Odlok o izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta Občine Šmartno

Na podlagi

člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12 in 57/12 – ZUPUDPP), Odloka o strategiji prostorskega razvoja Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 18/08) ter
člena Statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 33/03, 106/03) je Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji na
redni seji dne
2013 sprejel O D L O K o izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta Občine Šmartno pri Litiji I. UVODNE DOLOČBE
člen (vsebina in sestavine odloka)

(1)S tem odlokom se sprejme izvedbeni del občinskega prostorskega načrta Šmartno pri Litiji, ki ga je izdelala družba Urbania d.o.o., Ulica Janeza Pavla II. 13, 1000 Ljubljana, pod št. 194-03-09.

(2)Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta je sestavljen iz besedila in grafičnega dela.

(3)Besedilo izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta obsega naslednja poglavja: I. Uvodne določbe, II. Splošne določbe, III. Splošni prostorsko izvedbeni pogoji, IV. Posebni prostorski izvedbeni pogoji, V. Prehodne in končne določbe. Priloga 1 – Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezno enoto urejanja prostora. Priloga 2 – Posebni prostorski izvedbeni pogoji za območja OPPN in DPA.

(4)Kartografski del izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta vsebuje naslednje karte:

Pregledna karta občine, M = 1:50 000;
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe prostora in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture, M = 1:50 000;
Prikaz območij enot urejanja prostora in osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, M = 1:5000;
Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, M = 1:5000;
Prikaz območij enot urejanja prostora, občinskih podrobnih prostorskih načrtov in državnih prostorskih načrtov, M = 1:5000.

(5)Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora (obvezna priloga k OPN), ki se ga sproti obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih predpisov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku. 2. člen (uporabljeni izrazi)

(1)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja, graditve objektov in posameznih sektorskih predpisov.

(2)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. II. SPLOŠNE DOLOČBE 3. člen (vsebina izvedbenega dela)

(1)Izvedbeni del po posameznih enotah urejanja prostora določa: – območja namenske rabe prostora, – prostorske izvedbene pogoje, – območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: podrobnejši načrt).

(2)Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov in stavb, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih in nezahtevnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih v prostor, ki jih določajo drugi predpisi.

(3)Poleg določb tega izvedbenega dela, je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku. 4. člen (označevanje enot urejanja prostora)

(1)Območje prostorskega načrta se deli na enote urejanja.

(2)Enota urejanja se označi z enolično oznako, ki vsebuje oznako funkcionalne enote in zaporedno številko znotraj funkcionalne enote. Pod njo je oznaka podrobnejše namenske rabe prostora. Primer zapisa oznake enote urejanja: ŠM_1 ŠM – oznaka funkcionalne enote, 1 – zaporedna številka enote znotraj funkcionalne enote.

člen (funkcionalne enote) Enote urejanja prostora se za potrebe označevanja združujejo v funkcionalne enote. Preglednica 1: Funkcionalne enote +--------------------------+------------------------------------+ |OZNAKA ENOTE UREJANJA |IME ENOTE UREJANJA PROSTORA | |PROSTORA | | +--------------------------+------------------------------------+ | GD|Gradišče | +--------------------------+------------------------------------+ | GR|Gozd – Reka | +--------------------------+------------------------------------+ | JA|Jablanica | +--------------------------+------------------------------------+ | JV|Ježni Vrh | +--------------------------+------------------------------------+ | LB|Liberga | +--------------------------+------------------------------------+ | PO|Poljane | +--------------------------+------------------------------------+ | RA|Račica | +--------------------------+------------------------------------+ | ŠM|Šmartno | +--------------------------+------------------------------------+ | ŠT|Štanga | +--------------------------+------------------------------------+ | VT|Vintarjevec | +--------------------------+------------------------------------+ | ŠP|državne in lokalne ceste | | |Odlok o občinskem podrobnem | | |prostorskem načrtu za prostorsko | | |ureditev skupnega pomena za | | |obvoznico Šmartno pri Litiji na | | |cesti R2-416 – odsek 1346 in 1347 | +--------------------------+------------------------------------+ | ŠE|območje državnega lokacijskega | | |načrta (Uredba o državnem | | |lokacijskem načrtu za daljnovod | | |2×400 kV Beričevo–Krško, Uradni list| | |RS, št. 5/06, 33/07 – ZPNačrt) | +--------------------------+------------------------------------+
člen (prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora)

(1)Za vsako enoto urejanja ta prostorski načrt določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na: – splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. poglavju, – posebne prostorske izvedbene pogoje, določene v IV. poglavju in – podrobne prostorske izvedbene pogoje za posamezno enoto urejanja, določene v Prilogi 1.

(2)Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.

(3)Posebni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo posebni pogoji.

(4)Za posamezno enoto urejanja so lahko poleg splošnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev tega prostorskega načrta določeni tudi podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma posebne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali posebnih, veljajo podrobni pogoji.

(5)Za enote urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnejšega načrta, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v IV. poglavju in v Prilogi 2. 7. člen (splošna določila o namenski rabi prostora)

(1)Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na: – območja stavbnih zemljišč, – območja kmetijskih zemljišč, – območja gozdnih zemljišč, – območja vodnih zemljišč, – območja drugih zemljišč – območja mineralnih surovin.

(2)Vsa območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe, razen namenska raba gozd. Za območja stanovanj, centralnih dejavnosti, območja razpršene poselitve in kmetijska zemljišča je še podrobneje opredeljena podrobnejša namenska raba prostora glede na tipologijo gradnje oziroma glede lego v vinogradniških območjih.

(1)Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju Občine Šmartno pri Litiji v zvezi z dopustnimi objekti in ureditvami dopustne naslednje vrste gradenj: – gradnja novega objekta – dozidava ali nadzidava k obstoječemu objektu, – rekonstrukcija, – vzdrževanje objekta, – odstranitev objekta.

(2)Gradnje novih stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije objektov so dovoljene le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, opredeljeno v drugem in tretjem odstavku 23. člena tega odloka. Rekonstrukcija objekta, dozidava, nadzidava in vzdrževanje objekta so dopustni samo za zakonito zgrajene objekte. Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja, so dopustna vzdrževalna dela, odstranitev objektov in sprememba namembnosti, ki mora biti skladna z namensko rabo enote urejanja prostora.

(3)Dozidave se dovolijo v bruto tlorisni površini do 50 % osnovnega objekta.

(4)Na celotnem območju Občine Šmartno pri Litiji je dovoljena gradnja omrežij naslednje gospodarske javne infrastrukture, in sicer: – cevovodi za pitno in odpadno vodo, – elektroenergetski vodi, – komunikacijski vodi, – plinovodi, – posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, – rekonstrukcije lokalnih cest.

(5)Dotrajani objekti, še zlasti objekti ob javnih površinah, ki ogrožajo varnost prometa oziroma varnosti ljudi in imetja, se lahko odstranijo na podlagi pridobljenega ustreznega dovoljenja. Kadar nezakonito zgrajeni objekt predstavlja nevarno gradnjo, so ne glede na določbe tega odloka dopustna nujna dela za zaščito objekta ali odstranitev objekta, ki naj preprečijo negativne posledice nevarne gradnje na okolico.

(6)Gradbeni odpadki se odvažajo na deponijo, urejeno za tovrstne odpadke, oziroma se ustrezno predelajo. V projektni dokumentaciji za predvideno gradnjo ali za poseg v prostor je treba opredeliti maksimalen obseg materiala, način odvoza in deponiranja ter ukrepe varovanja okolja in način sanacije deponiranega materiala.

člen (vrste nezahtevnih in enostavnih objektov) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti grajeni v skladu s predpisom, ki ureja vrsto objektov glede na zahtevnost.
člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov)

(1)Spremembe namembnosti obstoječih zakonito zgrajenih objektov so dovoljene takrat, ko je nova namembnost skladna s pretežno namembnostjo območja urejanja oziroma skladna z dodatno dovoljeno namembnostjo ob pogoju, da nova namembnost ne poslabšuje pogojev bivanja sosednjih objektov in ne spreminja namembnosti celotnega območja.

(2)Kadar je za spremembo namembnosti objekta potrebna rekonstrukcija objekta, je glede na novo namembnost treba v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja preveriti tudi tehnične lastnosti objekta, ki vplivajo na njegovo požarno in potresno varnost. III. 2. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov 11. člen (odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)

(1)Gradnja novih zahtevnih in manj zahtevnih stavb, nad in pod terenom, mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m, če ni z regulacijskimi linijami ali z gradbeno linijo obstoječih objektov določeno drugače. Izjemoma je dopustno graditi nad in pod terenom tudi bližje parcelni meji, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji objekt in ob pogoju, da so zagotovljeni požarno-varnostni odmiki od meje parcel.

(2)Gradnja novih gradbeno-inženirskih objektov mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 0,5 m, ob soglasju mejaša pa izjemoma tudi manj.

(3)Če so odmiki stavb manjši od zgoraj določenih, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov ter predložiti pisno soglasje lastnikov sosednjih parcel. Stavbe vključno z balkoni morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljene najmanj 1,5 m, razen v primerih iz šestega odstavka tega člena.

(4)V primeru odstranitve obstoječe zakonito zgrajene stavbe in gradnjo nove stavbe na mestu poprej odstranjene stavbe, ki je po velikosti in namembnosti enaka odstranjeni stavbi, določila prvega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo.

(5)Če lastnika sosednjih zemljišč soglašata, se ograje postavljajo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje od cestišča 2 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.

(6)Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.

(7)V enotah urejanja z oznako IG in IK morajo biti nove stavbe od meje sosednjih parcel oddaljene najmanj 3 m, če je zagotovljena najmanj 5,0 m široka skupna požarna pot med dvema sosednjima parcelama, sicer je odmik od sosednje parcele 5 m oziroma skladen s predpisi iz varstva pred požarom.

(8)Gradnja objektov na stavbnih zemljiščih ob gozdnih površinah je dopustna v oddaljenosti 25 m od gozdnega roba. Izjemoma je odmik lahko manjši, če so izvedeni vsi požarno-varnostni ukrepi in je pridobljeno soglasje pristojne gozdarske službe. III. 3. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih ureditev 12. člen (določanje velikosti objektov)

(1)Merila za določanje velikosti objektov opredeljujejo: FZ – Faktor zazidanosti zemljišča namenjenega za gradnjo. Določen je za območja podrobnejših namenskih rab; FI – Faktor izrabe zemljišča namenjenega za gradnjo Določen je za območja podrobnejših namenskih rab; FP – Faktor gradbene prostornine na zemljišču namenjenem za gradnjo; DBP – Delež odprtih bivalnih površin na zemljišču namenjenem za gradnjo (izražen v odstotkih).

