisne zasnove in notranje opreme; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, niso dovoljeni; – v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot; – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem; – učno-demonstracijskemu delu; – znanstveno-raziskovalnemu delu. Merilo: 1:2880 EŠD: 2931 Ime enote: Ješovec – Cerkev sv. Treh kraljev Lokacija: Parc. št.: *228, 1263, k.o. Vrhole pri Laporju Utemeljitev razglasitve: Cerkev je enoladijska s poligonalno zaključenim, visokim prezbiterijem in zvonikom z baročnimi biforami in piramidasto streho. Krita je s skriljem. Kamnit talni zidec je profiliran, v ometu je vidna sgrafitna poslikava vogalnikov. Okna so šilasta, kamnit portal v južni steni je pazduhast. Notranjščino pokriva obok z oprogami med križnimi polji, ki jih nosijo pilastri s členjenimi kapiteli. V prezbiterij, ki je obokan z banjo s sosvodnicami in poslikan, vodi visok polkrožno zaključen slavolok. Glavni zgodnjebaročni »zlati oltar« je delo rezbarja s konca
  35. stoletja, stranski oltarji so baročni, z druge četrtine
  36. stoletja. Podružnična cerkev je prostorska dominanta v dolini Ložnice. Zgradili so jo med leti 1639 in
  37. Skupaj z opremo predstavlja njena arhitektura skladen celostni zgodnjebaročni spomenik. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam; – pri posegih v tla cerkve ali teren ob njeni zunanjščini so obvezne predhodne arheološke raziskave. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot; – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih; – učno-demonstracijskem delu in znanstveno-raziskovalnem delu; – opravljanju sakralnih obredov. Opis vplivnega območja spomenika: Parc. št: *229, 970, 1255, 1256, 1257/1, 1257/2, 1258, 1259, 1260, 1261, 1262/2, k.o. Vrhole pri Laporju Varstveni režim za vplivno območje: V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika. Merilo: 1:2880 EŠD: 3062 Ime enote: Kebelj – Cerkev sv. Marjete Lokacija: Parc. št.: *5/1, k.o. Kot Utemeljitev razglasitve: Cerkev stoji na obzidanem izpostavljenem prostoru nekdanjega pokopališča sredi vasi. Sestavljajo jo od zahoda prizmatičen zvonik, pravokotna ladja, nižji in ožji prezbiterij s triosminskim zaključkom ter zakristija. Strehe so pokrite s skriljem. Na barokizirani zunanjščini so še ohranjeni gotski arhitekturni detajli. Pri prenovi fasade na zvoniku leta 2003 je bilo odkritih več rimskih spolij, vzidanih kot vogalniki. Notranjščina cerkve je tlakovana z marmorjem in obokana. Stene členijo pilastri in venci. Vsa notranjščina je poslikana s freskami s prizori iz življenja sv. Marjete in Pasiona. Leta 1750 jih je naslikal Anton Lerchinger. Nadstropje zvonika je križno obokano in je prvotno služilo kot molilna empora. Glavni oltar in Križev pot sta Sojčevo delo, stranska oltarja sta »zlata«, prižnica baročna z druge polovice
  38. stoletja, orgle iz prve polovice
  39. stoletja, kip sv. Marjete pa je iz leta
  40. Dragoceni so umetno obrtni izdelki
  41. in
  42. stoletja. Cerkev je raščen spomenik od prvotne zgradbe iz 1251 in mlajše iz prve polovice
  43. stoletja do baročne predelave v sredini
  44. stoletja z bogato poslikavo leta
  45. Služila je kot grajska kapela za oba kebeljska gradova. Cerkev je pomembna tudi kot pokrajinski poudarek z avtohtono kamnito kritino. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam; – pri posegih v tla cerkve ali teren ob njeni zunanjščini so obvezne predhodne arheološke raziskave. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot; – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih; – učno-demonstracijskem delu in znanstveno-raziskovalnem delu; – opravljanju sakralnih obredov. Opis vplivnega območja: Parc. št: *2, *207, *3, *4/1, *5/1, *5/2, *6, 2, 7/2, 7/4, 7/5, 22/1, 22/2, 22/3, 26, 27/1, 27/2, 28/1, 29/3, 3, 31/2, 31/3, 33/1, 33/2, 33/3, 34/1, 36/1, zahodni del 36/2, 64/1, južni del 1577/2, zahodni del 1582, k.o. Kot Varstveni režim za vplivno območje: V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika. Merilo: 1:2880 EŠD: 6910 Ime enote: Kebelj – Zbegov grad Lokacija: Parc. št.: *8, *9, 23, 24, k.o. Kot. Utemeljitev razglasitve: Na majhnem skalnem pomolu sredi strmine južno pod vasjo stojijo razvaline pravokotnega stolpa iz okoli leta
  46. Ime Zbegov grad je dobil po kmetu Zbegu na začetku
