Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Železniki, stran 4962.

(1)OPN določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, določa in ureja prostorske ureditve lokalnega pomena ter določa pogoje umeščanja objektov v prostor ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev.

(2)Ta odlok se upošteva pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.

(3)Poleg določb tega odloka je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.

1. člen (cilj OPN) Cilj OPN je omogočiti skladen prostorski razvoj in dolgoročno zadovoljevanje razvojnih in ostalih potreb ter usklajevanje teh potreb z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
2. člen (oblika, vsebina OPN)

(1)OPN Občine Železniki vsebuje tekstualni in grafični del. Tekstualni del je sestavljen iz naslednjih poglavij: I. UVODNE DOLOČBE II. STRATEŠKI DEL

1. Izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine
2. Zasnovo prostorskega razvoja občine
3. Zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena
4. Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje
5. Okvirna območja razpršene poselitve
6. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
7. Usmeritve za razvoj v krajini
8. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč III. IZVEDBENI DEL
9. Območja namenske rabe prostora
10. Prostorski izvedbeni pogoji
11. Območja za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt
12. Posebne določbe IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

(2)Grafični prikazi strateškega dela so: – Zasnova prostorskega razvoja občine – Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Zasnova okvirnih območij naselij razpršene gradnje in območij razpršene poselitve – Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo – Usmeritve za razvoj v krajini – Zasnova osnovne namenske rabe prostora

(3)Grafični prikazi izvedbenega dela so: – Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste – Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežji GJI – Območja enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – Območja enot urejanja prostora in prikaz gospodarske javne infrastrukture

(4)Grafični prikazi so izdelani na zemljiško katastrskem prikazu (v nadaljevanju ZKP) v merilu 1:50.000 in 1:5.000, pregledne karte pa na državni topografski karti v merilu 1:60.

2. člen (obvezne priloge OPN) OPN ima naslednje obvezne priloge:
3. Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov
4. Prikaz stanja prostora
5. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN
6. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
7. Obrazložitev in utemeljitev OPN
8. Povzetek za javnost
9. Okoljsko poročilo.
10. člen (območje OPN) Z OPN se ureja celotno območje Občine Železniki. Meja območja urejanja OPN poteka po meji Občine Železniki.
11. člen (uporabljeni izrazi in pojmi) V tem OPN uporabljeni izrazi in pojmi so povzeti iz veljavnih predpisov s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov. II. STRATEŠKI DEL
12. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
13. člen (splošna izhodišča prostorskega razvoja Občine Železniki)

(1)Strategija prostorskega razvoja občine sledi izhodiščem Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije. Prostorski razvoj občine sloni na uravnoteži rabi prostora, upoštevanju regionalnih posebnosti in ohranitvi naravnih in ustvarjenih kvalitet in izhaja iz upoštevanja družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja.

(2)Ozka dolina Selške Sore v smeri vzhod–zahod kot posledica naravnih geomorfoloških značilnosti prostora predstavlja tudi v urbani strukturi občine osrednji strnjeni poselitveni vzorec, ki ga sestavljajo občinsko središče Železniki ter naselja Dolenja vas, Selca, Studeno, Zali Log. Severno in južno pa preostali višje ležeči hribovit svet (krajinski prostor) zaseda prevladujoči poselitveni vzorec značilne razpršene poselitve z manjšimi strnjenimi območji naselij Sorice, Podlonka in Dražgoš.

(3)Težnje prostorskega razvoja Občine Železniki potekajo v dveh smereh. Na eni strani gre za zgoščevanje in širitev obstoječih poselitev dolinskih, ravninskih delov z dopolnjevanjem programskih vsebin (krepitev stanovanjskih, obrtno-proizvodnih, centralnih in oskrbnih funkcij). Po drugi strani pa hriboviti krajinski del ruralnega zaledja minimalno zaokrožamo v smislu ohranjanja značilnega poselitvenega vzorca razpršene poselitve. V teh območjih se omogočajo dopolnilne dejavnosti (predvsem turizem, obrt, obdelava in predelava lesa, žage …) in minimalne širitve kmetijskih gospodarstev. Dopolnilne dejavnosti na teh območjih so prioriteta tudi zaradi izboljšanja ali vsaj ohranitve slabega demografskega gibanja.

(4)Možnosti prostorskega razvoja v občini so glede na naravno konfiguracijo in omejitve upravljavcev prostora minimalne. Ravninski nepozidan prostor se varuje kot lokalni kmetijski potencial, že obstoječa pozidana območja pa so omejena v razvoju zaradi zelo strogih ukrepov varstva pred poplavami. Hribovita območja, predvsem severnega in južnega dela občine predstavljajo del varstvenih območij, delno pokritih z območjem Nature 2000 oziroma kulturne krajine Davča.

(5)Izhodišča za prostorski razvoj občine so zaradi prepleta varstvenih zahtev in razvojnih interesov tako: – načelo trajnostnega razvoja je osnovno izhodišče in vodilo za usmerjanje prostorskega razvoja, – upoštevanje zahtev po zagotavljanju in varstvu kakovosti okolja, – upoštevanje usmeritev širše družbene skupnosti za vzdržni prostorski razvoj, – nadgrajevanje načela izboljšanja kakovosti bivališč, mest in drugih naselij, v smislu njihove humanosti, gospodarske učinkovitosti in okoljske primernosti, predvsem z ustvarjanjem pogojev za razvoj trajnostnih človekovih naselij, – nadgrajevanje evropskih usmeritev za razvoj uravnoteženega in policentričnega sistema mest ter vzpostavitev novega odnosa med urbanimi in podeželskimi območji; tudi zagotavljanje enakopravnega dostopa do infrastrukture in znanja ter preudarno upravljanje in ohranjanje narave in kulturne dediščine, – nadgrajevanje prostorsko razvojnih ukrepov za območja kulturnih krajin, urbanih in kmetijskih območij. 9. člen (cilji prostorskega razvoja Občine Železniki)