(2)V skladu z okvirnimi urbanističnimi kriteriji glede dovoljenih gostot pozidave naj se glede zazidanosti upoštevajo normativi in standardi za posamezno dejavnost.

(3)Kadar za gradnjo višina objektov s tem odlokom ni natančno določena, je dopustna višina novega objekta toliko, kolikor znaša višina med koto pritličja in koto slemena najvišjega objekta na območju v oddaljenosti do 50 m od zemljišča namenjenega za gradnjo novogradnje, z izjemo cerkvenih zvonikov in drugih objektov (silosi, gasilski domovi).

(4)Velikost rekonstruiranega objekta in drugi pogoji gradnje se določijo na podlagi prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za novogradnje. V primeru, da gre za novogradnjo oziroma rekonstrukcijo objekta na območju registrirane kulturne dediščine, je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(5)Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba zemljišča namenjenega za gradnjo (FI) večja od zazidanosti ali izrabe zemljišča namenjenega za gradnjo, določene s tem prostorskim načrtom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.

(6)Kadar je s tem odlokom določena obvezna višina objektov, se poleg določb o obvezni višini objektov uporabljajo še določbe o FZ in DBP. Kadar pa s tem odlokom višina objektov ni določena oziroma je določena kot dopustna višina, se FI, FZ, DBP in FP uporabljajo v skladu s podrobnimi določbami tega odloka za enoto urejanja.