  47. stoletja. Na okoli 10 m visokih ostankih arhitekture je še vidna razporeditev gotskih fasadnih okenskih odprtin v prvem in drugem nadstropju. Znotraj stolpa so vidni ostanki ležišč za lesene strope, ki so delili etaže. Zgradba se v virih omenja kot »turn und hof« – stolp in dvor. Je primer srednjeveške stanovanjsko trdnjavske zgradbe, vendar brez izrazite obrambne funkcije. Opuščen je bil že na začetku
  48. stoletja in je danes še razmeroma dobro ohranjen. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika; – prepoved vseh posegov v plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine; – pri posegih v tla na območju spomenika so obvezne predhodne arheološke raziskave; – v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih s soglasjem pristojnega zavoda. Zavarovano območje je namenjeno: – ohranitvi arhitekturnih in krajinskih vrednot; – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih; – učno-demonstracijskem delu in znanstveno-raziskovalnem delu. Merilo: 1:2880 EŠD: 3091 Ime enote: Kočno ob Ložnici – Cerkev sv. Egidija Lokacija: Parc. št.: *31/2, k.o. Vrhole pri Laporju Utemeljitev razglasitve: Enoladijska cerkev z zvonikom pred vhodno fasado ima preprosto zunanjščino in obokano notranjščino. Prezbiterij pokriva banja s sosvodnicami, v ladji nosijo enojni pilastri oproge med križno obokanimi polji. Glavni oltar s stebriščno arhitekturo je izdelan še v baročni tradiciji. Med opremo so dela Mihaela Pogačnika iz 1725, Franca Zamlika iz 1735 in Jožefa Strauba iz
  49. oltarna slika je delo Antona Lerchingerja. Cerkev je prostorska dominanta nad cesto Slovenska Bistrica–Makole. Viri jo prvič omenjajo leta 1545, sedanja zgradba je nastala v letih 1900–
  50. Zgrajena je v baročni tradiciji in hrani nekaj kvalitetnih del baročnega rezbarstva. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam; – pri posegih v tla cerkve ali teren ob njeni zunanjščini so obvezne predhodne arheološke raziskave. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot; – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih; – učno-demonstracijskem delu in znanstveno-raziskovalnem delu; – opravljanju sakralnih obredov. Opis vplivnega območja: Parc. št: *31/1, *39, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 126, 139/1, 141, 142/1, 142/2, 142/3, 142/4, 142/5, 142/6, 143/1, 143/2, 143/3, 244/1, 244/2, osrednji del 998, k.o. Vrhole pri Laporju Varstveni režim za vplivno območje: V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika. Merilo: 1:2880 EŠD: 23865 Ime enote: Kočno ob Ložnici – Slamjekov kozolec Lokacija: Parc. št.: južni del 139/1, k.o. Vrhole pri Laporju Utemeljitev razglasitve: Dvojni Kozolec – toplar s tremi pari oken je vešče izdelana dvoetažna lesena konstrukcija, ki jo pokriva strma, dvokapna čopasta opečna streha. Konzole, ki iz stebrov podpirajo tramove so dekorativno oblikovane. Zgornji nadstropni del zapirata leseni mreži, strešni zatrepni del pa zapirajo lesene vertikalne deske. Kozolec, sestavni del kmetije je značilni gospodarski objekt in izvira iz
  51. stoletja. Kvalitetno ohranjen kozolec stoji na začetku gručastega dela naselja pri cerkvi sv. Egidija. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje vseh zgodovinskih, kulturnih, etnoloških, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – posebno varovanje kozolca, njegove gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisne zasnove in opreme; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, niso dovoljeni; – v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot; – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem; – učno-demonstracijskemu delu; – znanstveno-raziskovalnemu delu. Merilo: 1:2880 EŠD: 23866 Ime enote: Kot na Pohorju – Hiša Kot na Pohorju 39 Lokacija: Parc. št.: *142/2, k.o. Kot Utemeljitev razglasitve: V sklopu posodobljene Bočkove domačije je ohranjena stara hiša. Grajena je iz lesa, delno iz kamna. Streha krita s salonitom je bila nekoč lesena, pokrita s skodlami. Vhod v hišo vodi preko kamnitega stopnišča, ki mu pravijo kancl. Razporeditev notranjščine je tradicionalna. Ohranjena je črna kuhinja, večji prostor s kamnitim obokom, iz kamna grajen štedilnik in ognjišče krušne peči ter pripadajoča oprema. Tudi ostali prostori, tri sobe »hiša«, »hiška«, »štibl« ter veža »lopa« in shramba »velbič« so ostali nespremenjeni. V bivalnem prostoru »hiši« stoji krušna peč, ki sega tudi v malo sobico »štibl«.V hiši so ohranjeni vsa stara vrata in okna z okovjem in kljukami, tlaki in leseni podi, oprema in pohištvo. Stavba je podkletena z dvema obokanimi prostori za hrambo vina, v tretjem kletnem prostoru, ki ima lesen tramovni strop, hranijo ozimnico. Tipična pohorska kmečka hiša je še ena med redkimi izvirno ohranjenimi stavbami. Neustrezna je le salonitna kritina, katero je treba nadomestiti s skodlami. