Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerkno, stran 3420.

(1)S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) Občine Cerkno.

(2)OPN velja na celotnem območju občine. 2. člen (vsebina in sestavine odloka)

(1)OPN je sestavljen iz besedila in grafičnega dela.

(2)Besedilo OPN obsega naslednja poglavja: I. Uvodne določbe II. Strateški del – Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, – Zasnova prostorskega razvoja občine, – Zasnova gospodarske javne infrastrukture, – Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, – Usmeritve za razvoj v krajini, – Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, – Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. III. Izvedbeni del – Namenska raba prostora, – Splošni prostorski izvedbeni pogoji, – Podrobni prostorski izvedbeni pogoji, – Posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora, – Prostorski izvedbeni pogoji na območjih OPPN. IV. Končne določbe. V. Priloge

(3)Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte v merilu 1:50000: – Zasnova prostorskega razvoja, – Usmeritve za razvoj v krajini, – Usmeritve za razvoj naselij in delno prenovo, – Zasnova prometnega omrežja, – Zasnova oskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadnih voda, – Zasnova elektroenergetske infrastrukture, – Usmeritve za določitev namenske rabe prostora, – Omejitve v odprtem prostoru.

(4)Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte: v merilu 1:50.000 – Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, – Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture. v merilu 1:5000 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, – Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture. 3. člen (uporabljeni izrazi)

(1)Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž, izračunanih po sistemu SIST ISO
2. Pri podstrešju se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi, kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite.
3. Celek – domačija z zemljiško posestjo, ki se v enem kosu razprostira okoli nje.
4. Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 50 % BTP obstoječega objekta. Pri izračunu BTP za dozidavo ali nadzidavo objekta se ne upošteva površin kleti. Šteje se, da je dozidava oziroma nadzidava objekta gradnja novega objekta takrat, ko je dozidava ali nadzidava večja od 50 % BTP obstoječega objekta oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt. Prizidek je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.
5. Etaža za potrebe OPN je del stavbe med dvema pohodnima površinama ali pohodno površino in streho.
6. Etažnost objekta za potrebe OPN je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), terasna etaža (T) in ostala nadstropja (1, 2, 3).
7. Faktor gradbene prostornine parcele objekta (FP) se določi kot razmerje med bruto prostornino objekta in površino celotne parcele objekta, pri čemer je bruto prostornina objekta zmnožek zazidane površine objekta in povprečne višine objekta nad nivojem terena.
8. Faktor izrabe parcele objekta (FI) se določi kot razmerje med BTP objekta in celotno površino parcele objekta. Pri izračunu BTP za FI se ne upošteva površin kleti.
9. Faktor zazidanosti parcele objekta (FZ) je razmerje med zazidano površino vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektov ter tistih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi, in celotno površino parcele objekta.
10. Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med površino parcele objekta, ki mora imeti zemljino in vegetacijski sloj, in celotno površino parcele.
11. Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla min. 18–20 cm, na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla min 2,2 m.
12. Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.
13. Komunalna oprema so: – objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja; – objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna; – objekti grajenega javnega dobra, in sicer občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.
14. Legalno zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred
15. decembrom
17. Mansarda (M) je etaža ali del etaže pod poševno streho objekta, ki ima višino obodnega zidu v najnižjem delu manj kot 1,60 m.
18. Naselje je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.
19. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, kakor tudi da se objekt, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja, v predpisanem roku ni odstranil.
20. Praviloma – izraz pomeni, da je potrebno upoštevati določila odloka; če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je potrebno odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
21. Pritličje (P) je del stavbe neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu.
22. Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija ter okvirno načrtovano območje javnega dobra) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti: – regulacijska linija (RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpadajo z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra; – gradbena meja (GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; gradbena meja se lahko določa posebej za vsako etažo objekta; – gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti; – gradbena meja v nadstropju (GMn) je črta nad pritlično etažo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; – okvirno načrtovano območje javnega dobra je območje, ki praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra.
23. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.
24. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija ter s katerimi se ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta oziroma njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.
25. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % bruto etažnih površin namenjenih bivanju.
26. Strnjena gradnja je gradnja objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
27. Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
28. Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca infrastrukture, kateri je koridor namenjen, v skladu s predpisi.
29. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
30. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
31. Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine), z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
32. Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe (sleme) ali na vencu stavbe z ravno streho.
33. Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.
34. Vrstna stavba je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v strnjenem nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.
35. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba. Pri vzdrževanju je potrebno ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente. Vzdrževanje obsega redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Z vzdrževalnimi deli se ne posega v konstrukcijo objekta in ne spreminja zmogljivosti, velikosti in ne spreminja zunanjega videza objekta.
36. Zaselek je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti.
37. Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
38. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
39. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem. Če je zelena streha javno dostopna in v stiku z raščenim terenom, se površina strehe upošteva pri izračunu faktorja zelenih površin (FZP).

(2)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov, okolja ter druge zakonodaje.

(3)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

(4)Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen: +---------+------------------------------+ |Kratica |Pomen kratice | +---------+------------------------------+ |BTP |bruto tlorisna površina | +---------+------------------------------+ |EUP |enota urejanja prostora | +---------+------------------------------+ |FI |faktor izrabe parcele | +---------+------------------------------+ |FJP |faktor odprtih javnih površin | +---------+------------------------------+ |FZP |faktor zelenih površin | +---------+------------------------------+ |FP |faktor gradbene prostornine | +---------+------------------------------+ |FZ |faktor zazidanosti parcele | +---------+------------------------------+ |GJI |gospodarska javna | | |infrastruktura | +---------+------------------------------+ |GL |gradbena linija | +---------+------------------------------+ |GM |gradbena meja | +---------+------------------------------+ |MRP |merilno regulacijska postaja | +---------+------------------------------+ |NRP |namenska raba prostora | +---------+------------------------------+ |DPN |državni prostorski načrt | +---------+------------------------------+ |OPN |občinski prostorski načrt | +---------+------------------------------+ |OPPN |občinski podrobni prostorski | | |načrt | +---------+------------------------------+ |P |pritličje | +---------+------------------------------+ |PM |parkirno mesto | +---------+------------------------------+ |RL |regulacijska linija | +---------+------------------------------+ |RTP |razdelilna transformatorska | | |postaja | +---------+------------------------------+ |TP |transformatorska postaja | +---------+------------------------------+ |UN |urbanistični načrt | +---------+------------------------------+ II. STRATEŠKI DEL II.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine 4. člen (usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov) V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov: – Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04); – Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04); – Program razvoja podeželja 2007–2013 za Republiko Slovenijo; – Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi; – drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture. 5. člen (stanje in značilnosti ter težnje in problemi prostorskega razvoja v občini) Geografske in družbene značilnosti

(1)Občina Cerkno se razteza na 131,3 km² in jo obdajajo sosednje občine Idrija, Gorenja vas - Poljane, Železniki, Žiri in Tolmin.

(2)Na območju občine v 30 naseljih živi 4799 prebivalcev (podatki iz l. 2012). Demografski kazalci kažejo, da je območje ogroženo, saj prebivalstvo v skupnem številu počasi nazaduje. Poselitev

(3)Občina ima 30 naselij. Od teh ima več kot polovica naselij manj kot 100 prebivalcev in tretjina naselij ima 100–200 prebivalcev. Več kot 200 prebivalcev je v štirih naseljih, in sicer v Cerknem, Dolenjih Novakih, Gorenjih Novakih in Šebreljah.

(4)Razvoj poselitve v Občini Cerkno v zadnjem obdobju opredeljujeta urbana koncentracija v osrednjem delu občine, predvsem v naselju Cerkno z okolico, ter praznjenje naselij v odmaknjenih in težje dostopnih delih občine. Pojavljajo se zlasti težnje po individualni stanovanjski gradnji ter širitvi gospodarske in industrijske cone v osrednjem delu občine.

(5)Od vseh naselij v Občini je Cerkno edino večje urbano naselje s predvidenimi površinami za širitev stanovanj, oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter površinami za proizvodnjo in obrt v okviru gospodarske cone. Preostalo poselitev v občini tvorijo vasi in zaselki, ki so razporejeni znotraj manj urbaniziranega podeželja s slabšo dostopnostjo v hribovitem območju z redko poselitvijo. Občina Cerkno je z regionalnega vidika močno vezana na Tolmin in Idrijo, z občinskega vidika pa je celotno območje občine močno vezano na naselje Cerkno. Le-to je poleg občinskega središča tudi eno glavnih občinskih zaposlitvenih centrov. Zato so dnevne delovne migracije v Cerkno izrazite. Občina Cerkno pritegne delovno silo tudi iz drugih občin – iz Tolmina, Idrije, Gorenje vasi, Železnikov in Žirov.

(6)V občini je stopnja brezposelnosti izredno nizka. Giblje se okrog 4 %. Največ primanjkuje visoko izobražene delovne sile ter delovne sile s tehniško izobrazbo. Neustrezna je tudi njena starostna struktura. Pomembna gospodarske panoga v Občini Cerkno je tudi turizem. Ta je vezan predvsem na športe v naravi – pohodništvo, kolesarjenje ter zimski športi.

(7)Družbena infrastruktura je v občini zadovoljivo razvita, tako na področju zdravstva, socialnega varstva, izobraževanja, kulture kot športa in rekreacije. Večino družbene infrastrukture je skoncentrirane v naselju Cerkno. Gospodarska javna infrastruktura Prometna infrastruktura

(8)V občini je približno 294,5 km kategoriziranih državnih in občinskih cest, od tega 37,9 km državnih in 102,9 km lokalnih cest, 153,7 km pa je javnih poti.

(9)Glavno prometnico skozi občino predstavlja glavna cestna povezava Idrija–Tolmin (G2–Dolenja Trebuša–Želin, G2–Želin–Spodnja Idrija (Marof)), imenovana tudi »Keltika«. Ta je na nekaterih mestih še vedno neprimerna za promet, ki ga prevzema.

(10)Poleg »Keltike« občino z osrednjo Slovenijo povezujejo še državne ceste R1–Cerkno–Želin, R1–Sovodenj–Cerkno ter RT–Novaki–Cerkno.

(11)Z regionalnega vidika so pomembne še cestne povezave čez Bukovo v Baško Grapo, čez Šebrelje v dolino Trebuše, čez Otalež v Poljansko dolino, čez Podlanišče v Staro Oselico, čez Podpleče v Hotavlje in čez Gorenje Novake v dolino Kopačnice.

(12)Glavne probleme na področju prometne infrastrukture v občini predstavljajo neustrezne prometne povezave naselij v odmaknjenih predelih občine s centralnim delom občine, kakor tudi povezovanje občine z ostalimi deli regije in države.

(13)Problematična je tudi glavna cesta skozi naselje Cerkno. Le-to je potrebno preurediti in premestiti. V naselju Cerkno se pojavljajo tudi problemi zaradi pomanjkanja parkirnih mest.

(14)Problemi s parkiranjem pa se pojavljajo tudi ob turističnih območjih oziroma točkah (Bolnica Franja, izhodišča kolesarskih, pohodniških in jahalnih poti). Poseben problem predstavljajo neorganizirana kamionska parkirišča.

(15)Neurejeno je stanje tudi na področju kolesarskih povezav – tako znotraj naselij kot v širšem prostoru. Te bi morale povezovati nekatere s kolesarskim prometom najbolj obremenjene smeri – predvsem naselje Cerkno z okoliškimi naselji. Javni prevoz je zagotovljen samo v večjih naseljih ob glavnih cestah, ostala naselja so povezana s šolskim prevozom ali delavskimi avtobusi. Energetska infrastruktura

(16)Občina proizvaja električno energijo, katero pridobiva z veliko količino malih hidroelektrarn. Male hidroelektrarne so zgoščeno locirane na vodotokih Cerknica in Zapoška. Pojavljajo pa se še na vodotokih Črna, Čerinščica, Zaganjalščica, Zmrzla, Luknjica, Oresovka, Hobovščica in Trševka.

(17)V občini se pojavljajo težnje po povečanju števila tako malih kot velikih hidroelektrarn. Največkrat gre za posege v občutljive habitate, zato so nekatere pobude problematične.

(18)Glavni prenosni elektroenergetski vod v občini je 110 kV daljnovod Tolmin–Cerkno ter 110 kV Cerkno–Idrija. Distribucijsko omrežje tvori omrežje 20 kV daljnovodov. Vsa naselja imajo zadostno zmogljivo električno omrežje.

(19)Glavni energent, ki se uporablja v individualnih kuriščih ter v večjih industrijskih kotlih oziroma v kotlih za centralno ogrevanje večjih objektov ali skupin objektov, je kurilno olje.