člen (dopustna izraba prostora) Preglednica 3: Faktor izrabe, faktor zazidanosti in delež odprtih bivalnih površin +-------------------------+---------+--------------+------------+ |Podrobnejša namenska |FI |FZ (faktor |DBP (delež | |raba |(faktor |zazidanosti) |odprtih | | |izrabe) | |bivalnih | | | | |površin - | | | | |%) | +-------------------------+---------+--------------+------------+ |SSs – prostostoječa |/ |0,3 |20 | |stanovanjska pozidava | | | | +-------------------------+---------+--------------+------------+ |SSn – urbana strnjena |/ |0,5 |20 | |stanovanjska pozidava | | | | +-------------------------+---------+--------------+------------+ |SSv – urbana |/ |0,5 |20 | |večstanovanjska pozidava | | | | +-------------------------+---------+--------------+------------+ |SKs – površine |/ |0,3 |20 | |podeželskega naselja | | | | +-------------------------+---------+--------------+------------+ |SKg – kmetijsko - |/ |0,4 |15 | |gospodarski objekti | | | | +-------------------------+---------+--------------+------------+ |SP – površine |/ |0,3 |20 | |počitniških hiš | | | | +-------------------------+---------+--------------+------------+ |SB– stanovanjske |1,1 |/ |20 | |površine za posebne | | | | |namene | | | | +-------------------------+---------+--------------+------------+ |Av– razpršena poselitev |/ |0,3 |10 | |v vinogradniškem območju | | | | +-------------------------+---------+--------------+------------+ |A-razpršena poselitev |/ |0,4 |10 | +-------------------------+---------+--------------+------------+ |IG – gospodarske cone |/ |0,6 |15 | +-------------------------+---------+--------------+------------+ |IK – površine z objekti |/ |0,7 |15 | |za kmetijsko proizvodnjo | | | | +-------------------------+---------+--------------+------------+ |CU – osrednja območja |1 |0,8 |10 | |centralnih dejavnosti | | | | +-------------------------+---------+--------------+------------+ |CDv – verski objekti s |0,9 |/ |10 | |pripadajočimi ureditvami | | | | +-------------------------+---------+--------------+------------+ |CDi – dejavnosti |1 |/ |20 | |izobraževanja, vzgoje in | | | | |športa | | | | +-------------------------+---------+--------------+------------+ |CDk – kulturna |1 |/ |20 | |dejavnost, javna uprava, | | | | |gasilski dom | | | | +-------------------------+---------+--------------+------------+ |BC – športni centri |1 |/ |20 | +-------------------------+---------+--------------+------------+ |E – območja energetske |1 |0,8 |15 | |infrastrukture | | | | +-------------------------+---------+--------------+------------+ |O – območja okoljske |0,9 |/ |15 | |infrastrukture | | | | +-------------------------+---------+--------------+------------+ |PO – ostale prometne |0,7 |0,3 |10 | |površine | | | | +-------------------------+---------+--------------+------------+ III.
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
člen (tipologija objektov) Preglednica 4: Tip zazidave AE +------------+--------------------------------------------------+ |Oznaka tipa |AE | |objekta | | +------------+--------------------------------------------------+ |Tip objekta |nizki prostostoječi objekti | |oziroma | | |zazidave | | +------------+--------------------------------------------------+ |Opis tipa |– enostanovanjska prostostoječa stavba, ki se z | |objekta |nobeno stranico v medsebojnem razmaku vsaj 4 m ne | |oziroma |stika s sosednjimi stavbami, višinski gabarit do | |zazidave |P+1+M; | | |– tloris mora biti podolgovat z razmerjem stranic | | |minimalno 1:1,4, oziroma naj sledi tipičnemu | | |razmerju značilnemu za stavbno dediščino v enoti | | |urejanja prostora. | +------------+--------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– elementi na fasadah morajo biti osno simetrično | |fasade |razporejeni; oblikovanje in horizontalna ter | | |vertikalna členitev fasad, strukturiranje in | | |postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih | | |fasadnih elementov naj bo usklajeno s | | |tradicionalnimi objekti; | | |– s prizidki je treba zagotoviti skladnost | | |celotne podobe objekta; | | |– fasade so lahko horizontalno in vertikalno | | |členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne | | |oblike; | | |– fasade so lahko tudi lesene in obložene s | | |kamnom; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan | | |les; | | |– detajli na objektih naj bodo v območjih | | |ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni; | | |– barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih | | |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in | | |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, | | |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma | | |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z | | |barvo strehe in stavbnega pohištva. Dopustna je | | |uporaba svetlih barv v spektru sivih ter | | |različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih. | | |Fasadni barvni poudarki v močnejših barvnih tonih | | |so dopustni do največ 25% fasadne površine. | | |Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih | | |umetniških poslikav slepih fasad. | +------------+--------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– simetrične dvokapnice z naklonom 30° do 45° | |strehe |stopinj; | | |– smer slemena mora biti vzporedna z daljšo | | |stranico; | | |– izjemoma se dovolijo ravne strehe, če se pri | | |objektu uporabijo tradicionalni volumni, a le do | | |višine P+1 (tlorisni in višinski gabarit) in | | |tradicionalni fasadni materiali (omet, les, | | |opeka, avtohtoni kamen); | | |– na strehah je dovoljena uporaba frčad, čopov, | | |strešnih oken in zatrepov za potrebe osvetlitve | | |mansarde v skupni velikosti največ 20% celotne | | |strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od | | |osnovne strehe in morajo imeti enak naklon kot | | |osnovna streha; | | |– na strešinah je dovoljena postavitev sončnih | | |elektrarn in kolektorjev, vendar te ne smejo | | |segati nad slemena streh. Postavitev mora biti | | |usklajena z naklonom strehe, lahko pa so tudi | | |sestavni del strehe. Fotovoltaične celice na | | |kulturnih spomenikih niso dopustne, na enotah | | |kulturne dediščine pa izjemoma, če se na podlagi | | |predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to | | |sprejemljivo.; | | |– dovoljena je strešna kritina v sivi, temno | | |sivi, temno rjavi barvi ali opečnih barv poljubne | | |obdelave. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. | +------------+--------------------------------------------------+ Preglednica 5: Tip zazidave BE +------------+--------------------------------------------------+ |Oznaka tipa |BE | |objekta | | +------------+--------------------------------------------------+ |Tip objekta |nizki strnjeni objekti | |oziroma | | |zazidave | | +------------+--------------------------------------------------+ |Opis tipa |– objekti v nizu, ki se med seboj stikajo vsaj z | |objekta |eno stranico ali z njenim delom, višina do 3 | |oziroma |etaže (P+1+M); | |zazidave |– vrstna hiša do 3 etaže (P+1+M); | | |– dvojčki do 3 etaže (P+1+M). | +------------+--------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna | |fasade |členitev fasad ter strukturiranje fasadnih | | |odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo | | |enostavni; | | |– dovoli in spodbuja se uvajanje sodobnih | | |oblikovnih pristopov (enostavnejše členitve | | |fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih | | |sodobnih materialov); | | |– barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih | | |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in | | |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, | | |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma | | |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z | | |barvo strehe in stavbnega pohištva. Dopustna je | | |uporaba svetlih barv v spektru sivih ter | | |različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih. | | |Fasadni barvni poudarki v močnejših barvnih tonih | | |so dopustni do največ 25 % fasadne površine. | | |Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih | | |umetniških poslikav slepih fasad. | +------------+--------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– dovoljene so dvokapne in enokapne strehe; | |strehe |– dovoljeno je kombiniranje dvokapnih streh z | | |ravnimi strehami, predvsem v primeru pokritih | | |teras, vetrolovov, zimskih vrtov in drugih | | |dozidav; | | |– dovoljeni so strešna okna, lahko pa tudi | | |dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna | | |streha, ob pogoju, da osnovna streha ostaja enaka | | |drugim v nizu, vrsti in da so vse frčade v nizu | | |poenoteno oblikovane; | | |– na strešinah je dovoljena namestitev sončnih | | |kolektorjev in sončnih celic, vendar te ne smejo | | |segati nad sleme strehe; fotovoltaične celice na | | |kulturnih spomenikih niso dopustne, na enotah | | |kulturne dediščine pa izjemoma, če se na podlagi | | |predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to | | |sprejemljivo; | | |– dovoljena je strešna kritina v sivi, temno | | |sivi, temno rjavi barvi ali opečnih barv poljubne | | |obdelave. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. | +------------+--------------------------------------------------+ Preglednica 6: Tip zazidave BV +------------+--------------------------------------------------+ |Oznaka tipa |BV | |objekta | | +------------+--------------------------------------------------+ |Tip objekta |visoki podolgovati objekti | |oziroma | | |zazidave | | +------------+--------------------------------------------------+ |Opis tipa |podolgovati objekt, višinski gabarit več kot 3 | |objekta |etaže (bloki, poslovne palače) | |oziroma | | |zazidave | | +------------+--------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– fasade so lahko horizontalno in vertikalno | |fasade |členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne | | |oblike; | | |– dovoli in spodbuja se uvajanje sodobnih | | |oblikovnih pristopov (enostavnejše členitve | | |fasad, uporaba lesa-uporabi se rezan les, kovine, | | |stekla in drugih sodobnih materialov); | | |– detajli na objektih naj bodo v območjih | | |ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni; | | |– barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih | | |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in | | |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, | | |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma | | |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z | | |barvo strehe in stavbnega pohištva. Dopustna je | | |uporaba svetlih barv v spektru sivih ter | | |različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih. | | |Fasadni barvni poudarki v močnejših barvnih tonih | | |so dopustni do največ 25 % fasadne površine. | | |Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih | | |umetniških poslikav slepih fasad. | +------------+--------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– simetrične dvokapnice z naklonom 30° do 45° | |strehe |stopinj; | | |– smer slemena mora biti vzporedna z daljšo | | |stranico; | | |– izjemoma se dovolijo ravne strehe; | | |– pri izkoriščanju podstrešij teh objektov je za | | |osvetljevanje dovoljena uporaba frčad in strešnih | | |oken v skupni velikosti največ 20 % celotne | | |strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od | | |osnovne strehe in morajo imeti enak naklon kot | | |osnovna streha; | | |– na strešinah je dovoljena postavitev sončnih | | |elektrarn in kolektorjev, vendar te ne smejo | | |segati nad slemena streh. Postavitev mora biti | | |usklajena z naklonom strehe, lahko pa so tudi | | |sestavni del strehe. Posamezne objekte je | | |potrebno reševati celovito in ne po delih; | | |Fotovoltaične celice na kulturnih spomenikih niso | | |dopustne, na enotah kulturne dediščine pa | | |izjemoma, če se na podlagi predhodne strokovne | | |presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo; | | |– dovoljena je strešna kritina v sivi, temno | | |sivi, temno rjavi barvi ali opečnih barv poljubne | | |obdelave. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. | +------------+--------------------------------------------------+ Preglednica 7: Tip zazidave AV +------------+--------------------------------------------------+ |Oznaka tipa |AV | |objekta | | +------------+--------------------------------------------------+ |Tip objekta |visoki prosto stoječi objekti | |oziroma | | |zazidave | | +------------+--------------------------------------------------+ |Opis tipa |Prosto stoječ objekt, ki se z nobeno stranico ne | |objekta |stika s sosednjimi objekti, višinski gabarit več | |oziroma |kot tri etaže (stolpiči, vila bloki, poslovni | |zazidave |objekti). | +------------+--------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– fasade so lahko horizontalno in vertikalno | |fasade |členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne | | |oblike; | | |– dovoli in spodbuja se uvajanje sodobnih | | |oblikovnih pristopov (enostavnejše členitve | | |fasad, uporaba lesa-uporabi se rezan les, kovine, | | |stekla in drugih sodobnih materialov); | | |– detajli na objektih naj bodo v območjih | | |ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni; | | |– barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih | | |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in | | |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, | | |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma | | |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z | | |barvo strehe in stavbnega pohištva. Dopustna je | | |uporaba svetlih barv v spektru sivih ter | | |različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih. | | |Fasadni barvni poudarki v močnejših barvnih tonih | | |so dopustni do največ 25 % fasadne površine. | | |Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih | | |umetniških poslikav slepih fasad. | +------------+--------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– simetrične dvokapnice z naklonom 30° do 45° | |strehe |stopinj; | | |– smer slemena mora biti vzporedna z daljšo | | |stranico; | | |– izjemoma se dovolijo ravne strehe; | | |– pri izkoriščanju podstrešij teh objektov je za | | |osvetljevanje dovoljena uporaba frčad in strešnih | | |oken v skupni velikosti največ 20 % celotne | | |strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od | | |osnovne strehe in morajo imeti enak naklon kot | | |osnovna streha; | | |– na strešinah je dovoljena postavitev sončnih | | |elektrarn in kolektorjev, vendar te ne smejo | | |segati nad slemena streh. Postavitev mora biti | | |usklajena z naklonom strehe, lahko pa so tudi | | |sestavni del strehe. Posamezne objekte je | | |potrebno reševati celovito in ne po delih; | | |Fotovoltaične celice na kulturnih spomenikih niso | | |dopustne, na enotah kulturne dediščine pa | | |izjemoma, če se na podlagi predhodne strokovne | | |presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo; | | |– dovoljena je strešna kritina v sivi, temno | | |sivi, temno rjavi barvi ali opečnih barv poljubne | | |obdelave. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. | +------------+--------------------------------------------------+ Preglednica 8: Tip zazidave C +------------+--------------------------------------------------+ |Oznaka tipa |C | |objekta | | +------------+--------------------------------------------------+ |Tip objekta |kmetijsko-gospodarski objekti | |oziroma | | |zazidave | | +------------+--------------------------------------------------+ |Opis tipa |– objekti za shranjevanje kmetijske mehanizacije | |objekta |in kmetijskih pridelkov ter objekti za rejo | |oziroma |živali (hlevi, svinjaki, seniki, skednji, | |zazidave |kozolci, kašče, hrami in drugi podobni objekti); | | |– višinski gabarit: do 2 etaži (P+1); | | |– tloris manj zahtevnih objektov mora biti | | |podolgovat z razmerjem stranic min 1:1,5 oziroma | | |naj sledi tipičnemu razmerju značilnemu za | | |stavbno dediščino v enoti urejanja prostora. | +------------+--------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– fasade so lahko horizontalno in vertikalno | |fasade |členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne | | |oblike; | | |– detajli na objektih naj bodo v območjih | | |ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni; | | |– barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih | | |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in | | |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, | | |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma | | |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z | | |barvo strehe in stavbnega pohištva. Dopustna je | | |uporaba svetlih barv v spektru sivih ter | | |različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih. | | |Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih | | |umetniških poslikav slepih fasad. | +------------+--------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– simetrične dvokapnice z naklonom 30° do 45° | |strehe |stopinj; | | |– smer slemena mora biti vzporedna z daljšo | | |stranico; | | |– dovoljena je strešna kritina v sivi, temno | | |sivi, temno rjavi barvi ali opečnih barv poljubne | | |obdelave. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. | +------------+--------------------------------------------------+ Preglednica 9: Tip zazidave CV +------------+--------------------------------------------------+ |Oznaka tipa |CV | |objekta | | +------------+--------------------------------------------------+ |Tip objekta |kmetijsko-gospodarski objekti v vinogradniških | |oziroma |območij | |zazidave | | +------------+--------------------------------------------------+ |Opis tipa |– objekti za shranjevanje kmetijskih pridelkov in | |objekta |manjše kmetijske mehanizacije (zidanice, kašče, | |oziroma |hrami); | |zazidave |– največja dovoljena bruto etažna površina do 30 | | |m2; | | |– višinski gabarit: P ali v celoti ali delno | | |vkopana klet (K+P), ki je lahko velika največ | | |toliko kot bruto etažna površina etaže P; višina | | |najvišje točke največ 6 m merjeno od najnižje | | |točke objekta, katerega streha je hkrati strop | | |nad prostorom. | +------------+--------------------------------------------------+ |Oblikovanje |–fasade so lahko horizontalno in vertikalno | |fasade |členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne | | |oblike; | | |– detajli na objektih naj bodo v območjih | | |ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni; | | |– barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih | | |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in | | |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, | | |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma | | |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z | | |barvo strehe in stavbnega pohištva. Dopustna je | | |uporaba svetlih barv v spektru sivih ter | | |različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih. | | |Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih | | |umetniških poslikav slepih fasad. | +------------+--------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– simetrične dvokapnice z naklonom 30° do 45° | |strehe |stopinj; | | |– smer slemena mora biti vzporedna z daljšo | | |stranico; | | |– strehe morajo biti krite s kritino opečnih barv | | |poljubne obdelave. Kritina ne sme biti trajno | | |bleščeča. | +------------+--------------------------------------------------+ Preglednica 10: Tip zazidave D +------------+--------------------------------------------------+ |Oznaka tipa |D | |objekta | | +------------+--------------------------------------------------+ |Tip objekta |nizki podolgovati objekti z dvokapno streho | |oziroma | | |zazidave | | +------------+--------------------------------------------------+ |Opis tipa |– prostostoječa enostanovanjska stavba | |objekta |podolgovatega tlorisa – z razmerjem stranic | |oziroma |minimalno 1:1,7; | |zazidave |– višinski gabarit do 2 etaži (P+M). | +------------+--------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– elementi na fasadah morajo biti osno simetrično | |fasade |razporejeni; oblikovanje in horizontalna ter | | |vertikalna členitev fasad, strukturiranje in | | |postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih | | |fasadnih elementov naj bo usklajeno s | | |tradicionalnimi objekti; | | |– s prizidki je treba zagotoviti skladnost | | |celotne podobe objekta; | | |– fasade so lahko horizontalno in vertikalno | | |členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne | | |oblike; | | |– fasade so lahko tudi lesene in obložene s | | |kamnom; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan | | |les; | | |– detajli na objektih naj bodo v območjih | | |ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni; | | |– barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih | | |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in | | |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, | | |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma | | |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z | | |barvo strehe in stavbnega pohištva. Dopustna je | | |uporaba svetlih barv v spektru sivih ter | | |različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih. | | |Fasadni barvni poudarki v močnejših barvnih tonih | | |so dopustni do največ 25 % fasadne površine. | | |Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih | | |umetniških poslikav slepih fasad. | +------------+--------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– simetrične dvokapnice z naklonom 30° do 45° | |strehe |stopinj; | | |– smer slemena mora biti vzporedna z daljšo | | |stranico; | | |– možno je odpiranje strešin s frčadami za | | |potrebe osvetlitve mansarde, vendar odprtine ne | | |smejo presegati 20 % tlorisa posamezne strešine. | | |Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne | | |strehe in morajo imeti enak naklon kot osnovne | | |strehe; | | |– postavitev sončnih elektrarn in kolektorjev na | | |strehah objektov ni dovoljeno postavljati tako, | | |da segajo nad slemena streh. Postavitev mora biti | | |usklajena z naklonom strehe, lahko pa so tudi | | |sestavni del strehe; | | |– dovoljeni so čopi; | | |– strehe morajo biti krite s kritino opečnih barv | | |poljubne obdelave. Kritina ne sme biti trajno | | |bleščeča. | +------------+--------------------------------------------------+ Preglednica 11: Tip zazidave E +------------+--------------------------------------------------+ |Oznaka tipa |E | |objekta | | +------------+--------------------------------------------------+ |Tip objekta |objekti velikega merila | |oziroma | | |zazidave | | +------------+--------------------------------------------------+ |Opis tipa |Pritlični ali nadstropni objekti velikih | |objekta |razponov, namenjene proizvodnim dejavnostim, | |oziroma |športu in posebnim dejavnostim, kot so | |zazidave |nakupovalna središča, sejmišča in zabaviščni | | |parki. | +------------+--------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna | |fasade |členitev fasad ter strukturiranje fasadnih | | |odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo | | |enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu | | |oziroma območju; | | |– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad | | |(enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, | | |kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, | | |uporaba izrazitejših fasadnih barv kot | | |poudarkov); | | |– fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj | | |bodo oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade, | | |z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo | | |kakovostni ambienti; | | |– barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih | | |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in | | |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, | | |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma | | |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z | | |barvo strehe in stavbnega pohištva. | +------------+--------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, | |strehe |se dovolijo strehe, usklajene s kakovostnimi | | |obstoječimi objekti ob tem javnem mestnem | | |prostoru. Dovolijo se odstopanja in novosti, če | | |se s tem doseže novo urbanistično – arhitekturno | | |kakovost; | | |– za objekte znotraj industrijskega kompleksa se | | |dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo po enem | | |kompleksu poenotene; | | |– za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne | | |lahko pa tudi enokapne strehe majhnega naklona | | |(do 17°); | | |– dovoljena je namestitev sončnih kolektorjev in | | |sončnih celic; postavitev mora biti usklajena z | | |naklonom strehe, lahko pa so tudi sestavni del | | |strehe; | | |– dovoljena je kritina v sivi, temno- sivi, | | |opečni ali temno rjavi barvi. Kritina ne sme biti | | |trajno bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh | | |barv v primeru ravnih streh. | +------------+--------------------------------------------------+ Preglednica 12: Tip zazidave F +------------+--------------------------------------------------+ |Oznaka tipa |F | |objekta | | +------------+--------------------------------------------------+ |Tip objekta |tehnološki objekti | |oziroma | | |zazidave | | +------------+--------------------------------------------------+ |Opis tipa |Proizvodni objekti, silosi, cisterne, | |objekta |infrastrukturni objekti s svojstvenim | |oziroma |oblikovanjem: elektrarna, bioplinarna, čistilna | |zazidave |naprava, transformatorska postaja, vodna črpalka, | | |separacija, betonarna in drugi podobni objekti. | +------------+--------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna | |fasade |členitev fasad ter strukturiranje fasadnih | | |odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo | | |enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu | | |oziroma območju; | | |– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad | | |(enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, | | |kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, | | |uporaba izrazitejših fasadnih barv kot | | |poudarkov); | | |– fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj | | |bodo oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade, | | |z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo | | |kakovostni ambienti; | | |– barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih | | |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in | | |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, | | |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma | | |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z | | |barvo strehe in stavbnega pohištva. | +------------+--------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, | |strehe |se dovolijo strehe, usklajene s kakovostnimi | | |obstoječimi objekti ob tem javnem mestnem | | |prostoru; | | |– za objekte znotraj industrijskega kompleksa se | | |dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo po enem | | |kompleksu poenotene; dovolijo se odstopanja in | | |novosti, če se s tem doseže novo urbanistično- | | |arhitekturno kakovost; | | |– za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne | | |lahko pa tudi enokapne strehe majhnega naklona(do | | |17°); | | |– dovoljena je namestitev sončnih kolektorjev in | | |sončnih celic; | | |– dovoljena je kritina v sivi, temno sivi, opečni | | |ali temno rjavi barvi. Dovoljeno je odstopanje od | | |teh barv v primeru ravnih streh. Kritina ne sme | | |biti trajno bleščeča. | +------------+--------------------------------------------------+ Preglednica 13: Tip zazidave G +------------+--------------------------------------------------+ |Oznaka tipa |G | |objekta | | +------------+--------------------------------------------------+ |Tip objekta |svojstveni objekti | |oziroma | | |zazidave | | +------------+--------------------------------------------------+ |Opis tipa |Posamezni objekt ali skupina objektov s | |objekta |svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo | |oziroma |(cerkve, šole, vrtci, poslovni objekti in | |zazidave |objekti, ki jih ne moremo umestiti med druge | | |objekte iz tega člena). | +------------+--------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna | |fasade |členitev fasad ter strukturiranje fasadnih | | |odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo | | |enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu | | |oziroma območju; | | |– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad | | |(enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, | | |kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, | | |uporaba izrazitejših fasadnih barv kot | | |poudarkov); | | |– barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih | | |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in | | |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, | | |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma | | |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z | | |barvo strehe in stavbnega pohištva. Dopustna je | | |uporaba svetlih barv v spektru sivih ter | | |različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih. | | |Fasadni barvni poudarki v močnejših barvnih tonih | | |so dopustni do največ 25?% % fasadne površine. | | |Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih | | |umetniških poslikav slepih fasad ter sakralnih | | |objektov, gasilskih domov in objektov za kulturne | | |dejavnosti in drugih objektov s posebnim | | |simbolnim pomenom. | +------------+--------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– dovoljena je kritina v sivi, temno-sivi, | |strehe |opečni, temno-rjavi ali temno-zeleni barvi. | | |Kritina ne sme biti trajno bleščeča. Dovoljeno je | | |odstopanje od teh barv v primeru ravnih streh; | | |– na posamičnih dominantnih objektih ali | | |zaključenih celotah objektov (primer: cerkev, | | |samostan, proštija, sodišče) je dovoljen drugačen | | |naklon strešine in kritine z bakreno ali drugo | | |pločevino ustrezne barve. | +------------+--------------------------------------------------+
člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov)