(1)Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja opredeljeni z namenom razreševanja obstoječih in pričakovanih prostorskih problemov v občini ter preusmeritve negativnih teženj in doseganja večje stopnje urejenosti v prostoru, in so sledeči: – racionalen in učinkovit prostorski razvoj, – spodbujanje razvoja Železnikov – središča lokalnega pomena, – spodbujanje funkcijske in infrastrukturne povezanosti mesta Železniki in drugih naselij, – zagotavljanje gospodarskega razvoja in večja konkurenčnost v mednarodnem prostoru, – učinkovito razmeščanje dejavnosti v naseljih, z upoštevanjem lokacijskih možnosti in omejitev, – kvaliteten razvoj in privlačnost mesta Železniki ter drugih naselij, – zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z vključevanjem kulturne dediščine v urejanje, prenovo in oživljanje mest in drugih naselij, – zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, – zagotavljanje ustrezne vodooskrbe prebivalcem na celotnem območju, – zagotavljanje varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami, – zagotavljanje poplavne varnosti Železnikov in drugih poplavno ogroženih območij, zlasti industrijskih območij in poslovnih con, ki so vitalnega pomena za razvoj občine, – skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, – izkoriščanje prostorskega potenciala podeželja za razvoj raznolikih gospodarskih dejavnosti na podeželju, – ravni zagotavljanje enakomerne infrastrukturne opremljenosti na lokalni z navezavo na širša infrastrukturna omrežja, – preudarna raba naravnih virov ter varčna in večnamenska raba tal in virov, – smotrna raba prostora za poselitev in nadzor nad širjenjem poselitvenih območij, – ohranjanje pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo, – uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami, – spodbujanje rabe obnovljivih virov, kjer je to prostorsko sprejemljivo, – usklajevanje prostorskega razvoja s prostorskimi omejitvami, ki izhajajo iz ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč, oziroma izboljševanje zaščite pred posledicami naravnih in drugih nesreč. 2. Zasnova prostorskega razvoja občine 10. člen (prostorski razvoj občine)

(1)Prostorski razvoj Občine Železniki se načrtuje v skladu s prostorskimi možnostmi in omejitvami tako, da se preprečuje prostorske konflikte in navzkrižja med različnimi rabami, zagotavlja se kvalitetnejše in privlačnejše bivalno okolje, ustvarjajo se možnosti za gospodarski razvoj, krepitev oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti ter ohranitev naravnih potencialov za razvoj turistične dejavnosti.

(2)Znotraj prostorskega razvoja občine se zagotavlja izboljšanje infrastrukturne opremljenosti naselij, območij za proizvodnjo ter območij za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti. Spodbuja se povezovanje s sosednjimi občinami znotraj regije, ohranjanje prepoznavnih značilnosti in naravnih kakovosti ter prenove oziroma revitalizacije kulturnih značilnosti prostora. Javni odprti prostor osrednjega dela mesta Železniki se vsebinsko in programsko prenovi na način, da se formira občinsko središče.

(3)Razpršeno širjenje poselitve s posameznimi objekti izven območij naselij ni dovoljeno.

(4)Razvoj poselitvenih območij se uskladi z razvojem in izgradnjo komunalne infrastrukture, prioritetno se razvija območja, ki se navezujejo na že obstoječe infrastrukturne sisteme. 11. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti bodo: – območja obstoječih nepozidanih stavbnih zemljišč znotraj naselij (notranji razvoj) ter območja prenove že pozidanih območij naselij, še posebej vaških jeder, – degradirana območja, – komunalno opremljena zemljišča, – zaokrožene površine v neposredni bližini naselij, tako da bo načrtovana stanovanjska gradnja v strnjenih kompleksih enakomerno porazdeljena v okviru razvojno perspektivnih naselij ter v skladu z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe infrastrukture.

(2)Pri umeščanju poselitve v prostor občine je treba: – dopustiti gradnjo manjših obrtnih dejavnosti v naseljih, ob upoštevanju možnosti umestitve objektov v prostor in omejitev pri izboru dejavnosti, – zgostiti poselitev znotraj stavbnih območij v osrednjem, ravninskem delu občine, – preprečiti zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah (Selca–Studeno–Železniki), – pri formiranju novih poselitvenih območij del zemljišč nameniti skupnim javnim odprtim površinam, – dopustiti gradnjo novih oziroma selitve obstoječih kmetij na robove območij naselij, medtem ko se nove kmetije usmerja v zapolnitve obstoječih območij redkejše poseljenosti na območju značilnih območij v krajini, – dejavnosti, ki imajo povečane vplive na sosednja območja, oziroma so z njimi neločljivo povezana, urejati celostno in enotno (smučišče Cerkno). 12. člen (omrežja naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)Prostorski razvoj občine upošteva usmeritve iz državnih prostorskih aktov: V policentričnem urbanem sistemu Slovenije, ki ga tvori omrežje središč nacionalnega in regionalnega pomena, se spodbuja razvoj občinskega središča Železniki. V skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami razvija pomembnejša lokalna središča in druga lokalna središča (Dolenja vas, Selca, Studeno in Dražgoše).

(2)Za enakomernejši razvoj in porazdelitev dejavnosti v prostoru ter za zagotavljanje smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitev, oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti ter zagotavljanje boljšega standarda se razvija naslednje tipe naselij v občini:

1. a)Pomembnejše lokalno središče – občinsko središče Železniki Vodilno naselje se bo razvijalo kot sedež občine ter kulturno in storitveno središče. Staro jedro se revitalizira skladno z zahtevami varstva kulturne dediščine. Formira se jedro mestnega značaja z mestni trgom v osrednjem delu območja centralnih dejavnosti ob obstoječem objektu za šport in rekreacijo. Jedro občine se dopolnjuje z atraktivnimi centralnimi in družbenimi dejavnostmi, ki so enakomerno razporejene in dostopne. Za vodilno naselje Železniki se prostorski razvoj načrtuje na podlagi Urbanističnega načrta (v nadaljevanju: UN).
2. b)Lokalna središča – ruralna naselja z razvojnim potencialom V naseljih Dražgoše, Studeno, Selca in Dolenja vas se poleg zapolnjevanja obstoječih prostih površin znotraj območja naselja spodbuja tudi širitev na nove obrobne površine. Kolikor so le-ta še popolnoma prazna se za njih obvezno izdela podrobni prostorski akt.
3. c)Ostala ruralna naselja V pretežno ruralnih naseljih se razvoj usmerja k zapolnitvi obstoječih prostih površin znotraj območja naselja; spodbuja se malo gospodarstvo. Naselja s poudarjeno ruralno funkcijo: Spodbuja se revitalizacija in prenova vaških središč ter gospodarske dejavnosti v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom; izjemoma se naselje širi za potrebe kmetijske in turistične dejavnosti. Gradnja izven poselitvenih območij naj se preverja iz arhitekturno urbanističnega, krajinskega in okoljskega vidika, pri čemer se mora zagotoviti ustrezna infrastrukturna ureditev. Samotne kmetije pomembne za ohranitev kulturne krajine: V naseljih Davča, Dražgoše, Golica, Kališe, Lajše, Martinj Vrh, Ojstri vrh, Osojnik, Podlonk, Podporezen, Potok, Prtovč, Ravne, Smoleva, Spodnje in Zgornje Danje, Topolje, Torka, Zabrekve, Zala, Zabrdo se ohranja poseljenost in tradicionalne dejavnosti, zlasti sonaravno kmetijstvo in gozdarstvo. Omogoči se razvoj naselja s širitvijo kmetij za ureditev nočitvenih kapacitet ter spodbujanje dopolnilnih dejavnosti v okviru turistične ponudbe in gospodarsko aktivnega podeželja.