(20)Raba ostalih, tudi obnovljivih virov energije, je še vedno zanemarljivo majhna. Komunalna infrastruktura

(21)Občina ima dokaj dobro vodovodno oskrbo, probleme z oskrbo z vodo imajo le nekatera naselja – Šebrelje, Zakriž, Dolenji Novaki in zaselek Bukovega – Laharn. Večina naselij je priključena na javno vodovodno omrežje. Tu vodni viri predvsem v sušnem obdobju ne zagotavljajo zadostnih količin vode. Problematična je tudi oskrba naselij, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz vaških vodovodov, katerih kvaliteta ni kontrolirana. Gre za območja naselij Dolenji Novaki, Gorenji Novaki, Poljane in Police. Večina vodooskrbnih sistemov je javnih. Večina vaških vodovodnih sistemov je v procesu prevzema v upravljanje javnega upravljavca. Poleg tega veliko število objektov koristi lastno zajetje.

(22)Na območju občine ima samo naselje Cerkno urejeno kanalizacijo s čistilno napravo. Poleg Cerknega so kanalizacijski vodi prisotni še v nekaterih drugih naseljih. V teh naseljih kanalizacijski vodi niso povezani v kanalizacijski sistem, niti se nobena od navedenih kanalizacij ne konča ustrezno – torej s čistilno napravo. Vsi objekti v občini, ki niso povezani z obstoječimi kanalizacijskimi sistemi, imajo odpadne vode speljane v greznice.

(23)Čistilna naprava je locirana dolvodno od tovarne ETA. Kapaciteta naprave je 5000 PE.

(24)Komunalni odpadki iz Občine Cerkno se organizirano odvažajo v občini Logatec in Lenart. V Gorenjih Novakih je urejeno odlagališče kremenčevega peska. Ob čistilni napravi v Cerknem je vzpostavljen zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov. Kmetijstvo

(25)Kmetijstvo zaznamuje predvsem planotaste predele občine, v obliki celkov pa tudi hribovitejša območja. Glavna kmetijska panoga je živinoreja. Zaradi opuščanja kmetovanja se veliko kmetijskih zemljišč zarašča. Kmetijska gospodarstva v občini so v večini majhna. Največ registriranih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah je povezanih s turizmom in gozdarstvom. Gozdarstvo

(26)Na območju Občine Cerkno je 8008 hektarjev gozdov. Od tega je 1551 hektarjev varovalnih gozdov, kar znaša približno 19 % gozdov na območju občine. Ostali gozdovi so večinoma lesnoproizvodni. Gozd je zanimiv tudi z vidika turizma in rekreacije v naravnem okolju. Pridobivanje mineralnih surovin

(27)V občini je edini kamnolom s koncesijo za izkoriščanje kamnolom Laharn (Bukovo). Pojavljajo pa se tudi manjši nelegalni kopi, ki ponekod degradirajo krajino in jih je treba sanirati brez izkoriščanja mineralnih surovin. Naravne in kulturne kakovosti

(28)Režimi varstva narave so skoncentrirani predvsem v severnem in južnem delu občine ter ob nekaterih vodotokih. Na območjih se pogosto prekrivajo tako območja Nature 2000, ekološko pomembna območja ter območja naravnih vrednot. 18,5 % celotnega ozemlja je vsaj pod enim režimom, ki izhaja iz ohranjanja narave. Prav tako so pomembna območja kulturne dediščine – tako naselbinske (zaselek Krtečne, Police …), arheološke (Dolenja vas s sv. Ivanom, Grad in Kazarsko, Vrata …), sakralne (veliko število cerkva) ... Najpomembnejša kulturna dediščina v občini je Bolnica Franja, ki je edina kategorizirana kot kulturni spomenik državnega pomena, valorizirani za spomenik državnega pomena pa sta še Domačija Franceta Bevka in arheološko najdišče Divje babe. Turizem in rekreacija

(29)Glavno turistično – rekreacijsko območje v občini je smučišče Črni vrh. Sodobna infrastruktura, združena z izjemno naravno in kulturno krajino, ga postavlja v vrh slovenskih smučišč.

(30)Celotno območje občine ima velik potencial za rekreacijsko in turistično dejavnost v odprtem prostoru. Trenutno se ta odvija predvsem kot pohodništvo in planinarjenje, kolesarjenje ter jahanje. Urejenih je veliko sprehajalnih, planinskih, jahalnih in kolesarskih poti, predvsem na Šebreljski planoti, Cerkljanskem vrhu, v Bukovem z Zakojco ter Gorenjih Novakih. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

(31)Največjo nevarnost naravnih nesreč predstavljajo poplave ter plazovi. Skoraj vsa naselja so varna pred poplavami, saj so locirana višje od poplavnih vod. Poplave večinoma prizadenejo infrastrukturo in ne stanovanjskih objektov. Najbolj poplavljata Zapoška in Cerknica.

(32)Teren je v občini najbolj plazovit na severnem območju občine, in sicer na širšem območju naselij Gorje, Poče in Laznica.

(33)V občini sta visoki tudi potresna in požarna ogroženost. Požari so najpogostejši v gozdovih. 6. člen (cilji prostorskega razvoja občine)

(1)Cilji prostorskega razvoja Občine Cerkno so opredeljeni z namenom zagotavljanja dobrih pogojev za bivanje ter gospodarski razvoj ob hkratni skrbi za ohranjanje kvalitet okolja ter racionalne rabe prostora in njegove urejenosti.

(2)Cilji prostorskega razvoja s področja poselitve – Zagotavljanje uravnoteženega razvoja urbanega sistema, predvsem s spodbujanjem razvoja naselij v skladu z njihovo funkcijo v omrežju naselij, izboljšanjem omrežja družbene infrastrukture in oskrbnih ter servisnih dejavnosti. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj dejavnosti in bivanja na podlagi dejanskih potreb in razvojnih teženj v prostoru. – Zagotavljanje zadostnih količin stanovanj znotraj naselij. – Spodbujanje zgoščevanja naselij in prenove stavbnega fonda. – Sanacija območij razpršene gradnje v občini. – Zagotavljanje kvalitete bivanja v naseljih z ustrezno infrastrukturno opremljenostjo, z dostopnostjo do družbene infrastrukture, storitvenih dejavnosti in delovnih mest. – Zagotavljanje zadostnih elementov zelenega sistema (parkovnih površin, igrišč …) znotraj naselij, s poudarkom na naselju Cerkno. – Zagotavljanje vključevanja kulturne dediščine v urejanje in prenovo naselij ter ohranjanje njihovih arhitekturnih kvalitet, s poudarkom na območjih naselbinske kulturne dediščine. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za krepitev turistične ponudbe občine, s poudarkom na termalnem turizmu ali drugih privlačnejših oziroma investicijsko zanimivejših oblik turizma v naselju Cerkno, na smučišču, na kulturnih kakovostih občine, predvsem Bolnici Franji ter na drugih turistično zanimivih območjih občine. – Spodbujanje energetsko varčne in potresno varne gradnje. – Spodbujanje energetske sanacije stavb, s poudarkom na javnih stavbah. – Zagotavljanje uravnoteženega obsega nove stanovanjske gradnje s potrebami družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti. – Izboljšanje urbane podobe naselij s primernimi urbanistično-arhitekturnimi rešitvami. – Zavarovanje interesov občine predvsem za zagotavljanje zemljišč za družbeno infrastrukturo, javno dobro in za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, in sicer s podrobnim prostorskim načrtovanjem in ukrepi aktivne zemljiške politike. – Zagotavljanje delovnih mest za visoko izobražen kader. – Zagotavljanje povezovanja občine z drugimi občinami v regiji ter s sosednjimi regijami, z namenom zagotavljanja enakomernega in uravnoteženega prostorskega razvoja med posameznimi območji in s tem tudi v občini sami.

(3)Cilji prostorskega razvoja s področja gospodarske javne infrastrukture – Določanje prostorskih pogojev za dostopnost javnega cestnega omrežja in ustrezno komunalno opremljenost celotnega območja občine. – Ureditev nove glavne prometne povezave z Gorenjsko. – Vzpostavljanje varnih javnih kolesarskih poti, predvsem z namenom povezave naselja Cerkno z okoliškimi naselji. – Reševanje problematike zadostnih količin pitne vode na vododeficitarnih območjih. Saniranje in prevzem v upravljanje čim več vodovodnih sistemov v občini kot del lokalne gospodarske javne infrastrukture. – Zagotavljanje ustreznega prostorskega razvoja na vodovarstvenih območjih. – Nadgrajevanje kanalizacijskih sistemov na celotnem območju občine in opremljanje vseh večjih naselij s čistilnimi napravami. – Zagotavljanje kvalitetne telekomunikacijske infrastrukture na celotnem območju občine. – Zagotavljanje daljinskih sistemov ogrevanja na biomaso oziroma geotremalno energijo v naselju Cerkno.

(4)Cilji prostorskega razvoja s področja krajine – Zagotavljati ustrezno vključevanje naravnih in kulturnih kakovosti v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom. – Zagotavljati ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja. – Zagotavljati uravnoteženo oskrbo z mineralnimi surovinami z upoštevanjem vidikov varstva okolja. – Spodbujati razvoj ekološkega kmetovanja in omogočiti razvoj podeželskih delov občine s spodbujanjem razvoja novih delovnih mest v turizmu in dopolnilnih dejavnosti kmetij. – Zagotavljati ohranjanje raznolikosti kulturnih krajin v občini, s poudarkom na ohranjanju avtohtonih krajinskih vzorcev (visokogorskih pašnikov, celkov z razpršeno poselitvijo …). – Usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih ogrožajo naravne ali druge nesreče. II.2 Zasnova prostorskega razvoja občine 7. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in drugih dejavnosti)

(1)Zasnova prostorskega razvoja Občine Cerkno izhaja iz stanja v prostoru, problemov in teženj v prostoru ter ciljev občine na področju prostorskega razvoja. Z zasnovo prostorskega razvoja občine so določena glavna razvojna območja ter smeri razvoja v občini.

(2)V skladu z uravnoteženim razvojem omrežja naselij bo glavni nosilec razvoja v občini še vedno Cerkno s svojo okolico. V naselju se bo spodbujal urbani razvoj, za katerega je značilna koncentracija stanovanjske gradnje, proizvodnih, storitvenih in oskrbnih dejavnosti. Cerkno bo krepilo svojo upravno, izobraževalno in poslovno funkcijo.

(3)Površine za razvoj glavnih oskrbnih dejavnosti se poleg naselja Cerkno določijo v predvidenih oskrbnih centrih na podeželskem območju: Šebrelje, Otalež, Bukovo in Dolenji Novaki.

(4)Na območju občine se spodbuja ekološke načine kmetijske pridelave ter ohranjanje kulturne krajine – predvsem celka kot avtohtone oblike kmetovanja. Spodbuja se sonaravno izrabljanje gozda kot naravnega vira in sonaravno izrabo mineralnih surovin, ki je v občini usmerjana v kamnolom Laharn (Bukovo).

(5)Turistična ponudba občine bo usmerjena v turizem, vezan na naravo in njene danosti: izletniški turizem, adrenalinski turizem (padalstvo, zmajarstvo), pohodništvo, ribištvo, ekoturizem. Ta je vezan predvsem na območje hribovitejšega dela občine. V sklopu intenzivnejšega turizma se v občini krepi vloga smučarskega centra na Črnem vrhu nad Cerknim in naselja Cerkno z njegovo turistično ponudbo. Krepi se tudi turistična vloga kulturnih spomenikov – Bolnice Franje, Bevkove domačije in Divjih bab. Na območju Blanovca se načrtuje novo turistično območje z nastanitvenimi kapacitetami ter športno rekreacijsko ponudbo. V ostalih območjih občine je turistična ponudba vezana predvsem na individualne ponudnike nočitev. 8. člen (omrežje naselij z vlogo in funkcijo pomembnejših naselij)

(1)Omrežje naselij tvorijo medobčinsko središče Cerkno ter lokalna središča Šebrelje, Otalež in Dolenji Novaki.

(2)V medobčinskem središču Cerkno se združujejo gospodarske in storitvene dejavnosti, dejavnosti socialnega varstva ter nižje izobraževanje.

(3)V lokalnih središčih se zagotavlja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje.

(4)Druga naselja občine so večinoma brez funkcij v omrežju naselij, v njih pa prevladujejo stanovanjske funkcije, ki se večinoma dopolnjujejo s kmetijskimi dejavnostmi. 9. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)V občini se krepi že vzpostavljeno glavno prometno smer po dolini Idrijce. Gre za smer nacionalnega pomena. Poleg tega se v sklopu četrte razvojne osi krepi povezava z Gorenjsko.

(2)Regionalno pomembne povezave se krepi v smereh Baške Grape, Davče in Železnikov, predvsem pa eno od dveh regionalno pomembnih smeri, ki sta predvideni za rekonstrukcijo, in sicer po dolini Cerknice in preko predorov v Hotavlje.

(3)Občina bo strateško varovala prometne koridorje za glavne cestne povezave predvsem na območjih, kjer ceste skozi naselje predstavljajo večjo problematiko (predvsem obvoznica Cerknega).