(1)Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih stavb je treba zagotoviti, da je dozidana stavba usklajena s stavbo, h kateri se dozida v gabaritih in v oblikovanju.

(2)Pri arhitekturnem oblikovanju v vseh enotah urejanja je treba upoštevati oblikovne značilnosti objektov v neposredni okolici. Posegi v prostor morajo ustvarjati oblikovno enovitost in se vključevati v naselje, in sicer po: – zasnovi izrabe zemljišča, – odmiku od sosednjih objektov, – sestavi osnovnih stavbnih mas, – višini in gradbeni črti, – naklonu streh in barvi kritine, – smeri slemen, – razmerju fasad in orientaciji dostopov.

(3)Pri vzdrževalnih delih in drugih posegih na obstoječih objektih tipa BV in G je potrebno upoštevati naslednja pravila: – dopustna je zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo oziroma v enotni barvi za celoten objekt; – na fasadi objekta niso dopustne nove odprtine (okna ali vrata); – na podlagi enotnega projekta za celotno stavbo so dopustne tudi zasteklitve balkonov, postavitve senčil in klimatskih naprav.

(4)Na objektih, ki mejijo na javne površine, je na podlagi soglasja upravljavca javne površine dopustno graditi napušče, nadstrešnice in konzolno oblikovane stavbne dele (balkoni, lože), ki presegajo gradbeno linijo pritličja in lahko segajo tudi nad javno površino s konzolnim previsom. Previsni del je lahko širok do 1,5 m, najmanj 4 m nad koto pritličja.

(5)Tlorisni gabariti stavb so praviloma podolgovati. Razmerja so določena v pogojih za oblikovanje v enotah urejanja prostora.

(6)Tloris je lahko lomljen ali sestavljen. V primerih večjih gradbenih mas, razen v proizvodnih conah, je treba stavbo členiti na manjše gradbene mase. Pri določanju višine stavb je potrebno upoštevati vertikalen gabarit naselja, tako da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja. Oblika strehe sledi tlorisni zasnovi. Naklon, kritino in smeri slemen strehe je treba prilagoditi splošni podobi naselja.

(7)Cerkve, kapelice, znamenja, graščine in kvalitetni objekti značilne kmečke arhitekture naj ohranijo kvalitete lokalnega tradicionalnega oblikovanja.

(8)Postavitev sončnih elektrarn in kolektorjev na strehah objektov mora biti usklajena z naklonom strehe, lahko pa so tudi sestavni del strehe.

(9)Fasade v območjih stanovanj in območjih centralnih dejavnosti so v beli barvi, v zemeljskih barvnih tonih ali v pastelnih tonih, dopustne so tudi neizrazite barve ter barve s primešano hladno belo. Dopustna je uporaba naravnih materialov – les, kamen, steklo. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali opeke iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklenimi opekami niso dovoljene. 16. člen (velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)

(1)Zelene površine so nepozidana območja namenjena oddihu, rekreaciji in športu na prostem, v negrajenem okolju, ter ohranjanju naravnih vrednot. Zelene površine so oblikovane parkovne površine, zelene ločnice v prostoru, pokopališča in druge zelene površine, ki izboljšujejo kvaliteto bivanja v naselju. V območjih namenske rabe zelenih površin so dovoljeni minimalni posegi za urejanje dostopov, poti, odvodnjavanje in za postavitev parkovne opreme, spominskih in informativnih obeležij.

(2)Faktor odprtih zelenih površin določen za posamezno vrsto podrobnejše namenske rabe prostora stavbnih zemljišč vključuje najmanj 50 % zelenih površin na raščenem terenu in največ 50 % tlakovanih površin (npr. trg, ploščad, igrišče). Izjemoma je lahko tlakovanih površin tudi več, in sicer v primeru ureditve trga in večnamenske ploščadi, vendar ne več kot 80 %.

(3)V stanovanjskih objektih za posebne namene (SB) je treba zagotoviti na vsako posteljo najmanj 8 m² zelenih površin.

(4)Površine za igro mlajših otrok so lahko oddaljene od stanovanj do 100 m, površine za igro večjih otrok in mladostnikov pa do 300 m. Najmanjša priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m², vendar ne manj kot 50 m². Najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 1000 m². Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic.

(5)Na vseh območjih se ohranja čim več avtohtone vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Zasaditev površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi ali soliterji. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve. V okolici objektov v javni rabi in na območjih stanovanj je prepovedano uporabljati visokoalergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge dele. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.

(6)Če zaradi dopustne zazidanosti (FZ) na stavbni parceli ni možno posaditi s tem odlokom določenega števila dreves, je treba manjkajoče število dreves posaditi na javnih površinah, ki jih v ta namen določi pristojna občinska služba.

(7)Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, je treba odstranjena drevesa nadomestiti praviloma na območju zemljišča namenjenega za gradnjo novega objekta, oziroma v skladu z določbo prejšnjega odstavka tega člena, v času gradnje. Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves, ki se na zemljišču namenjenem gradnji ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja obstoječih dreves. Pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječih in načrtovanih in ostale vegetacije dreves: – v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Minimalna odprtina za prehajanje zraka in vode je ø 2,0 m, – odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je praviloma 2,0 m.

(8)Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve zemljišča namenjenega za gradnjo.

(9)Število dreves, ki je zahtevano za posamezno podrobnejšo namensko rabo se lahko zmanjša pri dejavnostih, ki imajo posebne pogoje zaradi varstva pred požarom.

(10)Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.