(3)Naselja se delijo tudi glede na funkcijo:

1. a)Osrednje vodilno naselje Železniki kot občinsko središče, ki poleg bivanja omogoča še centralne, upravne, poslovne, obrtne, industrijske in športnorekreacijske dejavnosti.
2. b)Ostala naselja s prevladujočo bivalno funkcijo oziroma dopolnilnimi dejavnostmi.

(4)Druga za občino pomembna razvojna območja

1. a)turistična območja Spominski park Dražgoše (kostnica s spomenikom), Športni park Rovn in Športna dvorana Železniki in vzletišče Dolenja vas.
2. b)smučarska središča Smučišče Cerkno, Soriška planina in Rudno in Dražgoše.
3. c)območja pridobivanja mineralnih surovin Peskokop Zala. 13. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)Razvoj poselitve in dejavnosti se veže na regionalno cesto, ki občinsko središče povezuje z Občino Škofja Loka na katero Občina Železniki gravitira. Pomembne so povezave z naseljem Dražgoše in Spodnja ter Zgornja Sorica, ki prav tako potekajo po regionalnih cestah.

(2)V občini se uredijo kolesarske povezave, spodbuja se dostopnost turističnih središč, prednostno smučišče na Soriški planini in smučišče Cerkno. 14. člen (območja razvoja dejavnosti v krajini)

(1)Pri novih ureditvah se upoštevajo prvine značilne za: – celke, krčevine s cerkvicami, prostore, za katere so značilni širši pomoli njiv, travnikov in pašnikov ter strnjenimi naselji, – ozke doline z vodotokom in razloženimi naselji ter – drobno členjena kmetijska krajina razpršenih dolin, s pestro strukturo njiv in travnikov ter drobnih arhitektonskih poudarkov.

(2)Ohranja se notranja struktura celkov, in sicer: prostorski položaj objektov, arhitekturna tipika, prostorske razporeditve kmetijskih površin, sadovnjakov in hišnih dreves v naseljih: Davča, Dražgoše, Golica, Kališe, Lajše, Martinj vrh, Ojstri vrh, Osojnik, Podlonk, Podporezen, Potok, Prtovč, Ravne, Smoleva, Spodnje in Zgornje Danje, Topolje, Torka, Zabrekve, Zala in Zabrdo.

(3)Ob grajenih dominantah se ohranja značilen vzorec kulturne krajine – cerkev na Prtovču, Sp. Danjah, Sv. Mohorju in drugod.

(4)Kmetijska proizvodnja se usmerja tako, da je ohranjena obstoječa strukturiranost, oziroma se ob varovanju naravnih prvin ustvarja nova vidno privlačna krajina. Pri načrtovanju v območju kmetijskih zemljišč se ohranja značilnosti pravilne parcelne strukture vezanih na razširitve ob Selški Sori, ter celke v strmih pobočjih in zaobljenih grebenih (Kulturne krajina Sorica – Danje – Torka, Kulturna krajina Davča). Pri tem se ohranjajo tudi prvine, ki členijo prostor: vegetacijske (obmejki, osamela drevesa, nižinski gozd) in gospodarska poslopja (kozolci, skednji itd.) v njihovi izvirni postavitvi, velikost in rabi. Z vzdrževanjem gozdnega roba se preprečuje zaraščanje kmetijskih površin.

(5)V gozdovih se zagotavlja sonaravno gospodarjenje. Gozdne površine imajo velik gospodarski, energetski in turistični potencial. Ohranjajo se njegove ekološke in socialne funkcije. Gospodarjenje z gozdom po posameznih podrobnih opredelitvah: – Večnamenski gozdovi so namenjeni predvsem gospodarskemu izkoriščanju gozdov. – V varovalnih gozdovih, v gozdovih s posebnim namenom in v gozdovih z ekološkimi ter socialnimi funkcijami s 1. stopnjo poudarjenosti so dopustni le posegi in dejavnosti za namensko gospodarjenje s temi območji. Izjemoma so dopustni posegi za gospodarsko infrastrukturo, če ne ogrožajo ali onemogočajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov. – Posegi, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi in ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd, se lahko izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja, ki ga izda Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

(6)Pri načrtovanju v območjih turizma in rekreacije je potrebno omogočiti dostop javnosti do kulturnih spomenikov. Načrtuje se prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture ali se povezujejo s kmetijsko dejavnostjo, navezujejo na spominski park ter površine namenjene športu, rekreaciji in turizmu. Le-ta se prednostno razvija: – v občinskem središču, kjer je predvidena ureditev obstoječih športnih površin, – na območju smučarskih centrov v Davči, Sorici in Rudnem, – v ravninskem delu občine v Dolenji vasi, kjer se spodbuja razvoj športnega letalstva, – športni park na Rovnu v Selcah, – kolesarjenje se prednostno razvija na in ob obstoječih cestah; predvideva se nova kolesarska povezava.

(7)Varuje se naravna morfologija strug ter obrežna vegetacija. Na delih vodotokov, kjer so bile naravne značilnosti vodotokov razvrednotene, se le-te revitalizira.

(8)Evidentirajo se razvrednotenja v krajini; za degradirana območja se izdela načrt sanacije. 15. člen (območja prepoznavnih naravnih kvalitet prostora)

(1)Na območju Občine Železniki se varujejo naravne vrednote, habitatne tipe, ekološko pomembna območja in območja Nature 2000, skladno z usmeritvami v prilogi Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, ki je obvezna priloga tega odloka. Opisi in grafični prikazi so zbrani v prilogi Prikaz stanja prostora, ki je obvezna priloga tega odloka.