1. člen (urbana središča, za katera je izdelan urbanistični načrt) Urbanistični načrt je izdelan za naselje Cerkno.
2. člen (grafični prikaz) Zasnova prostorskega razvoja občine je grafično predstavljena v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 1: Zasnova prostorskega razvoja. II.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture
3. člen (zasnova prometne infrastrukture)

(1)Z razvojem prometne infrastrukture se podpira razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost s sosednjimi občinami in regijami.

(2)Razvoj prometnih omrežij se načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih dejavnosti. Ob tem se zagotavlja kvalitetne bivalne in delovne pogoje, zmanjšuje negativne vplive na okolje, ohranja naravne in kulturne kakovosti ter varuje naravne vire.

(3)Krepi se glavno prometno os skozi občino – glavno cesto Idrija–Tolmin ter glavne ceste Cerkno–Želin, Sovodenj–Cerkno ter Novaki–Cerkno. Na regionalnem nivoju pa še cestne povezave čez Bukovo v Baško Grapo, čez Šebrelje v dolino Trebuše, čez Otalež v Poljansko dolino ter čez Podlanišče v Staro Oselico.

(4)Z vidika dnevnih in tedenskih migracij ter koriščenja oskrbnih, zaposlitvenih in izobraževalnih funkcij je izrednega pomena prometna smer do Škofje Loke (R1 Sovodenj–Cerkno).

(5)Funkcijo glavne regionalne povezave bo v občini prevzela nova cesta na eni od predlaganih tras v sklopu četrte razvojne osi, ki bo Občino Cerkno povezovala z Gorenjsko. Gre za regionalno povezavo po dolini Cerknice po stari trasi ter nato skozi predor v dolino Kopačnice (Hotavlje). Povezava bo pomenila veliko pridobitev v smislu povezovanja občine z osrednjo Slovenijo.

(6)V prihodnje se z obvoznico okrog naselja Cerkno rešuje problematiko neustreznega poteka državne ceste skozi naselje. Poleg tega velikega prometno infrastrukturnega projekta so predvidene še rekonstrukcije nekaterih cest – prednostno Keltike v smeri proti Tolminu ter ceste proti Planini pri Cerknem in čez Kladje.

(7)Ostala naselja znotraj občine so naselja, povezana z omrežjem lokalnih cest ter javnih poti.

(8)Najpomembnejše občinsko križišče je ob stičišču dveh državnih cest, in sicer Keltike v smeri Tolmin–Idrija ter ceste, ki napaja naselje Cerkno in večji del naselij v občini. Gre za križišče na nacionalni ravni pri naselju Straža. Z regionalnega vidika je pomembnejših več križišč v naselju Cerkno, s poudarkom na križišču proti Planini pri Cerknem, križišče na Reki, ki napaja Bukovo, križišče na sotočju Luknice in Idrijce, ki napaja Otalež z okoliškimi naselji, ter križišče v Stopniku, ki napaja Šebrelje. To je izven ozemlja Občine Cerkno, vendar je velikega pomena za napajanje celotne Šebreljske planote. Z vzpostavitvijo nove regionalne povezave proti Gorenjski in osrednji Sloveniji, se bo vzpostavilo še križišče pred naseljem Dolenji Novaki, kjer se bo od obstoječe ceste odcepila nova trasa. Z vzpostavitvijo obvoznice Cerkno pa se bosta vzpostavili še dve pomembnejši križišči, in sicer ob obeh priključkih obvoznice na obstoječe cestno omrežje.

(9)Ker v občini ni kategoriziranih kolesarskih poti, je potrebno postopoma urediti stanje in formirati mrežo kolesarskih poti na nivoju države, na katere se postopoma priključujejo občinske kolesarske poti. Kolesarske poti se vzpostavijo predvsem z namenom povezovanja naselja Cerkno z okoliškimi naselji – predvsem v smeri proti Dolenjim Novakom (Bolnica Franja) in v smeri proti Jagrščam. Na nacionalnem nivoju se vzpostavijo kolesarske poti od Cerknega proti Tolminu in Idriji.

(10)Heliport je trenutno umeščen na območje severno od industrijske cone v naselju Cerkno, njegova premestitev pa je predvidena na lokacijo na severu naselja Cerkno ob prometnici proti Trebenčam.

(11)Prometno omrežje naselja Cerkno se rešuje znotraj urbanistične zasnove. 13. člen (zasnova telekomunikacijske infrastrukture)

(1)Razvoj telekomunikacijske infrastrukture se usmeri v opremljanje naselij s sodobnimi tehnološkimi rešitvami, kot je širokopasovni dostop do interneta in pokritost čim večjega območja občine s signalom mobilne telefonije.

(2)V primeru obnove cest in ostale infrastrukture se sočasno izgrajuje in posodablja obstoječe kabelske kanalizacije in ostale telekomunikacijske infrastrukture.

(3)Infrastrukturni vodi za potrebe elektronskih komunikacij se na varovanih območjih kulturne dediščine praviloma izvajajo podzemno, razen v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila arheološke ostaline.

(4)Pri razvoju in umeščanju brezžičnih povezav na področju telekomunikacijskih storitev v prostor bo treba izhajati iz ohranjanja naravnih in krajinskih kvalitet prostora, predvsem v smislu manjše vidne izpostavljenosti novih objektov in souporabe antenskih stolpov. Anten za sisteme brezžičnih zvez na objekte kulturne dediščine ni dopustno postavljati.

(5)Objektov in naprav za sisteme zvez ni dopustno postavljati na lokacije, kjer bi lahko škodljivo vplivale na ljudi, naravo, okolje ali kulturno dediščino. 14. člen (zasnova energetske infrastrukture)

(1)Z zasnovo energetske infrastrukture se zagotavlja učinkovita, varna in zanesljiva oskrba z elektriko, zemeljskim plinom, nafto in naftnimi derivati, toploto ter obnovljivimi in drugimi viri energije. Viri in pridobivanje energije

(2)Potencialni viri energije v Občini Cerkno so lesna biomasa, geotermalne vode, vodni viri in drugi obnovljivi viri energije. Prednostno naj bi se izrabljali vodni viri, na katerih so izgrajene male hidroelektrarne, lesna biomasa in sončna ter vetrna energija. Kot dodatni vir ogrevanja na območju naselja Cerkno se lahko uporablja tudi termalno vodo.

(3)V občini se vodni energetski potencial izkorišča v malih hidroelektrarnah na vodotokih Cerknica, Zapoška, Črna, Čerinščica, Zaganjalščica, Zmrzla, Oresovka, Luknjica, Hobovščica in Trševka.

(4)Kljub velikemu številu izkoriščevalcev vodne energije, vodni potencial ni v celoti izkoriščen. Zato se predvideva izgradnja novih malih hidroelektrarn na Otuški, Cerknici in Pasici.

(5)Umeščanje objektov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov mora biti tako, da ni v nasprotju z zahtevami za varstvo narave in kulturne dediščine, da povzroča čim manjše vplive na okolje ter da je skladno z merilom prostora in čim manj vidno izpostavljeno. Pred načrtovanjem objektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov je treba proučiti racionalnost proizvodnje električne energije, prostorsko skladnost ter okoljsko sprejemljivost načrtovanih objektov.

(6)Hidroenergetska raba vode naj se izvaja izven pomembnih in ohranjenih habitatov ogroženih in zavarovanih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Republike Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju.

(7)V energetski bilanci občine je treba povečati delež biomase – predvsem učinkovitost proizvodnje toplote iz biomase, s poudarkom na zamenjavi zastarelih lesnih kotlov s tehnološko izpopolnjenimi. Elektroenergetsko omrežje

(8)Oskrba z električno energijo se bo v občini še naprej vršila preko obstoječega prenosnega omrežja, in sicer preko 110 kV daljnovoda Tolmin–Cerkno ter 110 kV daljnovoda Cerkno–Idrija.

(9)Za vse obstoječe enosistemske daljnovode (1x100 kV) je predvidena rekonstrukcija v dvosistemske (2x100 kV).

(10)Čez občino je predvidena trasa elektroenergetskega daljnovoda 2x400 kV Okroglo–Udine. Daljinsko ogrevanje

(11)Predvideno je zagotavljanje več manjših daljinskih oskrbovalnih sistemov. 15. člen (zasnova komunalne infrastrukture) Zasnova oskrbe s pitno vodo

(1)Glede na geografske pogoje ima občina dobro vodovodno oskrbo, za katero pa so predvidene nekatere izboljšave. V občini je veliko vodooskrbnih sistemov. Veliko število objektov v občini – predvsem razpršene poselitve – koristi vodo iz lastnih zajetij.

(2)V občini se rešuje problematika vododeficitarnih območij (Šebrelje, Zakriž in Dolenji Novaki) in območij s problematiko onesnaženih vodnih virov (zaselek Laharn).

(3)Vaške vodovode, ki oskrbujejo nekatera naselja in zaselke, je potrebno predati v upravljanje upravljavcu javnega vodovodnega omrežja. Prednostno se zagotovi javno upravljanje vodovoda v Dolenjih Novakih, Gorenjih Novakih, Poljanah in Policah.

(4)Potrebno je preveriti hidravlično sposobnost obstoječih cevovodov v smislu zagotavljanja zadostnih količin vode novim uporabnikom in požarne varnosti. Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih voda

(5)Izgradnja kanalizacije s čistilno napravo se načrtuje za naselja Šebrelje, Otalež, Bukovo, Orehek, Jesenica, Zakriž, Laznica, Labinje, Dolenji Novaki, Ravne pri Cerknem, Čeplez, Trebenče, Planina pri Cerknem in Podlanišče, prednostno za naselja, za katera se predvideva večji razvoj poselitve – torej Šebrelje, Otalež, Planina pri Cerknem, Zakriž in Dolenji Novaki.

(6)Trenutno je ločen sistem za odvod komunalne in padavinske vode izveden le na nekaterih delih naselja Cerkno. Tu se meteorne vode izlivajo večinoma v Cerknico. Pri izgradnji novih in obnovi obstoječih kanalizacijskih sistemov naj se odvod fekalne vode planira ločeno od odvoda padavinske vode. Zasnova ravnanja z odpadki

(7)V občini se odpadki redno odvažajo iz vseh naselij in zaselkov. Končno odlaganje odpadkov se rešuje na regionalnem nivoju.

(8)Zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov je vzpostavljen pred naseljem Cerkno (ob čistilni napravi).

1. člen (grafični prikaz) Zasnova gospodarske javne infrastrukture je grafično predstavljena v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 4: Zasnova prometnega omrežja; karti 5: Zasnova oskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadnih voda in karti 6: Zasnova elektroenergetske infrastrukture. II.4 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
2. člen (določitev območij naselij)

(1)Območja naselij v Občini Cerkno, za katera so predvidene širitve so: – naselje Cerkno, – naselja Šebrelje, Ravne pri Cerknem, Zakriž, Bukovo, Trebenče, Laznica, Dolenji Novaki, Gorenji Novaki, Planina pri Cerknem.

(2)V ostalih naseljih so širitve in zaokrožitve možne v skladu z njihovimi razvojnimi potrebami in prostorskimi možnostmi. Izven strnjenih poselitvenih območij se omogoča gradnjo novih ali nadomestnih kmetij oziroma prenovitve in posodobitve obstoječih funkcionalnih objektov, ki se jih uporablja za izvajanje kmetijske dejavnosti.

(3)V območjih avtohtone razpršene poselitve so širitve možne za potrebe izvajanja kmetijske dejavnosti oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki so prostorsko in okoljsko sprejemljive. II.5 Določitev območij razpršene poselitve 18. člen (določitev območij razpršene poselitve)

(1)Območja razpršene poselitve se v Občini Cerkno pojavljajo na vzhodnem delu občine in zajemajo območja naselij Gorenji Novaki, Podlanišče, Podpleče in Cerkljanski Vrh.

(2)Na območju skoraj vseh ostalih naselij v občini (Jazne, Otalež, Lazec, Plužnje, Travnik, Bukovo, Zakojca…) je značilno osrednje strnjeno naselje, preostalo območje naselij pa je po večini opredeljeno kot razpršena poselitev.

(3)V manjšem obsegu oziroma izjemoma se razpršena poselitev pojavlja v dolinskem delu občine v okolici strnjene poselitve.

1. člen (grafični prikaz) Območja razpršene poselitve so grafično predstavljena v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 3: Usmeritve za razvoj naselij in celovito prenovo. II.6 Usmeritve za prostorski razvoj občine II.6.1 Usmeritve za razvoj naselij in prenovo
2. člen (usmeritve za razvoj naselij)

(1)Razvoj naselij v Občini Cerkno se prvenstveno zagotavlja v smeri dviga kakovosti naselij z notranjim razvojem – z zgostitvami, s prenovami naselij ter sanacijami degradiranih območij, v skladu z razvojnimi potrebami pa tudi s širitvami in zaokrožitvami obstoječih naselij.

(2)Nova poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja večjih naselij. Prvenstveno se zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem je potrebno zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami v naselju ter upoštevati identiteto naselja.