člen (urejanje okolice objektov) Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,2 m. Gradnja opornega zidu višjega od 1,2 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2 m, mora biti oporni zid izveden v kaskadah. Oporni zid mora biti intenzivno ozelenjen in delno grajen iz kamna. Premostitve višinskih razlik ob objektih in stavbah z javnimi funkcijami morajo vključevati tudi neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam.
člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo, dimenzioniranje in urejanje parkirnih mest in garaž)

(1)Na vseh zemljiščih namenjenih za gradnjo je potrebno poleg števila parkirnih mest, določenih po normativih v Preglednici 13, za objekte oziroma dejavnosti zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, vendar ne manj kot 2 parkirni mesti, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi. Enako velja za parkiranje na javnih površinah.

(2)Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov, kot so gostilne, servisi, delavnice za popravilo avtomobilov, banke, pošte, kvartarne dejavnosti, je treba zagotoviti parkirne prostore na funkcionalnem zemljišču pri objektu ali na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj.

(3)Parkirišča pri objektih iz prejšnjega odstavka morajo biti locirana ob objektu ali za njim in ne smejo biti oddaljena od objekta več kot 50 m.

(4)V enotah urejanja, v katerih prevladujejo objekti z različnimi namembnostmi, se pri izračunu parkirnih mest upoštevajo potrebe po istočasnem parkiranju v najbolj obremenjenem delu dneva.

(5)Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t, in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih in območjih razpršene poselitve niso dovoljena.

(6)Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je potrebno v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.

(1)Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov: – pomožni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo kateri pripadajo, – nad vhodi v lokale in pri izložbenih oknih objektov tipa BV in G morajo biti markize pri posameznem objektu medsebojno usklajene po velikosti, obliki, barvi in materialu, – urbana oprema na območju prostorskega načrta mora biti oblikovana enotno.

(2)Drvarnice, ute in enoetažne pritlične lope morajo biti izdelane iz lesa. Ograje morajo biti žičnate, lesene ali kamnite in nižje od 2,2 m. Protihrupne ograje ob cestah so lahko tudi iz drugih materialov. Oporni zidovi do višine 1,2 m so dovoljeni le izjemoma, če ni možno drugače preprečiti polzenja terena.

(3)Kadar se v enoti urejanja prepletajo dejavnosti, je pri posameznem tipu objekta ali dejavnosti dopustno graditi le tisto vrsto nezahtevnih in enostavnih objektov, ki je določena v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih glede na namensko rabo in tip objekta.

(4)Gradnja kioskov za prodajo časopisov, do 20 m2, je dopustna na javnih površinah za pešce in na drugih zelenih površinah z oznako ZD, ki so dostopne neposredno z javnih površin, če se s tem ne ovira poteka prometa pešcev. Druge prodajne kioske je dopustno postaviti le za čas trajanja prireditev. Kioske za prodajo sadja in zelenjave je dopustno namestiti na javnih površinah, če se s tem ne ovira poteka prometa pešcev.

(5)Začasne objekte sezonskega turističnega značaja je dopustno postaviti na zemljiščih, ki so prometno dostopna. Ti objekti ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se priključijo na obstoječe priključke. Pogoji za postavitev začasnega objekta so analogni pogojem kot za trajne posege v prostor. Če se postavi začasni objekt na javnem ali skupnem prostoru, mora upravljavec (lastnik) zemljišča pri soglasju za postavitev začasnega objekta definirati, kdaj je treba objekt odstraniti, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem času. V območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine se lahko taki objekti načrtujejo le v okviru priprave celostnega urejanja določenega območja. Začasni objekti za prireditve se smejo za omejen čas postavljati tudi v območja kulturne dediščine.

(6)Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov. Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroč zrak, odtok vode). Klimatskih naprav ni dovoljeno nameščati na fasade kulturnih spomenikov. Na objekte kulturne dediščine jih je dovoljeno nameščati le v primeru, da se na podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo. Po predhodni strokovni presoji se jih lahko namesti na podstrešje ali na primeren prostor v notranjosti.

(7)Elektro omarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso nameščene na uličnih fasadah objektov. Sekundarno telekomunikacijsko omrežje in bazne postaje naj se izogibajo objektom in območjem kulturne dediščine; če ni druge rešitve, je možna postavitev na njihovem robu. Umeščanje baznih postaj v cerkvene stolpe je možno le, če pristojna služba za varovanje kulturne dediščine presodi, da to ne bi imelo destruktivnih učinkov na historično substanco objekta in njegovo pojavnost v prostoru. Postavljanje stolpov oziroma drogov za bazne postaje mobilne telefonije v bližini prostorskih dominant, kot so cerkve in gradovi, ni sprejemljivo.

(8)Zunanji rezervoar za utekočinjen naftni plin oziroma kurilno olje in nafto za lastne potrebe objekta mora biti tipski in atestiran. Postavitev mora izvesti za takšna dela pooblaščeni izvajalec. Rezervoar za utekočinjen naftni plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,5 m. Za manjši odmik, ki je skladen s prej omenjenim predpisom, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča. Rezervoar naj se ne postavlja v bližino objektov kulturne dediščine.

(9)Turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dopustno nameščati praviloma na javnih površinah, izjemoma pa, kjer to ni izvedljivo, na zasebnih površinah, v soglasju z lastnikom. Na območju kulturne dediščine (enote, vplivna območja in območja krajinske prepoznavnosti) postavljanje objektov za oglaševanje ni dovoljeno, po potrebi naj se za krajevna obvestila uporabljajo lesene table pritrjene na posamezen vaški objekt. Postavljanje transparentov v območjih kulturne dediščine ni dovoljeno, izjemoma le na posameznih v naprej dogovorjenih lokacijah v mestu oziroma naselju, ki pa ne smejo biti v smeri vedut na prostorske dominante.

(10)Gostinske vrtove na javnih površinah je dopustno postaviti na podlagi soglasja organa Občine Šmartno pri Litiji, pristojnega za urejanje javnih površin. Gostinski vrtovi na javnih površinah, ki niso povezani z obstoječim gostinskim obratom, morajo biti urejeni kot funkcionalna celota s točilno mizo in priključeni na potrebne komunalne vode.

(11)Gostinske vrtove na zasebnih površinah je dopustno postaviti na podlagi dovoljenja za osnovno dejavnost in pod pogojem, da so zagotovljena parkirna mesta za osnovno dejavnost in za kapacitete gostinskega vrta v skladu z določbami tega odloka.

(12)Vsi elementi opreme gostinskega vrta morajo biti premakljivi, da se v primeru intervencije lahko odstranijo.

(13)Za zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki in markize. Dopustni so tudi nadstreški, izvedeni v rahlem naklonu, do 10 stopinj. Pri posameznem objektu morajo biti oblikovno usklajeni z ostalimi dodatki, npr. markizami. Iz nadstreškov mora biti urejen odtok padavinske vode. Na območjih kulturne dediščine je nadstrešek možen le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora. 20. člen (objekti in naprave za oglaševanje)

(1)Za območje širšega naselja Šmartno pri Litiji in za 100m pasove ob pomembnejših prometnicah (načrtovana obvoznica, Litijska cesta, regionalni cesti skozi naselje – Jeze, Ustje, Staretov trg, Pungrt, Usnjarska cesta, Grumova cesta), ter lokacije drugih naselij, je treba v času dveh let po sprejetju prostorskega načrta izdelati odlok za določitev lokacij, vrste, velikosti in oblike objektov za oglaševanje.

(2)Objektov za oglaševanje ni dopustno postavljati: – v območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč (oznake K1, K1v, K2, K2v, G), – v območju površinskih voda (oznaka VC), – v območjih površin razpršene poselitve (oznaka A, Av) ter – na zunanji strani konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in mostov.

(3)Objektov za oglaševanje, razen plakatnih stebrov, ni dopustno postavljati: – v območjih stanovanj (oznake SSs, SSn, SSv, SB, SKs, SKg), – v osrednjih območjih centralnih dejavnosti (oznaka CU), – v drugih območjih centralnih dejavnosti (oznake CDi, CDk, CDv), – v območju prometnih površin (oznake PC, PO), – v območjih zelenih površin (oznake ZD, ZK, ZP), – na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave pa le s soglasjem organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave. V območjih kulturne dediščine je postavitev plakatnih stebrov možna v primeru, da se na podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo.

(4)Plakatne stebre iz tretjega odstavka tega člena je dopustno postavljati na javnih površinah.

(5)Objekti za oglaševanje so dopustni takrat, kadar se začasno namestijo: – na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje, – na površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje.

(6)Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah v vseh enotah urejanja in na parcelah stavb, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh objektih in površinah je dopustno oglaševati z: – napisom podjetja, – znakom podjetja, – nalepkami, – zastavami in – simboli podjetja, izdelka, storitve in podobno.

(7)Na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave, je treba za oglaševanje za lastne potrebe pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.

(8)Objekte za oglaševanje, ki so postavljeni v nasprotju z določbami tega prostorskega načrta, je treba odstraniti v roku enega leta po njegovi uveljavitvi oziroma v skladu z rokom veljavnosti pogodbe, sklenjene z Občino Šmartno pri Litiji. III. 5. Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo 21. člen (velikost in oblika zemljišča namenjenega za gradnjo)

(1)Velikost zemljišča namenjenega za gradnjo mora biti prilagojena namembnosti in velikosti objekta. V enoti urejanja mora biti usklajena z lego sosednjih objektov in s konfiguracijo terena in mora upoštevati posestno mejo.

(2)Velikost in oblika zemljišča namenjenega za gradnjo morata glede na lastnosti predvidenega objekta izpolnjevati prostorske izvedbene pogoje po tem odloku in pogoje, določene z drugimi predpisi. Širina zemljišča namenjenega za gradnjo ob ulici mora biti prilagojena tipični širini zemljišča namenjenega za gradnjo v naselju.

(3)Zemljišče namenjeno za gradnjo mora biti v celoti vključeno v območje enote urejanja, v kateri se gradi objekt.

(4)Do vsake parcele stavbe mora biti zagotovljen dostop z javne ceste. Za nestanovanjske objekte se velikost zemljišča namenjenega za gradnjo določi ob upoštevanju zahtev, ki jih zahteva funkcija objekta.

(5)Pri določanju zemljišča namenjenega za gradnjo kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo. Zemljišče namenjeno za gradnjo nove kmetije ali preselitev kmetije meri najmanj 2000 m2. V primeru, da je bila odločba o parcelaciji izvedena do uveljavitve tega odloka, se upošteva minimalna velikost zemljišča namenjenega za gradnjo v območjih namenske rabe SKs, ki je lahko manjša od 2000 m2 ob upoštevanju splošnih, posebnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev (FZ, FI) določenih za območja z namensko rabo SKs.

(6)Pred začetkom gradnje objektov v pobočjih, kjer je naklon pobočja večji od 25 %, je treba predhodno opraviti geomehansko preveritev nosilnosti tal za nekoherentna tla.