(2)Usmeritve za varstvo in razvoj ekološko pomembnih območij: 21400 Ratitovec – Jelovica – Ohranja se obseg gozdnih, travniških in ornih površin ter trajnih nasadov. – Ohranja se obseg ekstenzivnih suhih in vlažnih travišč. – Izvaja se ekstenzivna paša ali košnja enkrat do dvakrat na leto; prvič po odcvetu večine travniških rastlin v 30 m pasu ob gozdu. – Na območju se ne izvaja baliranja in požiganja suhe trave. – Izvaja se omejena paša živine z nizko obtežbo. – Gnojenje je dopustno največ enkrat letno s hlevskim gnojem. – Gozdov se ne krči, z njimi se gospodari čim bolj sonaravno. – Ohranja se mrtva drevesa in sušice (vsaj 5%). – Ohranja se gozdni rob, gozdne vrzeli in jase; v podrasti se ohranja grmovni in zeliščni sloj. – Omejuje se dejavnosti, kot so: turno smučanje, tek na smučeh, gorsko kolesarjenje, vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju, jadralno padalstvo, zmajarstvo, pohodništvo, prosto plezanje, nabiralništvo. – Množične prireditve, shode ipd. se usmerja izven občutljivejših območij narave. 54600 BIegoš – Ohranja se obseg gozdnih, travniških in ornih površin, trajnih nasadov ter mozaičnost kmetijskih površin. – Ohranja se obstoječa dolžina linijskih struktur vegetacije (žive meje, vetrobranski pasovi, posamezna drevesa ali skupine dreves). – Ohranja se obseg ekstenzivnih suhih in vlažnih travišč. – Omejuje se rabo biocidov na najnižjo možno mero, uporablja se biocide z nizko stopnjo toksičnosti za kvalifikacijsko vrsto in s kratkim časom razgradnje. – Gozdov se ne krči, z njimi se gospodari čim bolj sonaravno. – Poudarja se ekološke (biotopske) funkcije gozda. – Pospešuje se vzpostavitev potencialne naravne gozdne združbe. – Ne izvaja se pogozdovanja s tujerodnimi vrstami. – Ohranja se gozdni rob, gozdne vrzeli in jase; v podrasti se ohranja grmovni in zeliščni sloj. – Omejuje se dejavnosti, kot so: turno smučanje, tek na smučeh, gorsko kolesarjenje, vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju, jadralno padalstvo, zmajarstvo, pohodništvo, prosto plezanje, nabiralništvo, predvsem v obdobju med 1. 3.–15. 7. ter okrog zimovališč, rastišč ali lekov koconogih kur v radiju do 400 m. – Omeji se dostop do znanih gnezd ujed, njihovega habitata in habitatnega tipa. – Množične prireditve, shodi ipd. se usmerjajo izven občutljivejših območij narave.

(3)Usmeritve za varstvo in razvoj varovanih območij: SI5000001 Jelovica – Z gozdom se gospodari čim bolj sonaravno. – Ohranja se celovitost gozda, naravna gozdna združba, mrtva drevesa in sušice (vsaj 5%), gozdni rob, gozdne vrzeli in jase ter grmovni in zeliščni sloj. – Omejujejo se dejavnosti, kot so: turno smučanje, tek na smučeh, gorsko kolesarjenje, vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju, jadralno padalstvo, zmajarstvo, pohodništvo, prosto plezanje, nabiralništvo, predvsem v obdobju med

1. 3.–
3. ter okrog zimovališč, rastišč ali lekov koconogih kur v radiju do 400 m. – Omeji se dostop do znanih gnezd ujed, njihovega habitata in habitatnega tipa. – Množične prireditve, shodi ipd. se usmerjajo izven občutljivejših območij narave. Sl3000l02 Ledina na Jelovici – Na rastiščih se ne izvaja zemeljskih del (odkopavanje, zasipavanje, preoblikovanje površine, odkop kamnine itd). – Paša se ne izvaja. – Ohranja se obstoječi hidrološki režim. – Omeji se dostop do znanih gnezd ujed, njihovega habitata in habitatnega tipa. – Ohranja se celovitost gozda. – Množične prireditve, shodi ipd. se usmerjajo izven tega območja. Sl3000ll0 Ratitovec – Ohranja se obseg gozdnih, travniških in ornih površin ter trajnih nasadov. – Ohranja se obseg ekstenzivnih suhih in vlažnih travišč. – Izvaja se ekstenzivna paša ali košnja enkrat do dvakrat na leto; prvič po odcvetu večine travniških rastlin v 30 m pasu ob gozdu. – Na območju se ne izvaja baliranja in požiganja suhe trave. – Izvaja se omejena paša živine z nizko obtežbo. – Gnojenje je dopustno največ enkrat letno s hlevskim gnojem. – Gozdov se ne krči, z njim se gospodari čim bolj sonaravno. – Ohranja se gozdni rob, gozdne vrzeli in jase, v podrasti se ohranja grmovni in zeliščni sloj. – Omejuje se dejavnosti, kot so: turno smučanje, tek na smučeh, gorsko kolesarjenje, vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju, jadralno padalstvo, zmajarstvo, pohodništvo, prosto plezanje, nabiralništvo, predvsem v obdobju med 1.3.–15.
4. ter okrog zimovališč, rastišč ali Iegov koconogih kur v radiju do 400 m. – Omeji se dostop do znanih gnezd ujed, njihovega habitata in habitatnega tipa. – Množične prireditve, shode ipd. se usmerja izven občutljivejših območij narave. S13000260 Blegoš – Morebitne obnove ali vzdrževanje sakralnih objektov ter ostalih zatočišč se prilagodi življenjskemu ciklu in potrebam netopirjev. Na območju habitata vrst se za nočno razsvetljavo ne uporablja svetil z visokim deležem UV svetlobe. – Ohranja se obseg gozdnih, travniških in ornih površin ter trajnih nasadov. – Ohranja se mozaičnost kmetijskih površin. – Ohranja se obstoječa dolžina linijskih struktur vegetacije (žive meje, vetrobranski pasovi, posamezna drevesa ali skupine dreves). – Ohranja se obseg ekstenzivnih suhih in vlažnih travišč. – Omejuje se rabo biocidov na najnižjo možno mero, uporablja se biocide z nizko stopnjo toksičnosti za kvalifikacijsko vrsto in s kratkim časom razgradnje. – Gozdov se ne krči, z njim se gospodari čim bolj sonaravno. – Poudarja se ekološke (biotopske) funkcije gozda, pospešuje se vzpostavitev potencialne naravne gozdne združbe. – Ne izvaja se pogozdovanja s tujerodnimi vrstami – Ohranja se gozdni rob, vrzeli in jase ter grmovni in zeliščni sloj. – Omejuje se dejavnosti, kot so: turno smučanje, tek na smučeh, gorsko kolesarjenje, vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju, jadralno padalstvo, zmajarstvo, pohodništvo, prosto plezanje, nabiralništvo, predvsem v obdobju med
5. 3.–
7. ter okrog zimovališč, rastišč ali lekov koconogih kur v radiju do 400 m. – Omeji se dostop do znanih gnezd ujed, njihovega habitata in habitatnega tipa. – Množične prireditve, shode ipd. se usmerja izven občutljivejših območij narave.
8. člen (območja prepoznavnih ustvarjenih kvalitet prostora)