(3)Notranji razvoj naselja se zagotavlja v vseh naseljih Občine Cerkno. Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja naselij se upošteva ohranjena identiteta naselja ali njegovega dela. Zagotavlja se boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino. Zelene površine naselja in zaledja se povežejo s kolesarskimi in pešpotmi. Kvaliteto bivanja v naseljih se dviga tudi z zagotavljanjem in ureditvijo javnih prostorov in urbane opreme.

(4)Pri razvoju naselij se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial, pri prenovi naselij pa se jo obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti.

(5)Širitve naselij je treba usmerjati predvsem na zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo, in sicer tako, da se gradnja načrtuje zunaj ali na robu zaokroženih kmetijskih zemljišč, da se z gradnjo čim manj omejuje primarna raba kmetijskih zemljišč, možnosti za racionalno uporabo in uvajanje tehnologije pridelovanja ter da se pri načrtovanju poselitve čim bolj varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij.

(6)Nova razpršena gradnja oziroma širitev območij razpršene gradnje ni dopustna. Zgoščevanje in zaokrožanje razpršene gradnje je dopustno le na območjih z možnostmi za primerno komunalno in prometno ureditev. Razpršeno gradnjo v primestnih naseljih se sanira z zgoščevanjem stanovanj in centralnih dejavnosti.

(7)Opuščena industrijska območja se lahko ob primerni infrastrukturni opremljenosti ter ob izpolnjevanju drugih prostorskih in okoljskih pogojev ponovno nameni za proizvodne dejavnosti. V skladu s potrebami naselja pa se jih lahko nameni za druge gospodarske, kulturne, športno-rekreacijske, trgovske, turistične in druge dejavnosti.

(8)Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene infrastrukture se umešča v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost. 21. člen (usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)V naselja se umešča različne dejavnosti, s čimer se zagotavlja smiselno funkcionalno organizacijo naselij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj. Bivanje

(2)Razvoj stanovanjske gradnje se usmerja predvsem v in ob obstoječa naselja dolinskega dela občine, v hribovitem delu pa se ohranja obstoječe stanje.

(3)V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj vrzeli, nezadostno izkoriščenih stavbnih zemljišč in na robovih zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in prostorsko in okoljsko sprejemljivih dopolnilnih dejavnosti. V podeželska naselja se lahko umeščajo tudi okoljsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjši proizvodni obrati. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti. Ob tem je treba zagotavljati ohranjanje bivalnih, kulturnih in krajinskih kvalitet. Centralne dejavnosti

(4)Območja centralnih dejavnosti se načrtujejo v centralnih naseljih, najintenzivneje v občinskem središču Cerkno. V ostalih naseljih se centralne dejavnosti razvijajo znotraj območij stanovanj kot spremljajoče dejavnosti.

(5)Družbena infrastruktura ostaja v dosedanjih območjih, kjer se ohranja tudi možnost njihovega razvoja. Upravne funkcije, šolstvo in varstvo predšolskih otrok se še nadalje razvijajo v Cerknem, Dolenjih Novakih, Otaležu in Šebreljah.

(6)Športno-rekreacijske dejavnosti znotraj naselij se pojavljajo predvsem v naselju Cerkno, v posameznih ostalih naseljih se pojavljajo zgolj kot vaška športna igrišča. V naselju Cerkno so zagotovljene možnosti za širitev posameznih obstoječih športno-rekreacijskih območij, načrtujejo pa se tudi nova. V naseljih, ki še nimajo zagotovljene športno-rekreacijske infrastrukture, se le-ta zagotovi vsaj v minimalnem obsegu. Gospodarske dejavnosti

(7)Proizvodne dejavnosti se umešča v gospodarske cone. V taka območja se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi. Za nekatere od njih je predvidena večja širitev (obrtno-poslovna cona Cerkno, Planina pri Cerknem). 22. člen (usmeritve za sanacijo razpršene gradnje)

(1)Sanacija razpršene gradnje se v občini vrši kot priključevanje objektov razpršene gradnje posameznim zaselkom in naseljem. Navadno gre za posamezne objekte, ki se priključijo naselju.

(2)V občini so opredeljena tri območja razpršene gradnje, in sicer novejši del naselja Šebrelje, novejši del naselja Trebenče in novejši del naselja Planina pri Cerknem. Ta tri območja razpršene gradnje se ustrezno sanira s priključitvijo naselju. 23. člen (usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij) Urbana naselja

(1)Edino urbano naselje v občini je naselje Cerkno. Znotraj naselja se zagotavlja ustrezno razmerje med eno in večstanovanjskimi objekti, centralnimi in gospodarskimi dejavnostmi ter ustrezno količino zelenih in drugih javnih površin.

(2)Najkakovostnejša struktura naselja je tradicionalna struktura naselbinskega jedra, zato naj se ohranja in prenavlja ter dopolnjuje skladno z načeli varstva in razvoja kulturne dediščine, vendar tudi v skladu z razvojnimi zahtevami sodobnega časa. V jedro je treba vnašati pestrejše dejavnosti, ki bodo v jedro privabile obiskovalce, pa tudi nove prebivalce. Struktura je kakovostna, vendar razmeroma slabo vzdrževana, potrebne so funkcionalne prenove objektov in zunanjih površin, s poudarkom na javnih in javnosti dostopnih površinah in objektih. Urediti je treba omrežje trgov in poti, tu so še posebej pomembne poti za pešce (tudi gibalno ovirane) in kolesarje. Ohranja naj se sedanja srednja gostota pozidave in prebivalcev.

(3)Med stanovanjsko gradnjo prevladuje enodružinska stanovanjska gradnja. V obstoječih območjih naj se ohranja sedanja nizka gostota pozidave in prebivalcev (do 70 preb./ha). Pri načrtovanju novih sosesk in novih gradenj naj se med strukturo nizke gostote pozidave (enodružinska stanovanjska gradnja) načrtuje tudi srednja gostota (vrstne hiše, hiše v nizu od 70 preb./ha do 100 preb./ha).

(4)V naselju naj se načrtuje tudi večstanovanjska gradnja (nad 100 preb./ha). Pri načrtovanju novih sosesk in novih gradenj naj se načrtujejo tudi stanovanjski bloki, vila bloki oziroma večstanovanjske hiše z višjim bivalnim standardom.

(5)Na javnih in javnosti dostopnih površinah in objektih so potrebne prenove in programske obogatitve zunanjih površin. Zagotavljati je treba javnosti dostopne zelene ločitve od pozidave proti zelenemu zaledju, obstoječe in nove javne površine je treba oblikovati s poudarkom na mestotvornih vizualnih ambientih (drevoredi, ustrezni cestni profili, reprezentativni objekti na vstopnih točkah v naselje).

(6)Obrtni, poslovni in industrijski kompleksi predstavljajo razmeroma velike strukture, deloma zaprte v svoja območja. Ta struktura se ohranja, vendar je treba pri prenovah in novogradnjah načrtovati intenziviranje rabe in racionalnejšo prostorsko izrabo območij (večetažna gradnja, parkirišča v parkirnih hišah ipd.). Na nekaterih predelih bo v prihodnosti potrebno tudi prestrukturiranje nezadostno izkoriščenih površin velikega merila. Hkrati je nujno saniranje mejnih, robnih območij. Tu je treba zagotoviti oblikovno in programsko sanacijo; postavitev drevoredov in oblikovanje vmesnih ločitev z zasaditvijo, kakovostno oblikovanje urbane opreme prostora, oblikovanje mestotvornih potez vzdolž pomembnih cest s postavitvijo novih ali prestrukturiranjem in obnovo obstoječih struktur, pomestenje fasad industrijskih con.

(7)Kot dominanta v naselju izstopa cerkev v jedru naselja. Njeno funkcijo se bo v prihodnje krepilo predvsem z umeščanjem elementov zelenega sistema v njeno neposredno bližino (območje za cerkvijo). Podeželska naselja

(8)Na podeželskem delu občine se ohranja ruralen tip poselitve. V naseljih prevladuje stanovanjska in kmetijska dejavnost. Ohranja se tipologija gradnje. Nove stanovanjske površine ter objekti za potrebe kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti se prednostno zagotavljajo s prenovami obstoječih objektov.

(9)V podeželskih naseljih se upošteva tradicionalno strukturo ohranjenih vaških jeder. Ta so izrazito kvalitetna v naseljih Police, Zakojca, Zakriž, Orehek, Planina, Poče, Dolenji Novaki, Ravne pri Cerknem in Gorje.

(10)V naselju Ravne pri Cerknem se ohranja izrazit rob naselja in značilno podobo vaške silhuete. Rob naselja predstavlja posebno kvaliteto tudi v naselju Labinje, kjer se ohranja prehod poselitve v izredno kvalitetno kulturno krajino. Omenjen prehod je značilen za večino vasi na pobočjih – Orehek, Gorje… in planotah – Police, Jagršče …

(11)V naseljih z ohranjeno tradicionalno strukturo in ohranjenimi tradicionalnimi arhitekturnimi elementi se spodbuja kvalitetna prenova obstoječih objektov, dopolnilna in nadomestna gradnja. Notranji razvoj ima prednost pred širitvijo naselij.

(12)Prazne površine znotraj jedra naselij se namenja oblikovanju javnih površin. 24. člen (določitev naselij oziroma območij naselij, za katera se bo izvajala delna prenova)

(1)Za naselja Cerkno, Šebrelje, Zakojca, Otalež, Labinje, Poljane, Planina pri Cerknem, Ravne pri Cerknem in Poče se bo izvajala delna prenova.

(2)Za stara jedra ostalih naselij je predvidena revitalizacija, ki obsega funkcijsko in oblikovno prenovo. Eden izmed ciljev revitalizacije je tudi izboljšanje demografskega stanja.

1. člen (grafični prikaz) Območja razpršene poselitve so grafično predstavljena v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 3: Usmeritve za razvoj naselij in celovito prenovo. II.6.2 Usmeritve za razvoj v krajini
2. člen (splošne usmeritve za razvoj v krajini)

(1)Razvoj krajine v Občini Cerkno bo usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja. Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč.

(2)Na območjih, ki so spoznana za vrednejša tako zaradi naravnih, kulturnih oziroma drugih kvalitet, se zagotavlja skupno varovanje.

(3)Krajina v Občini Cerkno se bo pretežno razvijala v dveh smereh, in sicer kot pretežno naravna krajina in pretežno kulturna krajina.

(4)Kot pretežno naravna krajina se bodo razvijala območja skrajnega severa občine, in sicer pobočja Porezna ter nekaterih drugih nenaseljenih predelov – pretežno ozkih dolin in grap (Sevnica, Otuška, Daberšček, Poličanka, Kazarska, Čerinščica, Pasica …). Gre za območja, kjer prevladujejo strnjeni gozdovi.

(5)Pretežno kulturna krajina se bo razvijala na večini območja občine. Gre za območja s tradicionalno rabo ter značilno razpršeno poselitvijo. Kot najbolj izrazite je potrebno izpostaviti predvsem območja Gorenjih Novakov, Podlanišča in Cerkljanskega Vrha.

(6)Poleg kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj krajine, se bodo znotraj posameznih krajin v skladu s prostorskimi potenciali, načeli varstva okolja, načeli varovanja naravnih in kulturnih vrednot ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami razvijale tudi turistično rekreacijske dejavnosti, gospodarjenje z vodami ter izkoriščanje mineralnih surovin. 27. člen (usmeritve za razvoj kmetijstva)

(1)Kmetijska zemljišča se glede na pridelovalni potencial tal razvršča v trajno varovana kmetijska zemljišča in ostala kmetijska zemljišča. Trajno varovana kmetijska zemljišča, ki jih bo občina namenjala za intenzivnejšo kmetijsko proizvodnjo in za katera bo občina zagotavljala trajno varstvo, je treba določiti po predhodnem usklajevanju z drugimi interesi v prostoru.

(2)Kmetijske dejavnosti je treba spodbujati tudi na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom, če se s tem omogoča ohranjanje kulturnih in simbolnih kakovosti krajine ali biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot – torej na vseh območjih s tradicionalnimi krajinskimi prvinami, predvsem celki.

(3)Na območju občine se spodbujata pašna živinoreja ter ekološko kmetijstvo. Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem v povezavi s predelovanjem kmetijskih pridelkov ter mesnih in mlečnih izdelkov, lesa ter s kmetijstvom povezanega turizma. Spodbuja se preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč.

(4)Na območjih ogroženih zaradi škodljivega delovanja voda ter neugodnih vremenskih razmer (zmrzali, suša, neurja) je treba kmetovanje prilagoditi razmeram.

(5)Pri umeščanju drugih dejavnosti, ki bi lahko povzročile onesnaženje tal z visokim ali dobrim pridelovalnim potencialom, je treba zagotoviti dovolj velik odmik od kmetijskih zemljišč oziroma zagotoviti ustrezne zaščitne vegetacijske pasove.

(6)Kmetijsko dejavnost je na območjih varstva vodnih virov treba prilagoditi režimom varstva.