(7)Parcelacija zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture je dovoljena le v sklopu izvedbe programa opremljanja stavbnih zemljišč. Pri parcelaciji in gradnji je treba upoštevati obstoječe in predlagane poteke primarne in sekundarne infrastrukture ter njihove varovalne koridorje.

(8)Minimalna velikost zemljišča namenjenega za gradnjo enostanovanjskih stavb znaša 400 m² v območju stavbnih zemljišč naselja Šmartno pri Litiji (območje obravnavano v urbanističnem načrtu za naselje Šmartno pri Litiji). V ostalih naseljih znaša minimalna velikost zemljišča namenjenega za gradnjo stavb 600 m². Na površinah razpršene poselitve v vinogradniških območjih znaša minimalna velikost zemljišča namenjenega za gradnjo zidanic 200 m2.

(9)Minimalna velikost zemljišča namenjenega za gradnjo vrstnih hiš in dvojčkov znaša 300–350 m2.

(10)Izjemoma je gradnja novega objekta možna tudi na zemljišču, namenjenem za gradnjo velikosti od 300 m² do 600 m², če je velikost zemljišča določena na nezazidanem stavbnem zemljišču v jedru ali na robu naselja, ki je manjše od 600 m², z upoštevanjem zgodovinskih značilnosti parcelacije pod pogojem, da je zemljiška parcela v zemljiškem katastru nastala pred 31. 1. 2004.

(11)Zemljišče namenjeno za gradnjo stavb, za katerega se pridobiva gradbeno dovoljenje je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja vzpostaviti kot eno zemljiško parcelo. Ta določba ne velja za gradnjo kmetijskih stavb, ki jih gradijo zasebna kmetijska gospodarstva in za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture. Sestavni del projektne dokumentacije je tudi elaborat, ki prikazuje stanje novih parcel. Če velikost zemljišča namenjenega za gradnjo za predvideno novogradnjo oziroma dozidavo ne zagotavlja normalnega funkcioniranja objekta, predviden poseg v prostor ni dovoljen.

(12)Določila o minimalni velikosti zemljišča namenjenega za gradnjo ne veljajo za že obstoječa manjša zemljišča namenjena za gradnjo, v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele že predstavljajo zemljišče namenjeno za gradnjo obstoječih objektov.

(13)Ne glede na zgoraj navedena določila, je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.

(14)V enotah urejanja prostora z namensko rabo SP zemljišče namenjeno za gradnjo ne sme biti manjše od 450 m

III.
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
člen (gradnja na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)

(1)Stavbno zemljišče v posamezni enoti urejanja se šteje za opremljeno: – če je v tej enoti urejanja zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, ki so določeni v prostorskem aktu občine, ali – če je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture vključene v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto.

(2)Gradnja stavb je dovoljena le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.

(3)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, je gradnja stavb dovoljena tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo stavb zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi.

(4)V primeru iz prejšnjega odstavka zgrajene stavbe lahko pridobijo uporabno dovoljenje le, če je bila zgrajena in predana v uporabo vsa predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture.

(5)Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja. S programom opremljanja se za območja, na katerih se s prostorskim aktom predvideva gradnja nove komunalne opreme ali objektov in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, podrobneje določi komunalna oprema, ki jo je treba zgraditi, roke za gradnjo po posameznih enotah urejanja ter določijo podlage za odmero komunalnega prispevka. 23. člen (predpisana obvezna gospodarska javna infrastruktura)

(1)Obvezna gospodarska javna infrastruktura so: – objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, – objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna, – objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.

(2)Stavbna zemljišča za gradnjo stavb so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste.

(3)Investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z njim soglaša pristojna služba občine.

(4)Pri večjih območjih načrtovane gradnje se prednostno načrtuje skupne sisteme ogrevanja. 24. člen (obveznost priključevanja na komunalno opremo)

(1)V posameznih enotah urejanja je obveznost priključevanja že zgrajenih objektov na komunalno opremo sledeča: – obvezna priključitev na vodovodno omrežje, kjer je vodovodno omrežje že zgrajeno, – obvezna priključitev na vodovodno omrežje, takoj ko bo vodovodno omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena, – obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, kjer je kanalizacijsko omrežje že zgrajeno, – obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, takoj ko bo kanalizacijsko omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena, – obvezna priključitev na individualne sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode (male čistilne naprave), kjer kanalizacijskega omrežja ne bo potrebno zgraditi, glede na merila in določila operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

(2)Pri priključevanju na komunalno opremo je potrebno upoštevati določila potrjenega operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih za območje Občine Šmartno pri Litiji.

člen (priključevanje objektov na kanalizacijsko omrežje) a. Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati: – v javno kanalizacijo v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, – neposredno v malo komunalno čistilno napravo, ki je pod nadzorom pristojnega javnega podjetja. b. V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje. c. Če je več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se mora komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah, odvajati v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije in čistiti v mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb. Razpršene individualne hiše pa morajo odvajati komunalno odpadno vodo v samostojne male čistilne naprave. d. V primerih gradnje v ožjih (II) in širših (III) vodovarstvenih območjih, kjer ni obstoječega ali načrtovanega kanalizacijskega omrežja in kjer zaradi geoloških lastnosti tal in nivoja podtalne vode ni mogoče zagotavljati pogoja, da mora biti ponikovalnica male čistilne naprave 1 m nad nivojem podtalne vode, je dopustna gradnja nepretočne greznice, iz katere se odvaža komunalna odpadna voda in izločeno blato v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod.
člen (priključevanje objektov na javni vodovod)

(1)Območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5 prebivalcev na hektar površine mora biti opremljeno z enim, funkcionalno zaokroženim javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50, ali če je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m³ pitne vode na dan.

(2)Območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5 prebivalcev na hektar površine mora biti opremljeno z enim ali več vodovodi, ki jih upravljajo: – izvajalci javne službe, če na oskrbovalnem območju posameznega vodovoda stalno prebiva več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presega 10 m³ pitne vode na dan, – upravljavci zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje.

(3)Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m³ pitne vode na dan, pod pogojem, da je tovrstna oskrba za vodo v skladu s predpisi s področja oskrbe s pitno vodo. 27. člen (priključevanje objektov na javne ceste)

(1)Vsi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dovoz do javne ceste. Dovozi in priključki na javno cesto v pristojnosti občine morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Izvedejo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega organa, pristojnega za promet. Dovozi in priključki na državno cesto se izvedejo podlagi pogojev in soglasja državnega organa, pristojnega za promet. Upoštevati morajo predpise o priključevanju in projektiranju cest.

(2)Vsaka novogradnja mora imeti zagotovljen ustrezen dovoz do zemljišča namenjenega za gradnjo. Minimalna širina dovoza do individualnega objekta je 3,5 m, do skupine objektov pa 5 m. Širina cestišča, po kateri poteka javni promet, znaša najmanj 6 m, širina vozišča pa najmanj 5 m. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem občinskega organa, pristojnega za promet.

(3)Urgentni in intervencijski dovozi morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih dvorišč. 28. člen (varovalni pasovi objektov gospodarske javne infrastrukture)

(1)V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.

(2)V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni dopustna gradnja objektov, v katerih je vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.

(3)Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem prostorskem načrtu, se upošteva določila drugih predpisov.

(4)Širina varovalnih pasov posameznih infrastrukturnih omrežij, merjeno levo in desno od osi posameznega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje, mora biti takšna, kot je navedeno v Preglednici 14: Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja. Preglednica 14: Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja +----------------------------------------+----------------------+ |INFRASTRUKTURNO OMREŽJE |ŠIRINA VAROVALNEGA | | |PASU | +----------------------------------------+----------------------+ |Vodovod |3 m | +----------------------------------------+----------------------+ |Kanalizacija |3 m | +----------------------------------------+----------------------+ |Telekomunikacijski vodi s kabelskim |3 m | |razdelilnim sistemom | | +----------------------------------------+----------------------+ |Drugi vodi, ki služijo namenu |3 m | |gospodarske javne službe | | +---------------------------------------------------------------+ |Elektroenergetski vodi nazivne napetosti: | +----+-----------------------------------+----------------------+ | |400 kV, 220 kV – nadzemni potek |40 m | | +-----------------------------------+----------------------+ | |400 kV – podzemni potek |10 m | | +-----------------------------------+----------------------+ | |110 kV, 35 kV – nadzemni potek |15 m | | +-----------------------------------+----------------------+ | |110 kV in 35 kV – podzemni potek |3 m | +----+-----------------------------------+----------------------+ | |10 ali 20 kV – nadzemni potek |10 m | +----+-----------------------------------+----------------------+ | |10 ali 20 kV – podzemni potek |1 m | +---------------------------------------------------------------+ |Razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti: | +----+-----------------------------------+----------------------+ | |400 kV in 220 kV |40 m | +----+-----------------------------------+----------------------+ | |0,4 kV |2 m | +---------------------------------------------------------------+ |Plinovod z obratovalnim tlakom: | +----+-----------------------------------+----------------------+ | |16 bar in več |100 m | +----+-----------------------------------+----------------------+ | |večji od 1 bar in manjši od 16 bar |30 m | +----+-----------------------------------+----------------------+ | |manjši od 1 bar |5 m | +----+-----------------------------------+----------------------+ 29. člen (varovalni koridorji in varovalni pasovi objektov gospodarske javne infrastrukture)

(1)Na območju Občine Šmartno pri Litiji je potrebno upoštevati elektroenergetski varovalni pas celotne širine 50 m predvidenega prenosnega daljnovoda DV 2X400 kV Beričevo–Krško (D-418) in določila Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2×400 kV Beričevo–Krško (Uradni list RS, št. 5/06, 33/07 – ZPNačrt). Za vsak poseg v elektroenergetski varovalni pas je potrebno v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, izdelati ustrezno projektno dokumentacijo (elaborat križanja), ki obdeluje približevanje in križanje z visokonapetostnimi prenosnimi elektroenergetskimi vodi. Investitor oziroma projektantska organizacija, ki projektira križanje, mora na projektne rešitve v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pridobiti soglasje upravljavca prenosnega elektroenergetskega omrežja. Prav tako je potrebno za vsako graditev objektov v varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov potrebno pridobiti pisno soglasje upravljavca prenosnega elektroenergetskega omrežja.

(2)Znotraj 80 m širokega pasu elektroenergetskega varovalnega pasu predvidenega daljnovoda DV 2X400 kV Beričevo–Krško (D-418) je v primeru spremembe namenske rabe prostora iz nestavbnih zemljišč v stavbna dovoljena le sprememba v stavbna zemljišča za nestanovanjsko rabo namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti v skladu s predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.