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje vseh zgodovinskih, kulturnih, etnoloških, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – posebno varovanje zunanjščine poslopja, njene gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisne zasnove in notranje opreme; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, niso dovoljeni; – v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot; – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem; – učno-demonstracijskemu delu; – znanstveno-raziskovalnemu delu. Merilo: 1:2880 EŠD: 3090 Ime enote: Laporje – Cerkev sv. Filipa in Jakoba Lokacija: Parc. št.: *1, k.o. Laporje Utemeljitev razglasitve: Sorazmerno veliko cerkveno stavbo sestavljajo pravokotna ladja, nižji prezbiterij in zvonik ob južni fasadi. Fasade členijo le podstrešni profilirani venci. Visoka okna so polkrožno zaključena. Notranjščina je obokana. Oproge med križnimi oboki nosijo pilastri. V prezbiteriju s polkrožnim slavolokom stoji oltar, ki je Holzingerjevo delo iz šestdesetih in sedemdesetih let
  52. stoletja. Druga oprema je mlajša, razen treh kipov, ki so Straubovo delo. Cerkev se v Laporju omenja že leta
  53. V sedanji cerkveni stavbi iz leta 1907 so ohranjene ostaline zgradbe iz leta
  54. Današnja arhitektura je primer historičnega objekta, zgrajenega na mestu z antično tradicijo kar dokazuje spolija v južni steni. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam; – pri posegih v tla cerkve ali teren ob njeni zunanjščini so obvezne predhodne arheološke raziskave. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot; – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih; – učno-demonstracijskem delu in znanstveno-raziskovalnem delu; – opravljanju sakralnih obredov. Opis vplivnega območja: Parc. št: *2/1, *2/2, *3, *5, *104, *105, *107, vzhodni del 150/1 del, 151/1, 151/2, 171 del, 172, 174/1, 174/2, 174/3, 174/4, 175, 176, 181/1, 181/3, 184, 189/1, 189/2, 189/3, 189/4, zahodni del 749/1, osrednji del 761/1, k.o. Laporje Varstveni režim za vplivno območje: V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika. Merilo: 1:2880 EŠD: 7020 Ime enote: Ogljenšak – Hiša Ogljenšak 1 Lokacija: Parc. št.: 525/1, k.o. Ogljenšak Utemeljitev razglasitve: Visokopritlična, zidana, podkletena stavba, krita s strmo opečno čopasto dvokapnico stoji pravokotno v pobočje. Vhod v hišo vodi skozi potlačeno polkrožni potlačen kamniti portal v srednji osi podolžne strani hiše. Dvokrilna lesena vrata so bidermajersko oblikovana. Okna so dvokrilna, deljena na polja ter opremljena z železnimi mrežami in polkni. Razdelitev notranjščine je tradicionalna: na eni strani stanovanjski prostori na drugi je gospodarski del z ohranjeno leseno prešo. Hiša je v celoti podkletena z veliko obokano kletjo. Vhod v klet je v srednji osi čelne strani hiše skozi kamnit potlačeno polkrožni portal s poudarjenim sklepnikom. Kletne vratnice so kovinske. Fasado členijo gladke okenske obrobe in konkavni podstrešni venec. Izvirno ohranjena stavba iz prve polovice
  55. stoletja je bila nekoč grajska pristava. Lesena preša ima letnico
  56. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje vseh zgodovinskih, kulturnih, etnoloških, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – posebno varovanje zunanjščine poslopja, njene gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisne zasnove in notranje opreme; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, niso dovoljeni; – v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot; – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem; – učno-demonstracijskemu delu; – znanstveno-raziskovalnemu delu. Merilo: 1:2880 EŠD: 7021 Ime enote: Ogljenšak – Hiša Ogljenšak 2 Lokacija: Parc. št.: 522/10, k.o. Ogljenšak Utemeljitev razglasitve: Zidana, podkletena, v čelu dvoosna stavba, krita z opečno, čopasto dvokapnico, stoji pravokotno v hrib. Vhod v stavbo je na podolžni strani pod širokim strešnim napuščem in vodi skozi lesen pravokotno oblikovan portal, opremljen s kvalitetno izdelanimi baročnimi vrati. V notranjščini je ohranjena črna kuhinja. Stavba je podkletena z veliko obokano kletjo. Vhod vanjo je skozi lesen, segmentno zaključen portal, ki je opremljen z mizarsko lepo izdelanimi vrati. Fasada poslopja je precej poškodovana, vendar so pod sekundarnimi ometi še vidni fragmenti baročne dekorativne poslikave. Stavba je ohranjen primer nekoč verjetno grajske viničarije. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje vseh zgodovinskih, kulturnih, etnoloških, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – posebno varovanje zunanjščine poslopja, njene gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisne zasnove in notranje opreme; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, niso dovoljeni; – v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot; – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem; – učno-demonstracijskemu delu; – znanstveno-raziskovalnemu delu. Merilo: 1:2880 EŠD: 9271 Ime enote: Ošelj – Hiša Ošelj 8 Lokacija: Parc. št.: severni del *22/1, k.o. Ošelj Utemeljitev razglasitve: V okviru gručaste Lorbekove domačije, nekoč večjega kmeta, stoji stanovanjska hiša, pritlična, delno podkletena, lesena, delno iz kamna zidana stavba iz prve polovice
  57. stoletja. Gre za tipično pohorsko kmečko hišo z letnico 1824 in okrasno vrezano rozeto na nosilnem tramu lesenega stropa v bivalnem prostoru »hiši«. Podolžni tloris je tradicionalno tridelen: v srednji osi je veža t.i. »lopa« s kuhinjo in ognjiščem za krušno peč, desno sta »hiša« s krušno pečjo in »štibl«, levo sta »zadnja hiša« in »špajza«. Hiša je prekrita s slamnato čopasto streho. Širok napušč na vhodni strani ščiti kamnite stopnice po katerih se vzpnemo v stavbo. Ohranjena je oprema; vsa stara vrata in okna z okovjem in kljukami, ognjišče, krušna peč ter pohištvo. Kvalitetno ohranjena arhitektura hiše s staro opremo in pohištvom predstavlja izjemno in bogato stavbno dediščino. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje vseh zgodovinskih, kulturnih, etnoloških, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – posebno varovanje zunanjščine poslopja, njene gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih detajlov, tlorisne zasnove in notranje opreme; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – posegi v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, niso dovoljeni; – v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam. Zavarovano območje je namenjeno: – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot; – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika; – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugim medijem; – učno-demonstracijskemu delu; – znanstveno-raziskovalnemu delu. Merilo: 1:2880 EŠD: 3447 Ime enote: Planina pod Šumikom – Cerkev sv. Treh kraljev Lokacija: Parc. št.: *37, k.o. Planina Utemeljitev razglasitve: Cerkev je triladijska, z zvonikom in mežnarijo na zahodni ter prezbiterijem in zakristijo na vzhodni strani. Triosminsko zaključen prezbiterij obkrožajo stopnjevani oporniki. Sicer fasade niso členjene. Na južni steni vodi v cerkev polkrožni kamnit portal s posnetim robom na ajdovo zrno. Kamnit portal na zahodni fasadi je pravokoten in ima profilirano preklado. V notranjščini so vse ladje enako visoke in križno obokane, delijo jih šilasti loki, ki slonijo na masivnih slopih. Prezbiterij je rebrasto obokan, rebra nosijo polkrožni služniki. Notranjščina je bila prvotno poslikana z živahno arhitekturno poslikavo. Cerkvena oprema je baročna, trije kvalitetni oltarji so delo Mihaela Pogačnika. Cerkev je primer prehodnega gotsko renesančnega sloga. Zgradili so jo na začetku
  58. stoletja. Prvotno je imela obokan prezbiterij in ravne strope v ladjah. Proti koncu
  59. stoletja so jo prezidali, jo obokali in vzidali pevsko emporo. Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik; – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti; – prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika; – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege in materialov; – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov; – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; – v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilc

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.