(7)Kmetijska dejavnost se izvaja tako, da se ohranjajo naravne značilnosti in kakovosti območja ter prepoznavne značilnosti območja. 28. člen (usmeritve za razvoj gozdarstva)

(1)Na območjih, kjer so ustrezne naravne danosti in ni konfliktov z varstvom drugih naravnih virov, se spodbuja lesno proizvodnjo. Lesna proizvodnja ni dovoljena v varovalnih gozdovih. V gozdovih s posebnim namenom se lesno proizvodnjo izvaja v skladu z njihovim posebnim namenom.

(2)V gozdovih je možno izvajanje dejavnosti, ki dolgoročno ne vplivajo na spremembo stanja gozda ter ne ovirajo gospodarjenja z gozdom.

(3)Ohranjati je treba območja strnjenih gozdov.

(4)Skupin dreves in posameznih dreves ter obvodne vegetacije v kmetijski krajini se praviloma ne krči. Na krajinsko in ekosistemsko osiromašenih kmetijskih območjih je dovoljeno pogozdovanje z avtohtonimi vrstami.

(5)Gozdove v naseljih se ohranja in se jih vključuje v zelene sisteme naselij.

(6)Gozdove v bližini naselij se lahko nameni za poselitev oziroma rekreacijo, če se s tem ekološko ravnovesje bistveno ne spremeni.

(7)Gozdne ceste so sestavni del gozda, so javnega značaja, gradijo se v skladu s predpisi o urejanju prostora. Za potrebe izvajanja gozdarske dejavnosti se izboljšuje odprtost gozdov z gozdnimi cestami.

(8)V večje sklenjene gozdne komplekse, še posebej, kjer so poudarjene socialne ali ekološke funkcije gozdov, posegi v prostor praviloma niso dopustni. Izjema so manjši objekti gozdarstva ali lovstva, ki so neobhodno potrebni za smotrno gospodarjenje z gozdom in lovno divjadjo.

(9)Posegi v gozd so možni tam, kjer ni poudarjenih socialnih in ekoloških ali proizvodnih funkcij. Posege v gozdni prostor je treba usmerjati v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih površin (povratna raba kmetijskih površin).

(10)Krčitve varovalnih gozdov praviloma niso dovoljene.

(11)Gospodarjenje v gozdovih s posebnim namenom, kjer so posegi dovoljeni, mora biti v skladu z zanje določenimi režimi.

(12)Pri izvajanju gozdnogospodarskih posegov v prostor je treba zagotavljati, da se ne ogrozijo vodni viri, povzročijo erozijski procesi, prepreči odtok visokih vod iz hudournikov, poveča nevarnost plazov, poruši ravnotežje na labilnih tleh, poslabša odtok padavinskih vod, tako da bi bila ogrožena kmetijska ali druga zemljišča ali da bi bil ogrožen obstoj gozda ali onemogočen njegov razvoj, prizadenejo območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali, prizadene naravna ali kulturna dediščina oziroma ogrozijo druge funkcije oziroma večnamenska raba gozdov. 29. člen (usmeritve za gospodarjenje s površinskimi vodami)

(1)Vode v občini se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene ob hkratni skrbi za varstvo njihove kakovosti ter njihovega krajinskega in doživljajskega pomena.

(2)Dejavnosti se usmerjajo izven poplavnih območij oziroma se prilagajajo naravni dinamiki prostora. Na poseljenih območjih, ki so ogrožena zaradi poplavnih območij je treba zagotoviti varstvo ljudi in premoženja.

(3)Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima se upošteva naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij.

(4)Vodotoki, ki sodijo v

1. in 1.–
2. razred po kategorizaciji pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, se izvzamejo iz vsakršne gospodarske rabe.

(5)Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma izvajanje dejavnosti prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za onesnaževanje virov pitne vode.

(6)Vse vodne vire se ustrezno varuje. Spodbuja se varčno in smotrno rabo pitne vode.

(7)Na vseh poselitvenih območjih se zagotavlja okoljsko sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih voda. 30. člen (usmeritve za pridobivanje mineralnih surovin)

(1)Izkoriščanje mineralnih surovin se usmerja v obstoječi površinski kop (kamnolom Laharn). V primeru potreb po odpiranju novih kopov, je le-te treba urejati z občinskim podrobnim prostorskim načrtom.

(2)Hkrati s pridobivanjem mineralnih surovin mora potekati tudi sanacija izkoriščenih območij. Izkoriščena območja se lahko sanirajo v prvotno stanje, lahko pa se namenijo za nove, prostorsko in okoljsko sprejemljive rabe.

(3)Nelegalne kope, ki niso predvideni za nadaljnje izkoriščanje, se sanira in s tem izboljša krajinsko sliko. Sanirane nelegalne kope je možno v celoti vrniti prejšnjo rabo (gozd ali kmetijsko zemljišče), dno nelegalnega kopa pa je možno nameniti tudi drugi rabi.

(4)Pri sanaciji je potrebno zagotoviti stabilnost brežin, z ustreznim naklonom in urejenim odvodnjavanjem ter rekultivacijo območja z izbranimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.

(5)Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. 31. člen (usmeritve za razvoj turizma in rekreacije v naravnem okolju)

(1)Razvoj turističnih in športno-rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora ter preprečevali konflikti z drugimi rabami, predvsem poselitvijo in kmetijstvom.

(2)Na turističnih ter športno-rekreacijskih območjih je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturno opremljenost ter v skladu z razvojnimi potrebami ustrezno velike servisne površine.

(3)Nastanitvene kapacitete je treba v urbanih naseljih zagotavljati v hotelih ter penzionih, v podeželskih območjih pa v apartmajskih in gostinskih objektih, v okviru turističnih kmetij ter v kampih.

(4)Zaradi ohranjanja naravnih kakovosti se izvajanje posameznih športno-rekreacijskih dejavnosti časovno omeji (glede na letni čas).

(5)Športno-rekreacijska ponudba celotne občine temelji na naravnih danostih in kakovostih.

(6)Spodbuja se razvoj športno-rekreacijske in turistične dejavnosti, v povezavi z naravnimi in kulturnimi kakovostmi območja, ob hkratni skrbi za njihovo ohranjanje in s čim manjšo potrebo po poseganju v prostor.

(7)Gradnja potrebne infrastrukture se usmerja na vidno neizpostavljena območja, v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi kriteriji ter varstvom kulturne dediščine.

(8)Posodablja se obstoječa turistična infrastruktura (poti, kolesarske poti, smučišče …). Uredijo (sanirajo) se točke, kjer se ljudje že sedaj zbirajo (parkirišča, piknik prostori, razgledišča, pešpoti …). 32. člen (usmeritve za varstvo naravnih in kulturnih kakovosti)

(1)Območja in objekti varstva naravnih kakovosti so zavarovana območja, območja predlagana za zavarovanje, naravne vrednote, ekološko pomembna območja, habitatni tipi ter posebna varstvena območja Natura 2000.

(2)Z ohranjanjem naravnih procesov z ustreznimi rabami ter načinom izvajanja dejavnosti je treba zagotoviti ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov. Posebno pozornost je treba namenjati tudi svetlobnemu onesnaževanju okolja, predvsem na območjih, kjer so prisotne populacije netopirjev. V teh območjih je potrebno javno razsvetljavo omejiti na nujno potrebno ter obstoječo javno razsvetljavo prenoviti in uporabiti svetila, ki svetijo samo pod vodoravnico, reklamno in okrasno osvetlitev pa tudi časovno omejiti (do največ 23. ure).

(3)Ohranitev prednostnih habitatnih tipov se zagotavlja v okviru varstva ekološko pomembnih območij ter posebnih varstvenih območjih.

(4)Kakršnikoli posegi in dejavnosti na zavarovanih območjih, območjih naravnih vrednot, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih, ki bi lahko pomenili trajno spremembo lastnosti teh območij, naj se ne načrtujejo oziroma izvajajo.

(5)V Občini Cerkno predstavljajo posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete na področju kulturne dediščine, vsi objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Objekti in območja kulturne dediščine se varujejo glede na njen pravni status (kulturni spomeniki, vplivna območja dediščine, arheološke najdišče in registrirana kulturna dediščina) in so prikazani v prikazu stanja prostora, ki je priloga tega akta.

(6)Na objektih in območjih kulturne dediščine niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi spremenili njene lastnosti, vsebino ali obliko, če bi s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kvalitet prostora. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se uskladijo z omejitvami varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru.

(7)Najpomembnejše območje kulturne dediščine v občini predstavlja Bolnica Franja, ki je kategorizirana kot kulturni spomenik državnega pomena. Ima izjemno memorialno vrednost in je izjemen primer delovanja in organizacije sanitete slovenskega odporniškega gibanja v času druge svetovne vojne. Kot slikovita celota predstavlja največji objekt svoje vrste v Sloveniji in osrednji Evropi. Območje Bolnice Franja se varuje v celoti, tako grajene strukture kot krajino. Na območju so dovoljeni posegi, ki služijo delovanju kulturnega spomenika, med njimi tudi gradnja informacijskega centra v Dolenjih Novakih. 33. člen (prepoznavnost krajine)

(1)Z ohranjanjem in vzpostavljanjem kulturne in simbolne prepoznavnosti krajine se zagotavlja večjo privlačnost območij, specifične razvojne možnosti, kvalitetno bivalno okolje in možnosti za identifikacijo prebivalstva s teritorijem občine. Kulturno in simbolno prepoznavnost ter doživljajsko vrednost krajine oblikujejo pestra kulturna krajina, stavbna in naselbinska dediščina podeželja ter naravne kakovosti.

(2)Dejavnike prepoznavnosti krajine se obravnava kot razvojne dejavnike, ki povečujejo privlačnost za prebivalce, investitorje in obiskovalce. V teh območjih se spodbuja dejavnosti, kot so trajnostna raba dediščine, razvoj turizma v povezavi s kulturnimi vrednotami in s tradicionalno kmetijsko dejavnostjo, oblikovanje kulturnih poti itd. ter tako prispeva h gospodarskemu razvoju ter ohranitvi in povečanju prepoznavnosti.

(3)Ohranjanje in razvoj krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi se prvenstveno zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem. V postopkih prostorskega načrtovanja se ta območja obravnava kot zaokrožena krajinska območja. V njih se zagotavlja tak prostorski razvoj, ki ohranja njihovo celovito prepoznavnost. 34. člen (usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1)Na posameznih območjih je nevarnost zemeljskih plazov velika in stalna. Za poselitvena območja, ki jih ogrožajo zemeljski plazovi, se uredi primerna sanacija.

(2)Verjetnost nastanka poplav na vseh vodotokih in hudournikih je velika, zato se v poplavna območja teh vodotokov ne posega.

(3)Zaradi potresov so močno ogrožene zlasti starejše zgradbe v naseljih in širši okolici ter stare kmečke hiše po vaseh. Najbolj ogroženi so predeli, kjer so objekti dokaj stari in strnjeno grajeni ob prometnicah. V občini se zagotovi potresno varna gradnja in sanacija potresno nevarnih hiš.

(4)V občini se predvidi območja za delovanje ob naravnih nesrečah, in sicer: – območja za pokop večjega števila ljudi: pokopališče v naselju Cerkno (EUP CE 40), območje severno od obstoječega pokopališča, v ostalih naseljih pa obstoječa pokopališča z bližnjo okolico; – območja za pokop živali: EUP CE 54 in PL 02; – območja za deponijo ruševin: EUP CE 54 in PL 02; – območja za evakuacijo: EUP CE 01, CE 45, CE 43, CE 58 ter ostala območja varnih in dostopnih delov naselij, kot so športna igrišča in parkirišča; – zbirna mesta za prejem pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč: EUP CE 01, CE 45, CE 43, CE 58.

(5)V občini sta trenutno v funkciji dve zaklonišči – v osnovni šoli ter v blokovski gradnji.

1. člen (grafični prikaz) Usmeritve za razvoj v krajini so grafično predstavljene v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 2: Usmeritve za razvoj dejavnosti v krajini. II.6.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
2. člen (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)Obstoječa stavbna zemljišča se praviloma ohranjajo. Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini.

(2)Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo na območjih, ki so se na podlagi analiz izkazala za gradnjo neustrezna zemljišča.

(3)Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tam, kjer je bil za to izkazan interes lastnikov zemljišč in je to sprejemljivo tudi z vidika prostorskega razvoja občine.

(4)Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izvaja na območjih, kjer je zaradi racionalnega prostorskega razvoja najbolj smotrno širiti naselja (predvsem na kmetijskih zemljiščih znotraj naselij, na manjših območjih kmetijskih zemljišč, na katerih ni pričakovati intenzivne kmetijske proizvodnje, na robovih gozdov, katerih odstranitev ne vpliva na ekološko stanje območja). Pri tem je treba v največji možni meri upoštevati kvaliteto kmetijskih zemljišč in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo.