(3)V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer: – bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, – stanovanjskih objektov, – objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, – objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, – otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.

(4)V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več je na obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter gradnja pomožnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope).

(5)V 2,5 m pasu na vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 barov je prepovedano: – saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko; – obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi; – postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.

(6)V varovalnih koridorjih vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je dopustna gradnja objektov pod pogoji pristojnega organa oziroma upravljavca tega omrežja v skladu s predpisi. Križanja komunalnih vodov in naprav morajo biti izvedena tako, da se zagotovi nemoteno vzdrževanje in obnova vodovodnih in ostalih komunalnih vodov, objektov in naprav in higienska neoporečnost pitne vode v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi in pogoji.

(7)Širina varovalnih koridorjev posameznih infrastrukturnih omrežij oziroma objektov merjeno levo in desno od osi posameznega voda mora biti takšna, kot je navedeno v Preglednici 15: Varovalni koridorji infrastrukturnega omrežja. Preglednica 15: Varovalni koridorji infrastrukturnega omrežja +----------------------------------------+----------------------+ |INFRASTRUKTURNO OMREŽJE |ŠIRINA VAROVALNEGA | | |KORIDORJA | +----------------------------------------+----------------------+ |Vodovodno omrežje dimenzije 700 mm in |5 m | |več | | +----------------------------------------+----------------------+ |Kanalizacijsko omrežje dimenzije 1400 |5 m | |mm in več | | +----------------------------------------+----------------------+ |Plinovodno omrežje 10 barov in več |5 m | +----------------------------------------+----------------------+ 30. člen (varovalni pasovi prometnih omrežij)

(1)V varovalnih pasovih prometnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določbami tega odloka, predpisov s področja projektiranja cest in drugih predpisov ter na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca ceste. Posegi v varovalni pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja prometnega omrežja.

(2)Če so varovalni pasovi cest, opredeljeni v drugih predpisih, širši od tistih, ki so navedeni v tem odloku, se upošteva določila drugih predpisov.

(3)Širina varovalnih pasov cest, merjeno od zunanjega roba cestnega telesa, mora biti takšna, kot je navedeno v Preglednici 16: Varovalni pasovi prometne infrastrukture. Preglednica 16: Varovalni pasovi prometne infrastrukture +---------------------------------------+-----------------------+ |VRSTA PROMETNE INFRASTRUKTURE |ŠIRINA VAROVALNEGA | | |PASU | +---------------------------------------+-----------------------+ |Regionalna cesta |15 m | +---------------------------------------+-----------------------+ |Lokalna cesta |6 m | +---------------------------------------+-----------------------+ |Javna pot |4 m | +---------------------------------------+-----------------------+ 31. člen (gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture)

(1)Dovoljene so gradnje, rekonstrukcije, prenove in odstranitve komunalnih naprav ter vzdrževalna dela na teh napravah. Trase omrežij komunalne opreme je treba medsebojno uskladiti in združevati v skupne koridorje. Potekati morajo tako, da omogočajo priključitev posameznih porabnikov.

(2)Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb. Ob gradnji nove komunalne opreme je treba izvesti rekonstrukcijo obstoječe komunalne opreme, ki ni več ustrezna zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev.

(3)Pri gradnji je treba upoštevati obstoječe in predlagane poteke primarne in sekundarne infrastrukture ter njihove varovalne koridorje. Dopustni so manjši odmiki od predlaganih tras, če to narekujejo terenske razmere ali racionalnejši potek komunalne naprave oziroma racionalnejša rešitev.

(4)Novozgrajena javna infrastruktura v novo načrtovanih naseljih mora potekati po javnih zemljiščih. V območjih stanovanj ter v območjih kulturne dediščine in vplivnih območjih kulturne dediščine je treba omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi v podzemni izvedbi, razen če gre za arheološko dediščino. V tem primeru naj vodi potekajo ob robovih naselij, gozda, cest. Omrežja in jaške komunalne opreme je treba na javnih cestah umeščati zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil.

(5)Na celotnem poteku trase mora biti zagotovljena dostopnost do objektov komunalne opreme.

(6)Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je treba kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.

(7)Prečkanja komunalne opreme pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.

(8)Nadzemne komunalne in energetske naprave (trafopostaje, vodna črpališča ipd.) je treba postavljati nevpadljivo, predvsem pa ne na osrednjih prostorih naselja. Priporočljive so postavitve ob obstoječih objektih, pri čemer je potrebno predhodno soglasje lastnika zemljišča. Postavitve teh objektov v območjih varstva narave in kulturne dediščine so mogoče pod pogoji pristojnih organov za varstvo narave in varstvo kulturne dediščine. 32. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje javnih površin)

(1)Javne površine so zemljišča in objekti, ki so po določbah tega odloka dostopni vsem pod enakimi pogoji.

(2)Javne površine so predvsem površine cest, igrišča, trgi, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice in površine za pešce.

(3)Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah so odstranitve varovanih dreves (naravovarstveni ali kulturnovarstveni status) izjemoma dopustne. V naselju, kjer objekti tvorijo ožine oziroma značilne stavbne nize, je za te objekte določena gradbena linija, ki je obvezna pri vseh ureditvah in posegih. Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah so odstranitve varovanih dreves (naravovarstveni ali kulturnovarstveni status) izjemoma dopustne, po predhodno pridobljenem naravovarstvenem ali kuturnovarstvenem soglasju pristojne službe. 33. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih površin in garažnih stavb)

(1)Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici.

(2)Kadar podzemne garaže niso zgrajene pod stavbami, morajo imeti dovolj debelo plast tal, ki omogoča zatravitev in zasaditev drevnine. Streho garaže je dopustno urediti tudi kot javno površino – odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.

(3)Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 parkirnih mest je treba ozeleniti. Drevesna gostota je eno drevo na 4 parkirna mesta. Drevesa morajo biti po parkirišču čimbolj enakomerno razporejena.

(4)Parkirne površine in garažne stavbe morajo zadostiti pogojem s področja požarne varnosti. Goriva in maziva, ki lahko odtekajo, je treba zadržati in odstraniti na okolju neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti zagotovljeno možnost prezračevanja.

(5)Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je treba v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe. 34. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cest ter gradnjo v varovalnih pasovih cest)

(1)Pri rekonstrukcijah in preplastitvah je treba nivo cestišča in pločnikov za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se dostopnost ne poslabša.

(2)Zagotoviti je treba služnostne poti in dostope na kmetijska in gozdna zemljišča za poti in vlake, ki bodo izgubljene ob zazidavi. Obstoječe prostore, ki so namenjeni začasnemu skladiščenju lesa in morebitna obračališča je potrebno ohraniti, ali nadomestiti z novimi. Ceste, na katere se priključujejo transportne poti, ki zagotavljajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov in drugih primarnih surovin, morajo biti utrjene tako, da vozišče prenese 10 t osne obremenitve.

(3)Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Uredijo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega organa, pristojnega za promet, ali upravljavca ceste.

(4)Urgentni in intervencijski dovozi do stavbnih parcel morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih dvorišč.

(5)Na koncu ulic, kolikor se te ne nadaljujejo, je potrebno zagotoviti prostor za obračanje vozil, in sicer v takšni velikosti, da se zagotovi nemoteno izvajanje dela javne službe odvoza odpadkov in zimske službe.

(6)V primeru ulic brez pločnikov je potrebno določiti varovalni pas ceste za odlaganje snega, v katerem izvajalec javne službe ne nosi odgovornosti za morebitne poškodbe lastnikom parcel ob cesti.

(7)Za glavne prometnice v naselju in predvidene nove prometnice v območju urejanja je širina cestišča 5 m. V varovalnem pasu ni dovoljena gradnja ograj ali nameščanje drugih ovir (živih mej ipd.).

(8)Pločniki za pešce se uredijo ob vseh glavnih cestah in ob poteh, iz zgostitvenih območij proti šolam, zdravstvenim ustanovam, kulturnim ustanovam, cerkvam, pokopališčem ter drugim objektom javnega značaja. Pri izgradnji javnih prometnic za pešce je treba zagotoviti ustrezen dostop za invalide in kolesarje.

(9)Kolesarske steze se v primerni širini urejajo ob glavnih prometnih ulicah, kjer prosti koridor poleg izvedbe vsaj enostranskega pločnika omogoča izvedbo le-teh. 35. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)

(1)Vodovodno omrežje mora poleg oskrbe s pitno vodo, zagotavljati tudi požarno varnost objektov s sistemom podzemnih in nadzemnih hidrantov. Hidranti morajo biti praviloma nadtalni lomni, v primeru, ko pa to iz utemeljenih razlogov ni mogoče pa se vgradijo podzemni. Hidrante je treba praviloma umeščati na ustreznih medsebojnih razdaljah in zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.

(2)Vodohran mora imeti dostopno pot. Priporočljivo je, da so vodohrani zaradi manjše vizualne izpostavljenosti vsaj delno vkopani.

(3)Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode.

(4)Pri načrtovanju gradenj je potrebno dotrajane cevovode iz neustreznega materiala nadomestiti z novimi iz ustreznega materiala. 36. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)

(1)Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora odvajati v javno kanalizacijo, zaključeno z ustrezno čistilno napravo. Kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo in za padavinsko odpadno vodo mora biti zgrajeno v ločenem sistemu.

(2)Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi.

(3)Zadrževalni bazeni za zadrževanje viška padavinske vode morajo biti v naseljih izvedeni podzemno, pri čemer je treba zagotoviti vsaj 1,0 m nadkritja z zemljino, lahko pa tudi z nadvišanjem terena. Do zadrževalnega bazena mora biti zagotovljen dovoz z javne ceste. Nad zadrževalnim bazenom je dopustno urediti rekreacijske ali zelene površine, vključno z zasaditvijo vegetacije.

(4)Lokalne čistilne naprave morajo biti umeščene zunaj strnjenega naselja ali na njegovem robu. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana.

(5)Male čistilne naprave morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi, razen če lokacija postavitve posega na območje registrirane arheološke dediščine. Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode. Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode. Na območjih kulturne dediščine je območje postavitve potrebno ponovno zatraviti, spremljajoč objekt naj bo lesen, z dvokapno streho, umaknjen na neizpostavljeno mesto.

(6)Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Možnost ponikanja padavinskih voda na zemljišču namenjenem za gradnjo je potrebno izkazati z hidrogeološkim poročilom. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah zemljišča namenjenega za gradnjo stavbe ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo).

(7)Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine, niti v naprave za odvodnjavanje javnih površin.

(8)Za objekte na območjih, kjer ni predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja, in so na geografsko zaokroženem območju, se komunalna odpadna voda, ki nastaja v njih, čisti v skupni ali individualni mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu ali individualnemu čiščenju komunalne odpadne vode in je v lasti in v upravljanju lastnikov stavb na podlagi posebnega soglasja občine.