(1)Območja prepoznavnih ustvarjenih kvalitet prostora predstavljajo vsi objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine ter krajinsko območje Zgornja Selška dolina, ki je prepoznano na nacionalni ravni (Strategija prostorskega razvoja Slovenije). Objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine so razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je priloga temu aktu, in v drugih uradnih evidencah.

(2)Pri načrtovanju prostorskih ureditev se v teh območjih upoštevajo usmeritve, izhodišča in drugi varstveni pogoji, ki veljajo za ta območja. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva kulturne dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine.

(3)V teh območjih velja, da niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kvalitet prostora. Spodbuja se dejavnosti in ravnanja, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, izobraževalne in druge pomene kulturne dediščine ter drugih prepoznanih kvalitet prostora.

(4)Pri načrtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik. 17. člen (raba in varstvo voda ter obvodnih ekosistemov in poplavna območja)

(1)Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo, skladno s predpisi s področja urejanja voda.

(2)Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča nad visoko vodnimi nasipi. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah

1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah
2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah
3. reda zunaj območij naselja sega najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča. Vodotok
4. reda na območju Občine Železniki je Selška Sora, vsi ostali vodotoki pa sodijo v vodotoke
5. reda.

(3)Poplavna varnost osrednjega poselitvenega območja Železnikov se rešuje z ukrepi predvidenimi v Državnem prostorskem načrtu, do izvedbe le-teh pa za določena območja (EUP) tudi s predhodnimi omilitvenimi ureditvami, ki ob njihovi izvedbi in pozitivnem soglasju pristojnega upravljavca omogočajo izvajanje dejavnosti, gradnjo in druge ureditve skladno s predpisi o vodah. 3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena 18. člen (razvoj prometne infrastrukture)

(1)Infrastrukturna omrežja se razvija skladno s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanjo infrastrukturno opremljenost se dopolni na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno opremo in energetsko infrastrukturo. Pri načrtovanju in gradnji infrastrukture je potrebno zagotoviti, da je le-ta v prostor umeščena tako, da ne prizadene varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta.

(2)Na območjih urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnove) se istočasno obnovijo ali na novo zgradijo osnovni infrastrukturni vodi. Priporočljivo naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih.

(3)Predvideva se umestitev obvozne ceste v Železnikih in zadrževalnika na Jesenovcu.

(4)Kolesarsko omrežje se ureja na območju celotne občine. Označene turistične poti, ki so primerne tudi za gorsko kolesarjenje, se vzdržuje v obstoječem obsegu.

(5)Zagotovi se ustrezno opremljenost s peš potmi znotraj naselij s sistemom pločnikov ob cestišču in samostojnimi peš koridorji. S pešpotmi znotraj naselja se prednostno ureja mesto Železniki ter naselja Studeno, Selca in Dolenja vas.

(6)Žičniško omrežje se razvija v okviru obstoječih smučišč. 19. člen (zasnova telekomunikacij)

(1)Razvoj telekomunikacijske infrastrukture se usmeri v opremljanje naselij s sodobnimi tehnološkimi rešitvami, kot je širokopasovni dostop do interneta in pokritost čim večjega območja Občine Železniki s signalom mobilne telefonije.

(2)Antenske naprave na objektih in na območjih nepremične kulturne dediščine ne smejo spreminjati ali razvrednotiti njihovega pomena in videza. 20. člen (zasnova energetske infrastrukture)

(1)Oskrba z električno energijo je zagotovljena iz obstoječe RTP 110/20 kV Železniki (DV 110 kV 1180 Okroglo–Železniki). Za potrebe rezervnega napajanja se med obstoječima RTP Železniki in predvideno RTP Bohinj, zgradi 110 + 20 kV daljnovod. Izvede se tudi rekonstrukcija RTP 35 kV ter 110 kV.

(2)Daljinsko ogrevanje se izvaja v okviru toplovoda, ki se napaja iz Toplarne v industrijski coni Alples, oziroma druge skupne kotlovnice. Kolikor interes izgradnje ni v nasprotju z načeli varstva, se spodbuja pridobivanje in raba obnovljivih virov energije, predvsem hidroenergije. Spodbuja se tudi gradnjo sistemov za ogrevanje na lesno biomaso, tako za skupinsko kot individualno ogrevanje, skladno z izdelano energetsko zasnovo Občine Železniki.

(3)Fotovoltaične elektrarne se načrtujejo v sklopu objekta (v ravnini strehe oziroma na pripadajoči zemljiški parceli).

(4)V poselitvenih območjih ter območjih varstva kulturne dediščine se energetske sisteme za distribucijo prednostno načrtuje v podzemnih vodih, kolikor trasa ne poteka preko arheološke dediščine. 21. člen (zasnova komunalne infrastrukture)

(1)Na območju mesta Železniki in v ostalih naseljih, kjer prevladuje strnjena poselitev, se oskrba s pitno vodo vrši iz javnih vodovodov, s katerimi se upravlja na osnovi dobre higienske prakse.

(2)Za odvajanje in čiščenje odpadne vode so v občini zgrajeni kanalizacijski sistemi: Železniki–Rudno, Selca–Dolenja vas in Zali Log. Glede na ekonomsko upravičenost izvedbe, se gradijo kanalizacijski sistemi po naseljih.

(3)Čistilna naprava Studeno se rekonstruira na način, da se poveča zmogljivost in hkrati zagotovi tudi sprejemno postajo za greznične vode iz individualnih čistilnih naprav in greznic. Podpira se izgradnjo individualnih čistilnih naprav na območjih kjer kanalizacijski sistem ni zgrajen in predviden.