(5)Pri spreminjanju kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča je treba upoštevati tudi naravne kakovosti posameznih območij.

(6)Kmetijska zemljišča se lahko v stavbna spreminjajo tudi za potrebe širitev funkcionalnih zemljišč za razvoj kmetij oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na območjih razpršene poselitve.

(7)Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izven območij strnjene pozidave lahko izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne infrastrukture, turizma in rekreacije in drugih dovoljenih dejavnosti.

(8)Znotraj sklenjenih območij gozdov spremembe gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe poselitve niso mogoče.

(9)Spreminjanje gozda v kmetijska zemljišča je možno tam, kjer se ne bo spremenilo ekološko stanje gozda in kjer zaradi odstranitve gozdov ne bo prišlo do sprememb v stabilnosti tal.

(10)Sprememba rabe iz gozda v kmetijska zemljišča naj se izvaja le v primerih, ko niso ogroženi habitati ogroženih in zavarovanih vrst ter habitatni tipi, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Republike Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju.

1. člen (grafični prikaz) Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so grafično predstavljene v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 7: Usmeritve za določitev namenske rabe prostora. II.6.4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
2. člen (usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1)V širšem območju Cerknega so stavbna zemljišča namenjena prepletu centralnih dejavnosti in območjem stanovanj. Območja za gospodarske dejavnosti morajo biti ločena od območij stanovanj, možen pa je preplet centralnih in gospodarskih dejavnosti, vendar samo v primeru, da so dejavnosti kompatibilne.

(2)V Cerknem se prvenstveno zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem je potrebno zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami v naselju ter upoštevati identiteto naselja.

(3)V drugih naseljih prevladujejo površine podeželskih naselij, ki so namenjene kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. V naseljih hribovitega dela občine so še razpoznavni tradicionalni vzorci pozidave, kar je potrebno ohranjati tudi v prihodnje.

1. člen (grafični prikaz) Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev so grafično predstavljene v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 7: Usmeritve za določitev namenske rabe prostora. III. IZVEDBENI DEL
2. člen (namen izvedbenega dela)

(1)Izvedbeni del določa: – območja namenske rabe prostora, – enote urejanja prostora, – prostorske izvedbene pogoje, – gospodarsko javno infrastrukturo, – območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) in usmeritve za izdelavo OPPN.

(2)Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.

(3)Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.

(4)Pri presoji ustreznosti posameznih načrtovanih posegov in ureditev se uporabljajo strokovne podlage. 41. člen (stopnja natančnosti mej)

(1)Meje enot urejanja prostora in namenske rabe prostora so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.

(2)Položajna natančnost mej enot urejanja prostora je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, kolikor meja sovpada s parcelno mejo. Kolikor meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.

(3)Drugi grafični prikazi iz 2. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.

(4)V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje prikazane v tem aktu odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je praviloma potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek parcelacije, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.

(5)V primerih, ko meje enot urejanja prostora ali meje namenske rabe prostora ne sovpadajo z mejami zemljiškega katastra in zaradi položajne nenatančnosti ali neskladnosti topografskih in katastrskih geodetskih podlag prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti mej. Interpretacijo natančnosti mej poda pristojna občinska strokovna služba na podlagi mnenja odgovornega geodeta. 42. člen (členitev prostora)

(1)Za potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena členitev prostora. Celotni prostor občine je razdeljen na naslednje prostorske enote: – krajinske enote izven naselij, vključno s stavbnimi zemljišči in stavbišči objektov razpršene gradnje, – funkcionalne enote stavbnih zemljišč v naseljih.

(2)Prostorske enote so nadalje členjene na enote urejanja prostora.

(3)Enote urejanja prostora se lahko v izjemnih primerih, ko so za izvedbene pogoje potrebne posebne določbe, členi v podenote, kar se posebej opredeli v posebnih določbah tega odloka. 43. člen (prostorske enote)

(1)Funkcionalne enote stavbnih zemljišč v naseljih so: +------------------+---------------------+ |Ime naselja |Oznaka naselja | +------------------+---------------------+ |Bukovo |BK | +------------------+---------------------+ |Cerkno |CE | +------------------+---------------------+ |Čeplez |ČP | +------------------+---------------------+ |Dolenji Novaki |DN | +------------------+---------------------+ |Gorenji Novaki |GN | +------------------+---------------------+ |Gorje |GR | +------------------+---------------------+ |Jagršče |JG | +------------------+---------------------+ |Jesenica |JS | +------------------+---------------------+ |Jazne |JZ | +------------------+---------------------+ |Lazec |LA | +------------------+---------------------+ |Labinje |LB | +------------------+---------------------+ |Laznica |LZ | +------------------+---------------------+ |Orehek |OR | +------------------+---------------------+ |Otalež |OT | +------------------+---------------------+ |Planina pri |PC | |Cerknem | | +------------------+---------------------+ |Poče |PČ | +------------------+---------------------+ |Podlanišče |PD | +------------------+---------------------+ |Poljane |PL | +------------------+---------------------+ |Police |PO | +------------------+---------------------+ |Plužnje |PŽ | +------------------+---------------------+ |Ravne pri Cerknem |RC | +------------------+---------------------+ |Reka |RE | +------------------+---------------------+ |Smučišče Cerkno |SC | +------------------+---------------------+ |Straža |ST | +------------------+---------------------+ |Šebrelje |ŠB | +------------------+---------------------+ |Trebenče |TB | +------------------+---------------------+ |Travnik |TR | +------------------+---------------------+ |Zakriž |ZA | +------------------+---------------------+ |Zakojca |ZK | +------------------+---------------------+

(2)Krajinske enote izven naselij so: +-------------------------+--------------+ |Ime krajinske enote |Oznaka | | |krajinske | | |enote | +-------------------------+--------------+ |Cerkljansko hribovje |KE-01 | +-------------------------+--------------+ |Porezen – Cimprovka |KE-02 | +-------------------------+--------------+ |Soteska Pasice – Bolnica |KE-03 | |Franja | | +-------------------------+--------------+ |Gorenji Novaki – |KE-04 | |Cerkljanski vrh | | +-------------------------+--------------+ |Dolina Cerknice |KE-06 | +-------------------------+--------------+ |Idrijca – spodnji del |KE-07 | +-------------------------+--------------+ |Šebrelje |KE-08 | +-------------------------+--------------+ |Idrijca – zgornji del |KE-09 | +-------------------------+--------------+ 44. člen (enote urejanja prostora)

(1)Celotno območje občine je razdeljeno na enote urejanja prostora (v nadaljevanju EUP).

(2)Enota urejanja prostora v naseljih so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz: – oznake naselja, – zaporedno številko EUP znotraj naselja. Primer: CE-02 oziroma CE-06

(3)Vsako območje namenske rabe prostora ima v grafiki izpisano tudi kratico podrobnejše namenske rabe. Primer: površine podeželskega naselja – SK

(4)EUP razpršene poselitve so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz: – oznake osnovne namenske rabe razpršene poselitve – A, – zaporedno številko EUP razpršene poselitve v celotni občini, – podrobnejše namenske rabe, če je le-ta različna od SK (če namenska raba ni navedena, velja, da je predpisana namenska raba enote urejanja prostora razpršene poselitve SK). Primer: KE-01/A 278 oziroma KE-02/A (SS) 278

(5)Enote urejanja odprtega prostora so označene z oznako krajinske enote. Primer: KE-01 45. člen (prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za EUP)

(1)Za vsako EUP ta odlok določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na: – splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.

1. poglavju tega odloka, – podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.
2. poglavju tega odloka in – morebitne posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne enote urejanja prostora, določene v III.
3. poglavju tega odloka.

(2)Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh EUP, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.

(3)Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, da so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji.

(4)Za posamezno EUP so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka določeni tudi posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo posebni prostorski izvedbeni pogoji.

(5)Za EUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo do uveljavitve le teh določila iz III.5. poglavja tega odloka. 46. člen (prikaz stanja prostora)

(1)Prikaz stanja prostora je obvezna priloga OPN in je pripravljen na podlagi podatkov iz prostorskega informacijskega sistema, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor. Odraža stanje v prostoru, kakršno je bilo v trenutku pridobitve podatkov.

(2)Prikaz stanja prostora vsebuje predvsem varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena ter druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim v prostoru in prikaz dejanskega stanja v prostoru glede stavbnih, kmetijskih, vodnih, gozdnih in drugih zemljišč. Kot dejansko stanje stavbnih zemljišč se prikazuje stavbna zemljišča, določena s prostorskim aktom občine. III.1 Namenska raba prostora 47. člen (vrste namenske rabe prostora)

(1)Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisano vrsto namenske rabe.

(2)Namenska raba prostora je prikazana na kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(3)Površine cestišč obstoječih kategoriziranih javnih cest prikazanih na kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture« imajo status stavbnega zemljišča z namensko rabo PC – površine cest.

(4)Vrste namenskih rab določa naslednja preglednica: +-----------------+------------------------+--------------------+ |OSNOVNA NAMENSKA |PODROBNEJŠA NAMENSKA |ČLENITEV PODROBNEJŠE| |RABA |RABA |NAMENSKE RABE | +-----------------+------------------------+--------------------+ |I. OBMOČJA | | | |STAVBNIH | | | |ZEMLJIŠČ | | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |S – OBMOČJA STANOVANJ | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |SS – stanovanjske | | | |površine | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | | |SSe – območja | | | |stanovanjske | | | |prostostoječe | | | |gradnje pretežno | | | |enodružinskih hiš | +-----------------+------------------------+--------------------+ | | |SSv – območja | | | |večstanovanjske | | | |gradnje | +-----------------+------------------------+--------------------+ | | | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |SK – površine | | | |podeželskega naselja | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |SP – površine | | | |počitniških hiš | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |C – OBMOČJA CENTRALNIH | | | |DEJAVNOSTI | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |CU – osrednja območja | | | |centralnih dejavnosti | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |CD – druga območja | | | |centralnih dejavnosti | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | | |CDi – območja | | | |namenjena | | | |dejavnostim | | | |izobraževanja, | | | |vzgoje in športa | +-----------------+------------------------+--------------------+ | | |CDz – območja | | | |namenjena | | | |dejavnostim | | | |zdravstva in | | | |socialnega varstva | +-----------------+------------------------+--------------------+ | | |CDk – območja | | | |namenjena | | | |dejavnostim kulture | | | |ter verskim objektom| | | |s pripadajočimi | | | |ureditvami | +-----------------+------------------------+--------------------+ | | |CDo – območja | | | |namenjena trgovskim,| | | |oskrbnim, poslovnim,| | | |storitvenim, | | | |gostinskim | | | |dejavnostim, manjša | | | |obrt | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |I – OBMOČJA PROIZVODNIH | | | |DEJAVNOSTI | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |IP – površine za | | | |industrijo | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |IG – gospodarske cone | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |IK – površine z objekti | | | |za kmetijsko | | | |proizvodnjo | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |B – POSEBNA OBMOČJA | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |BT – površine za | | | |turizem | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |BD – površine drugih | | | |območij | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |Z – OBMOČJA ZELENIH | | | |POVRŠIN | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |ZS – površine za oddih, | | | |rekreacijo in šport | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |ZP – parki | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |ZD – druge urejene | | | |zelene površine | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |ZK – pokopališča | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |P – OBMOČJA IN OMREŽJA | | | |PROMETNE INFRASTRUKTURE | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |PH – helioporti | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |PO – ostale prometne | | | |površine | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |E – OBMOČJA ENERGETSKE | | | |INFRASTRUKTURE | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |O – OBMOČJA OKOLJSKE | | | |INFRASTRUKTURE | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |A – POVRŠINE RAZPRŠENE | | | |POSELITVE | | +-----------------+------------------------+--------------------+ |II. OBMOČJA | | | |KMETIJSKIH | | | |ZEMLJIŠČ | | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |K1 – NAJBOLJŠA | | | |KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |K2 – DRUGA KMETIJSKA | | | |ZEMLJIŠČA | | +-----------------+------------------------+--------------------+ |III. OBMOČJA | | | |GOZDNIH ZEMLJIŠČ | | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |G – GOZDNA ZEMLJIŠČA | | +-----------------+------------------------+--------------------+ |IV. OBMOČJA VODA | | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |VC – POVRŠINSKE | | | |CELINSKE VODE | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |VI – OBMOČJA VODNE | | | |INFRASTRUKTURE | | +-----------------+------------------------+--------------------+ |V. OBMOČJA | | | |DRUGIH ZEMLJIŠČ | | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |L – OBMOČJA MINERALNIH | | | |SUROVIN | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |LN – površine | | | |nadzemnega | | | |pridobivalnega prostora | | +-----------------+------------------------+--------------------+ | |OO – OSTALA OBMOČJA | | +-----------------+------------------------+--------------------+ III.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji III.2.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor 48. člen (dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor na celotnem območju občine)

(1)Gradnje so dovoljene le na območjih stavbnih zemljišč, razen gradnje izven stavbnih zemljišč, ki jih dopuščata zakon in ta odlok.