(9)V javno kanalizacijo se mora odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi ali skupini stavb zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE ter pri tem ni potrebno premagovati več kot 5 m negativne višinske razlike. 37. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje plinovodnega omrežja)

(1)Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cestne ureditve in vodotokov (mostovi in brvi) je dopustna tudi nadzemna izvedba. Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi, razen v primeru, da gre za območje registrirane arheološke dediščine.

(2)Dopustne so gradnja novih omrežij lokalnega pomena, obnove omrežja, postavitev prevzemnih in merilno-regulacijskih postaj ter plinohramov za utekočinjen naftni plin, ki morajo biti grajeni in locirani v predpisanih odmikih od javnih površin in objektov.

(3)Za poseganja v nadzorovane oziroma varnostne pasove plinovodov se mora pridobiti pogoje in soglasja sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina. V varstvenem pasu vseh plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom sistemskega operaterja. Lokacija postavitve naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine, če to ni možno pa naj bo čim manj opazna, umaknjena na rob in umaknjena iz smeri vedut na prostorske dominante.

(4)Predvidena je gradnja distribucijskega plinovodnega omrežja za zemeljski plin na območju Občine Šmartno pri Litiji, povsod kjer bo gradnja ekonomsko upravičena in v skladu z akti, ki urejajo področje javne službe distribucije zemeljskega plina. Predvidena je navezava na prenosni plinovod iz Občine Litija. 38. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)

(1)Na območju Občine Šmartno pri Litiji je potrebno upoštevati objekte in omrežja elektroenergetske infrastrukture za prenos in distribucijo električne energije. Na območju Občine Šmartno pri Litiji je potrebno upoštevati elektroenergetski varovalni pas celotne širine 50 m predvidenega prenosnega daljnovoda DV 2X400 kV Beričevo – Krško (D-418) in določila Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2×400 kV Beričevo–Krško (Uradni list RS, št. 5/06, 33/07 – ZPNačrt).

(2)Obstoječe transformatorske postaje ter 20 kV in 0,4 kV vode, ki bi jih bilo potrebno odstraniti, se pred tem nadomesti z objektom ustrezne zmogljivosti.

(3)Lokacije transformatorskih postaj in priključnih omaric morajo biti vedno dostopne. Izven urbanih naselij se 20 kV in 0,4 kV omrežja gradi predvsem v nadzemni izvedbi ter kablovodi, ki so prosto položeni v zemlji ali po potrebi v ceveh. Kablovodi, ki potekajo pod povoznimi površinami, naj bodo v obbetoniranih PVC ceveh. V urbanih naseljih se 20 kV in 0,4 kV omrežja gradi izključno v kabelski izvedbi, praviloma v obbetonirani kabelski kanalizaciji. Transformatorske postaje 21/0,42 kV se gradijo v kompaktni betonski (kovinski) izvedbi, izjemoma izven urbanih naselij, kjer so potrebne manjše moči, na betonskem ali lesenem drogu. Na območju Občine Šmartno pri Litiji je predvidena izgradnja petih TP 20/0,4 kV v okviru novogradenj na distribucijskem omrežju. Nove transformatorske postaje je dovoljeno locirati znotraj območja naselja na parcelah, za katere je pridobljeno soglasje lastnika in tistega, čigar interes je prizadet. Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte, v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini.

(4)Dopustna je rekonstrukcija vseh elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in več, pri čemer je dopustno rekonstruirati 35 kV daljnovode v napetostni nivo 110 kV ter 220 kV daljnovode v napetostni nivo 400 kV, če so upoštevani tehnični predpisi o elektromagnetnem sevanju.

(5)Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smeri varovanih pogledov.

(6)Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor poslati v pregled projekt za gradbeno dovoljenje križanja oziroma prestavitve visokonapetostne (VN) in nizkonapetostne (NN) mreže in pridobiti soglasje k projektnim rešitvam v projektu za gradbeno dovoljenje, za katerega mora biti pridobljeno gradbeno dovojenje. Za zemljišča, po katerih bodo potekali VN ali NN vodi, mora biti pridobljena »pravica graditi«.

(7)V fazi pridobivanja »dokazila o pravici graditi« ali lastninske, druge stvarne oziroma obligacijske pravice, morajo biti pridobljene overjene tripartitne služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer bo navedeno, da ima upravljavec distribucijskega omrežja pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja prestavljene oziroma novozgrajene elektro infrastrukture zaradi podrobnega prostorskega načrta v zemljiško knjigo.

(8)Pred začetkom gradnje je potrebno s sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja uskladiti faznost gradnje novih in prestavitev obstoječih elektroenergetskih objektov glede na potek del za izgradnjo ceste.

(9)Investitor je dolžan pred začetkom gradnje naročiti nadzor s strani sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, kar mora biti zajeto v varnostnem načrtu.

(10)Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji bo potrebna izgradnja dodatne elektroenergetske infrastrukture.

(11)Razvoj distribucijskega omrežja za električno energijo na območju Občine Šmartno pri Litiji bo poleg predvidenih sprememb v večji meri potekal v odvisnosti od nadaljnjega razvoja občine. 39. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)

(1)Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, in to praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna le obnova obstoječih nadzemnih vodov. Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, in to praviloma v kabelski kanalizaciji, razen v primeru, da gre za poseg na območju registrirane arheološke dediščine.

(2)Mesto za postavitev antene bazne postaje mora biti izbrano tako, da je onemogočen dostop na območje, na katerem so mejne vrednosti glede na predpise o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju lahko čezmerne. Poleg tega je potrebno antene baznih postaj graditi na ustrezni oddaljenosti od objektov bivalnega okolja, šol, vrtcev, bolnišnic itd. Z odmikom je potrebno zagotoviti, da mejne vrednosti niso presežene.

(3)Pred izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor za vsako bazno postajo, ki je vir sevanja, pridobiti prve meritve s strani pooblaščene inštitucije, s katerimi se natančno ugotovijo sevalne obremenitve naravnega in življenjskega okolja.

(4)Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: – v enotah urejanja prostora s podrobnejšo namensko rabo CDk, IG, K1, K2, G je dopustna gradnja objektov mobilne telefonije kakor tudi gradnja prostostoječih antenskih stolpov, – objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave.

(5)Objekte in naprave mobilne telefonije je treba na izpostavljenih legah umestiti v prostor tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. V območjih kulturne dediščine morajo biti antene bazne postaje postavljene na čim manj izpostavljenih mestih, umaknjene iz smeri vedut na prostorske dominante.

(6)Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora. Okolico teh objektov je potrebno ozeleniti.

(7)Namestitev objektov mobilne telefonije na kulturne spomenike ni dovoljena. Namestitev na objekte kulturne dediščine je možna le v primeru, da se na podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo. 40. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)

(1)Komunalne odpadke je treba zbirati v namenskih posodah in jih ustrezno ločeno zbirati. Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti pri individualnih novogradnjah praviloma v objektu ali na zemljišču namenjenemu za gradnjo, h kateremu pripada. Pri kolektivnih objektih mora biti odjemno mesto praviloma ob javni kategorizirani cesti.

(2)Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti urejeno v skladu s predpisi in praviloma zaščiteno z nadstrešnico, na utrjeni površini z odtokom in opremljeno z vodo za občasno čiščenje, dobro prometno dostopno in zunaj prometnih površin.

(3)Zbiralnice odpadkov so praviloma nadzemne in umeščene na utrjene javne površine. Zbiralnice odpadkov so praviloma razporejene tako, da zajemajo gravitacijsko območje največ 300 prebivalcev. Znotraj naselbinskih jeder ekološki otoki niso zaželeni. V primeru, da ni alternativne rešitve, naj bodo čim bolj zakriti in nevpadljivi. Priporočamo uporabo naravnih materialov, prilagojenih funkciji, strukturi naselja in krajini.

(4)Posebni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče posebnih odpadkov skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali ter v posebnih namensko zgrajenih skladiščih.

(5)Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v sklopu pokopališča, tako, da so za okolje čim bolj nevpadljiva. Zagotovljen mora biti reden in enoten način odvoza odpadkov. III.

Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami III.
1 Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine
člen (dovoljeni posegi) Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino, niso dovoljeni.
člen (naravni spomeniki, naravne vrednote in varovana območja narave)

(1)Območja naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij in potencialnih posebnih varstvenih območij so prikazana v Prikazu stanja.

(2)Pri načrtovanju gradenj in ureditev se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij, potencialnih posebnih varstvenih območij in zavarovanih območij, navedenih v smernicah Zavoda RS za varstvo narave, OE Ljubljana, »Naravovarstvene smernice za Strategijo prostorskega razvoja Občine Šmartno pri Litiji«, št. 3-III-346/7-O-06/HTs, z dne 31. 7. 2006 in smernice za izvedbeni del prostorskega načrta, št. 3-III-121/2-O-08/AŠ, z dne 14. 3. 2008, ki se hranijo na sedežu Občine Šmartno pri Litiji.

(3)Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem odlokom, in je gradnja predvidena na naravni vrednoti, zavarovanem območju ali območju biotske raznovrstnosti, je treba pred začetkom izdelave projekta pridobiti naravovarstvene pogoje ter k projektnim rešitvam naravovarstveno soglasje, in sicer za tista območja oziroma za tiste vrste posegov, za katere je to določeno v smernicah iz drugega odstavka tega člena.

(4)Na območju naravnih vrednot, zavarovanih območjih narave, območjih biotske raznovrstnosti, posebnih varstvenih območjih ter potencialnih posebnih varstvenih območjih naj se čas izvajanja del z gradbeno mehanizacijo prilagodi biološkem ciklu kvalifikacijskih vrst. Večjih gradbenih del s hrupno mehanizacijo (izkopi gradbenih jam, nasutja) naj se ne izvaja med 15. aprilom in 30. julijem.

(5)Na območju naravnih vrednot, zavarovanih območjih narave, območjih biotske raznovrstnosti, posebnih varstvenih območjih ter potencialnih posebnih varstvenih območjih naj se kamnite ograje praviloma gradijo tako, da bodo med kamni prisotne globoke špranje. Kamni naj ne bodo povezani z betonom.

(6)Na območju naravnih vrednot, zavarovanih območjih narave, območjih biotske raznovrstnosti, posebnih varstvenih območjih ter potencialnih posebnih varstvenih območjih naj se cest izven območij naselij ne osvetljuje. Kolikor je osvetljevanje nujno zaradi varnosti, naj bo osvetlitev v skladu s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. 43. člen (celostno ohranjanje kulturne dediščine)

(1)Na območjih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine.

(2)Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.

Odlok o izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta Občine Šmartno pri Litiji, stran 4594.