(4)S sistemom za ločeno zbiranje odpadkov so opremljena vsa naselja. Vsa nelegalna odlagališča odpadkov v občini se sanira. Do izgradnje lokalnega ali regijskega odlagališča gradbenih odpadkov, se le-tega zagotovi na organiziranem urejenem odlagališču v občini oziroma izven Občine Železniki. 4. Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje 22. člen (okvirna območja naselij in območja sanacije razpršene gradnje)

(1)Okvirna območja naselij poleg obstoječih območij znotraj meja stavbnih zemljišč obsegajo tudi površine, ki predstavljajo potencialna območja širitve naselij.

(2)Negativen pojav razpršene gradnje se pojavljajo v odprtem prostoru Davče in Zgornje Sorice. Sanacija je predvidena predvsem v prilagoditvi objektov značilni arhitekturni identiteti z upoštevanjem oblikovalskih in urbanističnih načel določenih za posamezno enoto urejanja prostora (splošna ali posebna določila izvedbenega dela OPN). 5. Okvirna območja razpršene poselitve 23. člen (okvirna območja razpršene poselitve)

(1)Območja razpršene poselitve, ki so sestavljena iz več objektov, s kmetijskimi ali stanovanjskimi objekti in turistične kmetije v hribovitih predelih z nižjo gostoto prebivalstva, oziroma na demografsko ogroženih območjih so opredeljene kot posebna območja razpršene poselitve. Okvirna območja tovrstne poselitve obsegajo območja, samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij, in sicer: Davča, Dražgoše, Golica, Kališe, Lajše, Martinj vrh, Ojstri vrh, Osojnik, Podlonk, Rudno, Podporezen, Potok, Prtovč, Ravne, Smoleva, Sp. Danje, Sp. Sorica, Topolje, Torka, Zabrekve, Zala, Zabrdo, Zg. Danje, Zg. Sorica.

(2)Območja razpršene poselitve se širijo kadar gre za širitev kmetije ali kadar gre za razvoj dejavnosti (dopolnilne) vezane na kmetijo.

1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
2. člen (razvoj poselitve in celovito prenovo)

(1)Razvoj poselitve se osredotoča na izboljševanje kakovosti prostorskih ureditev v obstoječih poselitvenih območjih.

(2)Notranji razvoj naselij obsega predvsem: – zgoščevanje poselitve ob upoštevanju zagotovitve kakovosti bivanja v naseljih Dolenja vas, Selca in Studeno, ter upoštevanju tradicionalne strukture ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihovo značilno podobo silhuet in robov kot delov kulturne krajine (Sorica in podratitovške vasi, Železniki, Selca, Dolenja vas), – vzpodbujanje notranjega razvoja naselja Zali Log, zlasti s kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov, – ustvarjanje nove kvalitetnejše strukture in rabe urbanega prostora v mestu Železniki, – ohranjanje stavbne in naselbinske dediščine na območju vseh naselji v Občini Železniki.

(3)Celovita prenova naselij se izvaja s: – prenovo in revitalizacijo obstoječega stavbnega fonda, – ohranja se kvalitetno stavbno in urbano strukturo ter ustvarja arhitekturne prepoznavnosti skladno z obstoječimi elementi, – vsebinsko, programsko in oblikovno prenovo javnih odprtih in zelenih površin, – varovanje podobe, merila in krajinskega okvira naselij, – prenovo komunalne infrastrukture, – sanacijo degradiranih območij.

(4)Usmeritve za širitev območij naselij: – širitve se usmerjajo v lokalna in oskrbna središča na druga kmetijska in gozdna zemljišča, z upoštevanjem možnosti priključitve ter na prometno, komunalno infrastrukturo in čistilno napravo, – s širitvijo se ohranja morfologija naselij krajinsko in arhitekturno prepoznavnosti ter tipologije naselij, – nova območja se opredeljujejo na površinah, ki omogočajo funkcijsko in oblikovno nadgradnjo naselij, – upoštevajo se značilnosti arhitekturne krajine Železniki, za katero je značilna sestavljenost iz posameznih gruč kot razložena vas, kjer so dominante ob naseljih, ali pa so to zaselki v pobočju, – ohranjajo se kvalitetni pogledi na silhuete naselij, pogledi na strma pobočja Ratitovca, Dražgoške gore, Zg. in Sp. Sorico z zaselki in samotnimi kmetijami ter cerkvami ter na dominante znotraj naselij, cerkva in njihovih zvonikov, včasih poudarjenih z habitusom drevesa, – varuje se rob naselij s sadovnjaki ali obvodno vegetacijo (zahodni rob Dolenje vasi, južni rob Selc, vzhodni rob Železnikov), varuje se rob naselij in njihova povezava z zaledjem.

(5)Razpršena poselitev se sanira s funkcionalnim zaokroževanjem in dopolnjevanjem. Nova razpršena gradnja ni dovoljena, ker ima negativne prostorske, socialne, družbene, ekonomske in okoljske posledice.

(6)Za zagotavljanje ohranjanja poselitve na območjih razpršene poselitve se: – varuje in ohranja obstoječa območja poselitve, – prepoveduje se vsakršno novo razpršeno gradnjo, ki ne služi neposrednim potrebam kmečkih gospodarstev, razvoju turizma ali dopolnilnih dejavnosti, – rekonstrukcija, dozidava in nadzidava imajo prednost pred novogradnjami, – Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

(7)Območja celovite prenove so: – UR 895 Železniki – Trško naselje, – UR 20385 Trojar – zaselek, – UR 12111 Zgornje Danje – zaselek, – UR12110 Zali Log – vas, – UR 12109 Sorica – vas, – UR 12108 Selca – vas, – UR 12107 Ravne – zaselek, – UR 20462 Spodnje Danje – vas, – UR 12614 Zabrdo – zaselek.