(2)Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju občine na vseh namenskih rabah dopustna gradnja naslednjih objektov oziroma naslednji posegi v prostor: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s prilogo 1 tega odloka; – gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, podzemnega elektroenergetskega omrežja, telekomunikacijskega omrežja ter omrežja javne razsvetljave; – gradnja cest, če so te predvidene v karti 4 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture«; – gradnja objektov za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah; – vodnogospodarske ureditve. 49. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji glede možnosti spremembe namembnosti objektov)

(1)Spremembe namembnosti objektov so dopustne le za tiste dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo prostora.

(2)Na legalno zgrajenih objektih in njihovih parcelah, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja prostora in je zato sprememba njihove namembnosti nujna, so do takrat dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objektov.

(3)Sprememba namembnosti obstoječih objektov na območjih razpršene gradnje je dovoljena le, če se z njo zmanjšajo negativni vplivi na okolje, pri čemer se šteje, da spremljajoče dejavnosti, dovoljene na namenski rabi SSe nimajo negativnega vpliva na okolje. 50. člen (dopustne dejavnosti na namenskih rabah)

(1)Za vsako namensko rabo prostora so določene osnovne, spremljajoče in izključujoče dejavnosti.

(2)Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 50 % BTP posameznega objekta. Za območja površin podeželskega naselja – SK, lahko spremljajoče dejavnosti presežejo 50 %.

(3)Izključujoče dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno območje namenske rabe ne sme umeščati.

(4)Spremljajoče in izključujoče dejavnosti so opredeljene na podlagi predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti. Za potrebe tega načrta, so poimenovanja dejavnosti poenostavljena ali združena iz več kategorij iz predpisa. +-----------------------------+---------------------------------+ |Izraz, uporabljen v tem |Standardna klasifikacija | |odloku |dejavnosti | +-----------------------------+---------------------------------+ |kmetijstvo in gozdarstvo |A – kmetijstvo in lov, | | |gozdarstvo, ribištvo | +-----------------------------+---------------------------------+ |rudarstvo |B – rudarstvo | +-----------------------------+---------------------------------+ |proizvodne dejavnosti |C – predelovalne dejavnosti | | |D – oskrba z električno energijo,| | |plinom, paro | | |E – oskrba z vodo, ravnanje z | | |odplakami in odpadki, saniranje | | |okolja | | |F – gradbeništvo | +-----------------------------+---------------------------------+ |obrtne dejavnosti |C – predelovalne dejavnosti (v | | |obsegu skladnem z zakonodajo s | | |področja obrti) | | |F – gradbeništvo (v obsegu | | |skladnem z zakonodajo s področja | | |obrti) | +-----------------------------+---------------------------------+ |trgovske in storitvene |G – trgovina, vzdrževanje in | |dejavnosti |popravila motornih vozil | +-----------------------------+---------------------------------+ |promet in skladiščenje |H – promet in skladiščenje | +-----------------------------+---------------------------------+ |gostinstvo in turizem |I – gostinstvo | +-----------------------------+---------------------------------+ |poslovne dejavnosti |J – informacijske in | | |komunikacijske dejavnosti | | |K – finančne in zavarovalniške | | |dejavnosti | | |L – poslovanje z nepremičninami | | |M – strokovne, znanstvene in | | |tehnične dejavnosti | | |N – druge raznovrstne poslovne | | |dejavnosti | +-----------------------------+---------------------------------+ |dejavnosti javne uprave |O – dejavnost javne uprave in | | |obrambe, dejavnost obveznega | | |socialnega varstva | +-----------------------------+---------------------------------+ |izobraževanje |P – izobraževanje | +-----------------------------+---------------------------------+ |zdravstvo in socialno varstvo|Q – zdravstvo in socialno varstvo| +-----------------------------+---------------------------------+ |kulturne, razvedrilne, |R – kulturne, razvedrilne, | |rekreacijske in športne |rekreacijske dejavnosti | |dejavnosti | | +-----------------------------+---------------------------------+ |druge dejavnosti |S – druge dejavnosti | | |T – dejavnost gospodinjstev z | | |zaposlenim hišnim osebjem, | | |proizvodnja za lastno rabo | | |U – dejavnost eksteritorialnih | | |organizacij in teles | +-----------------------------+---------------------------------+ |družbene dejavnosti |P – izobraževanje | | |Q – zdravstvo in socialno varstvo| | |R – kulturne, razvedrilne, | | |rekreacijske dejavnosti | | |O – dejavnost javne uprave in | | |obrambe, dejavnost obveznega | | |socialnega varstva | +-----------------------------+---------------------------------+

(5)Vrste osnovnih, spremljajočih in izključujočih dejavnosti so določene v določbah o podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih namenskih rabah v podrobnih prostorsko izvedbenih pogojih. 51. člen (dopustne vrste objektov po namenski rabi prostora)

(1)Dopustne vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer: – se vedno navaja le najnižja ustrezna raven objektov (podrazred), brez navedbe višjih ravni; – so po navedbi vrste objektov našteti določeni objekti, to pomeni, da so od vseh objektov te vrste dopustni našteti objekti; – je za navedeno vrsto objektov ali posamezen naštet objekt določen poseben pogoj (npr. namen ali velikost objekta), to pomeni, da so dopustni le objekti, ki ustrezajo pogoju.

(2)Dopustne vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov po posamezni namenski rabi so določeni v poglavju III. 3. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji.

(3)Dopustne vrste nezahtevnih in enostavnih objektov po posamezni namenski rabi so določeni v Prilogi

1. III.2.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
2. člen (odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)

(1)Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta.

(2)Najbolj izpostavljen del novega objekta (nad in pod terenom) mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen najmanj 4 m, pri nezahtevnih in enostavnih objektih, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi, najmanj 1,5 metra, pri ostalih nezahtevnih in enostavnih objektih pa najmanj 0,5 metra, če ni z regulacijskimi črtami določeno drugače.

(3)Če so odmiki objektov od meja sosednjih parcel manjši od določenih v prejšnjem odstavku, je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja podati utemeljitev posega ter predložiti soglasje lastnikov sosednjih parcel. Nezahtevne in enostavne objekte je mogoče graditi na parcelni meji sosednjega zemljišča na podlagi pridobljenega soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.

(4)Ne glede na določbe drugega odstavka je do parcelne meje mogoče graditi, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih strnjenega mestnega jedra in na območjih podeželskih naselij ter na meji odprtega javnega prostora, če ni prizadeta javna korist.

(5)Ne glede na določbe drugega odstavka se medposestne ograje in podporni zidovi praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje ali podpornega zidu na parcelno mejo ne soglašata, je lahko ta postavljen največ do parcelne meje, na kateri se lahko gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Objekti, ki so na zemljišču s podpornim zidom na nižjem nivoju, ne potrebujejo odmika od podpornega zidu, če ga višina objekta ne presega.

(6)Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je potrebno praviloma zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje, razen če upravljavec soglaša z drugačnimi pogoji. III.2.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih ureditev 53. člen (določanje velikosti objektov)

(1)Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena z: – največjim dovoljenim faktorjem izrabe parcele objekta (FI), – največjim dovoljenim faktorjem zazidanosti parcele objekta (FZ), – najmanjšim dovoljenim faktorjem zelenih površin (FZP) na parceli objekta oziroma z – največjo višino objektov (V).

(2)Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena, velja: – višina novega objekta ne sme presegati višine najvišjega objekta enake namembnosti na območju iste EUP v oddaljenosti do 100 m od načrtovanega objekta, – višina objektov v uličnem nizu enote urejanja prostora se lahko poveča do višine kapi sosednje višje stavbe, tako da višina kapi nižjega objekta doseže višino kapi sosednje višje stavbe.

(3)Klet kot etaža ni posebej določena in jo je možno graditi pod vsako stavbo, če razmere to omogočajo. Število etaž pod zemljo OPN ne omejuje.

(4)Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba parcele objekta (FI) večja od dovoljene zazidanosti ali izrabe, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena. III.2.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja 54. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov)

(1)Vsi objekti in prostorske ureditve morajo spoštovati kvaliteto naravnega in grajenega kulturnega prostora ter morajo biti oblikovani po načelih dobre arhitekturne prakse.

(2)V prostorskih enotah s še izraženim prepoznavnim kvalitetnim oblikovanjem je potrebno naklon strehe, material in barvo kritine ter smeri slemen prilagoditi kakovostni podobi v prostorski enoti. V ostalih primerih je dovoljeno sodobno oblikovanje streh (enokapnice, ravne strehe). Barve kritin naj bodo prilagojene posameznemu stavbnemu tipu in ne smejo biti odsevajoče. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Frčade so dovoljene le tradicionalnih oblik, razporejene osno na odprtine, krite z dvokapno strešico in zidcem ob straneh. Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedno s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smeri slemen (več kot 50 % objektov v enoti urejanja prostora) prečno na plastnice. Nameščanje modulov solarnih in fotovoltaičnih sistemov na strehe je dovoljeno pod pogojem, da ne presegajo slemena streh. Pri ravnih strehah morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo.

(3)Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, ipd., potrebno smiselno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti. Fasadni elementi enega objekta morajo biti enotno oblikovani. Na fasadah se dovoli uporaba bele barve ter svetlih barv v spektru sivih in v spektru različnih naravnih barv. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov ter napisi na fasadah, ki oglašujejo dejavnost v objektu. Barva fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določena. Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov.

(4)Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah (kot so večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli in tipični arhitekturni elementi drugih arhitekturnih okolij), na strehah objektov (strehe z nezdružljivimi nakloni, slemeni in kritinami) ter balkonih (balkonske ograje).

(5)Elektroomarice, omarice plinskih, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.

(6)Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode).

(7)Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je treba zagotoviti, da je dozidani oziroma nadzidani objekt oblikovno usklajen z objektom, h kateremu se gradi. 55. člen (velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)

(1)Znotraj urbanih naselij je treba zagotoviti ustrezno količino zelenih površin (FZP).

(2)Zasaditev površin je potrebno izvajati s funkcionalnimi drevesi. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.

(3)Na vseh območjih se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev.

(4)Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. 56. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)

(1)Pri novogradnjah in spremembi namembnosti je potrebno na parceli objekta zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce.

(2)Kadar na parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200 m in na katerih je lastnikom, obiskovalcem ali zaposlenim zagotovljena njihova trajna uporaba.

(3)Obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati. Pri novogradnjah večstanovanjskih objektov z več kot 8 stanovanjskimi enotami je praviloma potrebno zagotoviti minimalno 50 % parkirnih mest v podzemni garaži, razen če gradnja podzemne garaže zaradi tehničnih ovir ni mogoča oziroma bi le-ta povzročila nesorazmerno visoke stroške, o čemer odloči občina s soglasjem k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(4)Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil in delovnih strojev, ki presegajo 3,5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih niso dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo: I, P, O in L.

(5)Parkirne površine namenjene avtodomom je možno načrtovati v prostorskih enotah z namensko rabo B, I in P.

(6)Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot funkcionalno površino (odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.).