(8)Razvoj občinskega središča se načrtuje na podlagi urbanističnega načrta. Območja celovite prenove mesta Železniki: – Kot območja celovite prenove Na Plavžu se predelijo območja starega jedra mesta Železniki, ki je z Odlokom o razglasitvi starega jedra Železnikov za urbanistični in kulturni spomenik valorizirano in razglašeno kot urbanistični in kulturni spomenik. Vsa načrtovanja in izvedbe posegov v tem prostoru morajo potekati v sodelovanju in pod nadzorom pristojnega zavoda. Za del Železnikov velja pogoj arheološkega nadzora. – Vsa načrtovana dela – namembnosti in gradbeni posegi na prostoru širšega zavarovanega območja morajo upoštevati neposredno bližino urbanističnega spomenika in ne smejo na njega funkcionalno niti vizualno negativno vplivati. – Potrebno je zagotoviti varstvo zgodovinskega značaja in vseh materialnih, kulturnih in zgodovinskih sestavin, ki naselje določajo in katerih ogrožanje bi prizadelo njegovo avtentičnost. Zlasti je pomemben zunanji kontekst, predvsem ohranjanje homogenosti in drugih skupinskih vrednot. – Območja celovite prenove se določi z enotami urejanja prostora s podrobno namensko rabo CU za katere poleg splošnih veljajo tudi posebne določbe. Območja notranjega razvoja mesta Železniki: – Območje notranjega razvoje Železniki center je v pretežni meri namenjeno zagotavljanju površin, ki so v javnem interesu. Površine javnega interesa so dostopne vsem uporabnikom ne glede na funkcijo, merilo, program in lastništvo ter spodbujajo obstoječe, načrtovane ali prenovljene programe. So ogrodje za delovanje in percepcijo naselja. – Na območje notranjega razvoja se formira jedro mestnega značaja z mestni trgom v osrednjem delu območja centralnih dejavnosti ob obstoječem objektu za šport in rekreacijo. Jedro občine se dopolnjuje z atraktivnimi centralnimi in družbenimi dejavnostmi, ki so enakomerno razporejene in dostopne. – Objekt v katerem je trgovina, predvsem pa javni odprti prostor med obstoječimi objekti in regionalno cesto, se oblikovno, vsebinsko in programsko prenovi. – Usmeritve za prenovo javne odprte površine v središči mesta Železniki: – Na javne odprte površine se smiselno umešča prvine, ki zvišujejo kakovost bivanja v urbanem prostoru na način, da so vsem uporabnikom dostopne v najširšem pomenu torej: fizično, vizualno in simbolno. – Na javnih odprtih površinah se za vse uporabnike in uporabniške skupine zagotavlja kompleksnost, pestrost in mnogoterost prostorov. – Prostore naj se členi tako, da ponujajo tako zasebnost kot vključevanje v družabne dejavnosti. – Z načinom oblikovanja naj se zagotavlja enotnost prostora, ki zvezno teče in je oblikovan tako, da enakovredno vključuje vse uporabnike, ne glede na način gibanja. – Javne odprte površine naj se načrtuje in oblikuje tako, da se zagotavlja čim bolj enakomerno porazdelitev načinov uporab, in sicer: dolgotrajnejših aktivnih in pasivnih dejavnosti ter dejavnosti prehajanja skozi prostor. – Dele javnih odprtih površin za potrebe posameznih dejavnosti se načrtuje tako, da se uporabe med seboj ne prekrivajo in ne izključujejo. – Smiselno in premišljeno se ne puščajo, pač pa načrtujejo prazni prostori, ki naj jih zapolnijo pričakovani uporabniki ali skupine uporabnikov. – Predvidenim ali želenim prevladujočim dejavnostim naj prav tako sledijo tudi oblikovalski prijemi tako prostora kot celote, kot tudi posameznih prvin v njem, z namenom privabljanja določenih skupin uporabnikov in s tem povezanih dejavnosti, naj se smiselno uporabljajo tudi oblikovalski vidiki urejanja prostora (barva, tekstura, oblike prostorskega reda …). – Prostor se načrtuje in oblikuje tako, da posamezni deli predstavljajo določena potencialna okolja oziroma prostore priložnosti za razvoj določene dejavnosti. – Javne odprte površine naj bodo redno vzdrževane, s čimer se zagotavlja varnost in izogne neželenim vedenjem. – Rešitev se lahko pridobi z urbanističnim, arhitekturnim in krajinsko-arhitekturnim natečajem. Posamezna večja zaključena območja javnih in zelenih površin – območja zelenega sistema: – Površine namenjenih javnemu dobrem obsegajo: območje za šport in rekreacijo, obvodni zeleni sistem, trški prostor mestnega značaja znotraj urbanega središča Železnikov, druge zelene površine s pešpotmi in kolesarskimi potmi, ter parkirišča. – Obvodni prostor je potrebno v čim večji meri ohraniti nepozidan. Krajinske ureditve ob vodotokih se načrtuje sonaravno. Priporočljivo je urediti parkovno potezo vzdolž vodotoka, ki bi poleg sprehajanja vključevala še družabne vsebine in pester program aktivnosti v odprtem prostoru. Krajinska ureditev in zasaditev morata ohranjati prvine obvodne krajine in z ureditvami izboljšati stanje krajinske podobe. Za zasaditev je potrebno uporabiti avtohtone obvodne vrste. Izjema so objekti, ki so zaradi svoje funkcije neposredno vezani na vodo. Rešitev je priporočljivo pridobiti s krajinsko-arhitekturnim natečajem. – Zasnova ureditve zelenih površin lahko obsegajo tudi kmetijska zemljišča in gozdove, kjer se primarna raba ohranja. 7. Usmeritve za razvoj v krajini 25. člen (razvoj v krajini)

(1)Razvoj krajine prednostno zagotavlja: – ohranjanje prepoznavnosti kakovosti krajine, – izkoriščanje in vzdrževanje potenciala za sedanje in prihodnje dejavnosti v krajini, – ohranitev naravnih prvin krajinske zgradbe in spontanosti naravnih procesov, – varno, privlačno, kakovostno in prijetno bivalno okolje.

(2)Pri načrtovanju v krajini se upošteva: – varstvo kulturne dediščine, ohranjanje kulturne krajine in kakovost prostorskih struktur, ki ohranjajo in vzpostavljajo prepoznavnost krajine, – strukturno urejenost prostora, način povezave z naselbinsko dediščino v naseljih in zgodovinski razvoj območja, – kulturni in simbolni pomen ter doživljajsko vrednost krajine, ki jo predstavljajo pestra kulturna krajina, arheološka, stavbna in naselbinska dediščina, – izdelane raziskave s področja krajinskih, arhitekturnih in etnoloških regij ter ustrezni predpisi s področja varstva kulturne dediščine, – varstvene režime za posamezna področja kulturne dediščine, – ohranitev značilnega stika naselij in odprte krajine, – ohraniti vidno privlačne dele krajine, vedute oziroma kvalitetne poglede na naselja oziroma njihove dele, – na območju kulturne dediščine in spomenikov ter njihovih vplivnih območij se vzpodbuja dejavnosti, ki krepijo prepoznavnost območij kulturne dediščine.