(7)V enotah urejanja prostora, kjer je v prilogi 2 opredeljeno, da gre za območje, kjer je tipologija pozidave strnjena, pri spremembi namembnosti in rekonstrukciji obstoječih objektov zagotavljanje minimalnega števila parkirnih mest ni potrebno. 57. člen (dimenzioniranje števila parkirnih mest)

(1)Glede na vrsto objekta je potrebno pri izračunu parkirnih mest praviloma upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM): +---------------------------------------+-----------------------+ |Vrsta objekta |Število parkirnih mest | | |(PM) | +---------------------------------------+-----------------------+ |Stanovanja in bivanje | | +---------------------------------------+-----------------------+ |Enostanovanjske stavbe |2 PM/stanovanje | |Dvostanovanjske stavbe | | +---------------------------------------+-----------------------+ |Tri- in večstanovanjske stavbe | | +---------------------------------------+-----------------------+ |za stanovanje do 35m2 koristne |1 PM | |stanovanjske površine | | +---------------------------------------+-----------------------+ |za stanovanje od 36 m2 do 60 m2 |1,5 PM | |koristne stanovanjske površine | | +---------------------------------------+-----------------------+ |za stanovanje od 61 m2 do 100 m2 |2 PM | |koristne stanovanjske površine | | +---------------------------------------+-----------------------+ |za stanovanje nad 100 m2 koristne |3 PM, | |stanovanjske površine | | +---------------------------------------+-----------------------+ |Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi |1 PM/stanovanje + 20 % | |stanovanji (oskrbovana stanovanja) |za obiskovalce | +---------------------------------------+-----------------------+ |Stanovanjske stavbe za druge posebne |1 PM/10 postelj | |družbene skupine (dijaški, mladinski | | |domovi) | | +---------------------------------------+-----------------------+ |Stanovanjske stavbe za druge posebne |1 PM/5 postelj + 50 % | |družbene skupine (domovi za ostarele, |za obiskovalce | |varna hiša) | | +---------------------------------------+-----------------------+ |Poslovno trgovske dejavnosti | | +---------------------------------------+-----------------------+ |Stavbe javne uprave |1 PM/30 m2 BEP | +---------------------------------------+-----------------------+ |Stavbe bank, pošt, zavarovalnic |1 PM/30 m2 BEP | |(pisarniški in upravni prostori ter | | |druge storitve) | | +---------------------------------------+-----------------------+ |Druge upravne in pisarniške stavbe |1 PM/30 m2 BEP | |(mešani poslovni programi) | | +---------------------------------------+-----------------------+ |Trgovski lokal (trgovski lokal pod 100 |1 PM/30 m2 BEP | |m2) |Ne manj kot 2 PM | +---------------------------------------+-----------------------+ |Trgovske stavbe (trgovina med 100 in |1 PM/50 m2 BEP | |500 m2) |ne manj kot 4 PM | +---------------------------------------+-----------------------+ |Trgovske stavbe (trgovina z |1 PM/80 m2 BEP | |neprehrambenimi izdelki) |ne manj kot 2 PM | +---------------------------------------+-----------------------+ |Trgovske stavbe (nakupovalni center do |1 PM/35 m2 BEP | |2500 m2) | | +---------------------------------------+-----------------------+ |Trgovske stavbe (nakupovalni center nad|1 PM/30 m2 BEP | |2500 m2) | | +---------------------------------------+-----------------------+ |Trgovske stavbe (odprte in pokrite |1 PM/40 m2 BEP | |tržnice) | | +---------------------------------------+-----------------------+ |Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko |1 PM/25 m2 BEP | |zabaviščni, poslovni centri) | | +---------------------------------------+-----------------------+ |Bencinski servisi |1 PM/30 m2 prodajnih | | |površin ne manj kot | | |3PM | +---------------------------------------+-----------------------+ |Stavbe za druge storitvene dejavnosti |1 PM/30 m2 BEP | |(obrtno servisne dejavnosti – frizer, |ne manj kot 2 PM | |urar, čistilnica, fizioterapija, | | |lekarne …) | | +---------------------------------------+-----------------------+ |Stavbe za druge storitvene dejavnosti |3 PM/pralno mesto | |(avtopralnice) | | +---------------------------------------+-----------------------+ |Športne dejavnosti | | +---------------------------------------+-----------------------+ |Športna igrišča – igrišča za tenis |4 PM/igrišče | +---------------------------------------+-----------------------+ |Športna igrišča (javna kopališča) |1 PM/150 m2 površine | | |javnega kopališča | +---------------------------------------+-----------------------+ |Športne dvorane (večnamenske dvorane, |1PM/30 m2 BEP, od tega | |pretežno namenjene razvedrilu) |20 % PM za avtobuse | +---------------------------------------+-----------------------+ |Posebne dejavnosti | | +---------------------------------------+-----------------------+ |Hotelske in podobne stavbe za |1 PM/1,5 sobo | |kratkotrajno nastanitev (hotel, | | |prenočišča, penzioni) | | +---------------------------------------+-----------------------+ |Gostilne, restavracije, točilnice, bari|1 PM/4 sedeže + | | |1PM/tekoči meter | | |točilnega pulta – ne | | |manj kot 5PM | +---------------------------------------+-----------------------+ |Druge gostinske stavbe za kratkotrajno |1 PM/10 postelj | |nastanitev (mladinska prenočišča) | | +---------------------------------------+-----------------------+ |Družbene dejavnosti | | +---------------------------------------+-----------------------+ |Stavbe za kulturo in razvedrilo |1 PM/5 sedežev | +---------------------------------------+-----------------------+ |Muzeji in knjižnice |1 PM/80 m2 BEP | +---------------------------------------+-----------------------+ |Stavbe za opravljanje verskih obredov |1 PM/10 sedežev | +---------------------------------------+-----------------------+ |Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, |1 PM/25 m2 BEP | |ambulante, veterinarske ambulante) |ne manj kot 2 PM | +---------------------------------------+-----------------------+ |Stavbe za izobraževanje in |1 PM/učilnico | |znanstvenoraziskovalno delo (osnovne |+ 0,5 PM/učilnico za | |šole) |kratkotrajno | | |parkiranje staršev | +---------------------------------------+-----------------------+ |Stavbe za izobraževanje in |1,25 PM/oddelek + | |znanstvenoraziskovalno delo (otroški |0,5 PM/učilnico za | |vrtci) |kratkotrajno | | |parkiranje staršev | +---------------------------------------+-----------------------+ |Proizvodne dejavnosti | | +---------------------------------------+-----------------------+ |Druge nestanovanjske kmetijske stavbe |1 PM/80 m2 BEP | |Stavbe za spravilo pridelka | | +---------------------------------------+-----------------------+ |Industrijske stavbe (do 200 m2) |1 PM/30 m2 BEP | | |ne manj kot 2 PM | +---------------------------------------+-----------------------+ |Industrijske stavbe (več kot 200 m2) |1 PM/50 m2 BEP | +---------------------------------------+-----------------------+ |Rezervoarji, silosi in skladišča |1 PM/150 m2 BEP | |(skladišča s strankami) | | +---------------------------------------+-----------------------+ |Rezervoarji, silosi in skladišča |ne manj kot 3 PM | |(skladišča brez strank) | | +---------------------------------------+-----------------------+ |Rezervoarji, silosi in skladišča |1 PM/80 m2 BEP | |(razstavni in prodajni prostori) | | +---------------------------------------+-----------------------+ |Industrijske stavbe (delavnice za |6 PM/popravljalno | |servis motornih vozil) |mesto | +---------------------------------------+-----------------------+ |Drugo | | +---------------------------------------+-----------------------+ |Pokopališča |1 PM/600 m2 | |Pokopališke stavbe in spremljajoči |ne manj kot 10 PM | |objekti | | +---------------------------------------+-----------------------+ |Drugi gradbeni inženirski objekti za |1 PM/600 m2 | |šport, rekreacijo in prosti čas | | +---------------------------------------+-----------------------+ |Druge nestanovanjske stavbe, ki niso |1 PM/100 m2 | |uvrščene drugje | | +---------------------------------------+-----------------------+

(2)Poleg navedenega števila PM je za objekte, za katere je potrebnih več kot deset PM, potrebno zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih PM za kolesa in druga enosledna vozila po možnosti zaščitena pred vremenskimi vplivi.

(3)Pri določanju PM za objekte z javno funkcijo je potrebno zagotoviti vsaj 5 %, vendar najmanj eno PM za invalide. 58. člen (gradnja, postavitev in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1)Za določanje vrste in pogojev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno upoštevati določila Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost.

(2)Objekti za lastne potrebe (nezahtevni in enostavni objekti) morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo h kateri pripadajo.

(3)Višinske razlike se praviloma premešča s travnatimi brežinami. V primeru uporabe škarp in podpornih zidov pa so le-ti praviloma intenzivno zazelenjeni.

(4)Postajališča (pomožni infrastrukturni objekti) so po celotni občini enotno oblikovana.

(5)Za pomožne kmetijsko-gozdarske objekte (nezahtevni in enostavni objekti) veljajo naslednji prostorsko izvedbeni pogoji: – Vsi pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v odprtem prostoru izven območij naselij upoštevajo krajinsko-arhitekturne značilnosti obstoječih kvalitetnih istovrstnih objektov. – Za pomožne kmetijsko-gozdarske objekte v odprtem prostoru se uporabljajo tradicionalni materiali – praviloma les in kamen. Fasade zidanih objektov morajo biti bele barve. – Kozolci so praviloma dvojni s kamnitimi, zidanimi ali lesenimi stebri in lesenimi letvami. Kritina je lesena, siva ali korčni po barvi in strukturi podobna. – Ograje za pašo živine v odprtem prostoru so praviloma lesene oziroma/in žičnate. Prepovedana je uporaba betonskih in plastičnih stebričkov.

(6)Vsa urbana oprema (nadkrita čakalnica, javna kolesarnica, javna telefonska govorilnica, večnamenski kiosk …) v naselju Cerkno mora biti enotno oblikovana in locirana na podlagi Urbanističnega načrta za naselje Cerkno.

(7)Turistično in drugo obvestilno signalizacijo se prednostno namešča na javnih površinah.

(8)Vrste ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi v posameznih območjih in površinah namenske rabe ter posebni prostorski izvedbeni pogoji zanje, so določeni v Prilogi 1 tega odloka. 59. člen (objekti in naprave za oglaševanje)

(1)Od objektov za oglaševanje je na območju občine dovoljeno postavljati le plakatne stebre in panoje. Prednostno se jih umešča na javne površine.

(2)Objekti za oglaševanje so, ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, dopustni takrat, kadar se začasno namestijo: – na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje, – na površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje.

(3)Objektov za oglaševanje, ki presegajo površino 4 m2, ni dopustno postavljati.

(4)Neprometna signalizacija mora biti enotno oblikovana na celotnem območju občine. III.2.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo 60. člen (velikost in oblika parcele objekta)

(1)Pri določitvi parcel objektov je potrebno upoštevati: – namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno zelenje); – prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov; – prostorske izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro; – položaj, namembnost in velikost novih parcel objektov v odnosu do obstoječih parcel; – namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihove vzdrževanje; – zdravstveno-tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti).

(2)Parcela objekta mora biti praviloma v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč.

(3)V primeru, ko parcela objekta leži v dveh enotah urejanja prostora, potem veljajo za gradnjo objekta določila za tisto enoto urejanja, v kateri leži večji del parcele objekta.

(4)V primeru, da velikost parcele objekta ni posebej določena v posebnih določbah, velja: – najmanjša velikost parcele objekta za prostostoječo stanovanjsko gradnjo SSe znaša 350 m2; – v primerih, ko je funkcionalna parcela objekta na območjih SSe večja od 1000 m2, se faktorji izrabe računajo za površino 1000 m2; – najmanjša velikost parcele objekta za počitniške objekte SSp znaša 250 m2; – največja velikost parcele objekta na območju razpršene gradnje znaša 500 m2 ali površina stavbišča vseh legalno zgrajenih manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih stavb pred sprejemom tega odloka, pomnoženo s faktorjem 4 (velja večja določena vrednost).

(5)Parcelacija stavbnih zemljišč je dopustna kadar se z delitvijo in/ali združevanjem oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih parcel objektov v skladu z določili tega odloka.

(6)Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.

(7)Za obstoječe večstanovanjske objekte, katerim parcela objekta ni bila določena, razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno zemljišče objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja parcele objekta v skladu z merili in pogoji, ki veljajo za nove večstanovanjske objekte, se za njeno določitev ne upoštevajo določila odloka, ki se nanašajo na FZ, FI, število parkirišč, igrišča, zelenice. Parcela objekta se tem objektom določi na podlagi upravnih dovoljenj za njihovo gradnjo, če pa ta ne obstajajo oziroma parcela objekta v njih ni bila določena, pa v okviru dejansko razpoložljivih zemljišč, katerih površino pa ni dovoljeno zmanjševati.

(8)Parcelo objekta, razen parcel gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena, je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja vzpostaviti kot praviloma eno zemljiško parcelo.

(9)Pred gradnjo objektov, ki mejijo na obstoječe ali načrtovane občinske javne ceste ali drugo grajeno javno dobro lokalnega pomena, je potrebno izvesti postopek ureditve meje, parcelacije, nove izmere ali drug postopek, s katerim se uredi dejansko stanje.

(10)Določila o minimalni velikosti parcele objekta ne veljajo za že obstoječe manjše parcele objekta, v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele predstavljajo parcele obstoječih objektov. V teh primerih ne velja določilo o dopustnih tlorisnih razmerjih in faktorju izrabe oziroma faktorju zazidanosti. III.2.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro Obvezna gospodarska javna infrastruktura 61. člen (obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)

(1)Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture in drugih objektov, ki za izvedbo in delovanje ne potrebujejo komunalne oskrbe, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, razen če je z drugimi predpisi drugače določeno.

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja objektov dopustna tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih: – če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi o opremljanju ali – če investitor zagotovi samooskrbo objekta s posamezno vrsto komunalne opreme. 62. člen (minimalna komunalna oskrba)

(1)Stavbna zemljišča so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo in električno energijo, odvajanje odpadne vode ter dostop do javne ceste.

(2)Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov. 63. člen (obvezno priključevanje na komunalno opremo)

(1)Objekte, ki se gradijo, rekonstruirajo ali se jim spreminja namembnost, je potrebno priključiti na predpisano obvezno komunalno opremo iz prejšnjega člena tega odloka in na drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma enote urejanja predpisuje ta odlok ali drug predpis.

(2)Objekte je potrebno priključevati na komunalno opremo v skladu z občinskimi predpisi, ki to področje urejajo.

(3)Po izgradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna, priključiti na javno vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje.

(4)Vsi objekti morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in biti vključeni v organiziran sistem zbiranja