(3)Zagotavlja se dolgoročni razvoj in ohranjanje obstoječih kmetijskih površin. Na območjih prepoznavnih kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine se ohranja obstoječo kmetijsko rabo in strukturo.

(4)Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba.

(5)Z vidika varovanja voda ter vodnega in obvodnega prostora so načrtovani ukrepi in usmeritve, ki omogočajo trajnejšo rešitev kakovosti vode: – obstoječe vodne vire se varuje pred onesnaženjem, – sanira se neprimerno utrjene vodotoke, – ureja in vzdržuje se hudournike, – varuje se podzemne vode, – zagotavlja se dolgoročne in trajne protierozijske ukrepe, – pri aktivnostih za izboljšanje stanja voda se upošteva čezmejni vpliv.

(6)Ohranja se značilna podoba kulturne krajine; posebej se varujejo kmetijske površine s kozolci. 26. člen (območja potencialnih naravnih in drugih nesreč)

(1)V Občini Železniki so območja potencialnih naravnih nesreč zlasti območja, ki so ogrožena zaradi poplav, hudournikov, plazov in erozije. Poplavna ogroženost poselitvenih območij je največja v Železnikih. Hudourniški pritoki Selške Sore najbolj ogrožajo infrastrukturne objekte, predvsem ceste (Davščica) in javni vodovod za Železnike (Plenšak). Zemeljski plazovi in erozijska območja so evidentirani na območju celotne občine. Na teh območjih je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.

(2)Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se omejuje načrtovanje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.

(3)Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.

(4)Na območjih vodo deficitarnosti in suše se ne umešča novih dejavnosti, ki povečujejo porabo vode in s tem prizadenejo oskrbo s pitno vodo ter ogrozijo bogatenje podtalnice ali izvirov in minimalni pretok vodotokov. Obstoječe dejavnosti je potrebno prilagoditi tako, da je poraba vode čim manjša.

(5)Skladno z načrtom zaščite in reševanja v Občini Železniki so na območju občine določeni naslednji objekti oziroma območja, pomembna s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: – lokacije siren, namenjenih obveščanju javnosti v primeru naravnih in drugih nesreč: Gasilski dom Selca, Sorica, Rudno, Zali Log, v objektu podjetja Alples, Domel, Dom oprema, osnovne šole v Dražgošah in v Davči, nekdanjega gasilskega doma v Železnikih, – sanitetna sprejemališča, zbirna mesta za reševalne ekipe, zbirna mesta za materialno pomoč in zbirna mesta tuje pomoči: Kulturni dom Železniki in osnovna šola Železniki, – heliodrom: Studeno, Rudensko polje in tudi Primčev log, – pokopališča: Davča, Dražgoše, Selca, Sorica, Zali Log, Železniki, ter pokopališča za pokop večjega števila ljudi na obstoječih pokopališčih v Železnikih in Selcih, – pokopališča za živali: Bukovško polje, – deponija ruševin: odlagališče gradbenih odpadkov pri Naklem, – zbirna mesta za gradbeno mehanizacijo: prostor ob občinski upravi, – lokacija za postavitev zasilnih bivališč: Športni park Rovn, – dekontaminacijska postaja: območje podjetij Alples, Domel in OŠ Železniki. 8. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč 27. člen (določitev namenske rabe zemljišč) V izvedbenem delu OPN se določijo območja naslednjih osnovnih namenskih rab zemljišč: – stavbna zemljišča, – kmetijska zemljišča, – gozdna zemljišča, – vodna zemljišča, – druga zemljišča. III. IZVEDBENI DEL 28. člen (enote urejanja prostora)

(1)Celotno območje Občine Železniki je razdeljeno na enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP), ki obsegajo naselje ali del naselja ali del odprtega prostora. Za posamezno enoto EUP je določena namenska raba in prostorski izvedbeni pogoji.

(2)EUP so označene s črkovno oznako naselja tekočo številko EUP. Manjša območja znotraj EUP so označena s črkovno oznako in tekočo številko EUP s poddelilko. +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | Št. | Naselje | EUP | Raba | Način | |naselja| | | | urejanja| +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 1 |Davča |DAV01- |LN |PIP | | | |01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 1 |Davča |DAV01-K|A,CD(c),CD |PIP | | | | |(i),E,G,K1,K2,IP,IG,PC,VC| | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 1 |Davča |DAV01- |BT |PIP | | | |S/01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 1 |Davča |DAV01- |BT |PIP | | | |S/02 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 1 |Davča |DAV01- |BT |PIP | | | |S/03 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 1 |Davča |DAV01- |BT |PIP | | | |S/04 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 1 |Davča |DAV01- |A, BT, K1, K2, G, PC, |PIP | | | |S/05 |PO, VI | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 2 |Dolenja |DOV02- |SK |PIP | | |vas |01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 2 |Dolenja |DOV02- |SK, IG |PIP | | |vas |02 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 2 |Dolenja |DOV02- |SSe(

1. s)|PIP | | |vas |03 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 2 |Dolenja |DOV02- |SSe(
2. s)|PIP | | |vas |04 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 2 |Dolenja |DOV02- |SSe(
3. s)|PIP | | |vas |05 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 2 |Dolenja |DOV02- |SSe(
4. s)|PIP | | |vas |06 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 2 |Dolenja |DOV02- |O |PIP | | |vas |07 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 2 |Dolenja |DOV02- |IG |PIP | | |vas |08 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 2 |Dolenja |DOV02- |CD(
5. c)|PIP | | |vas |09 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 2 |Dolenja |DOV02- |ZS |PIP | | |vas |10 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 2 |Dolenja |DOV02- |K1 |PIP | | |vas |12 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 2 |Dolenja |DOV02-K|A, G, K1, K2, PC, VC |PIP | | |vas | | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 3 |Dražgoše |DRA03- |SK |PIP | | | |01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 3 |Dražgoše |DRA03- |SK |PIP | | | |02 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 3 |Dražgoše |DRA03- |SK |PIP | | | |03 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 3 |Dražgoše |DRA03- |SSe(
6. s)|OPPN | | | |04 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 3 |Dražgoše |DRA03- |SK |PIP | | | |05 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 3 |Dražgoše |DRA03- |SK |PIP | | | |06 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 3 |Dražgoše |DRA03- |SK |PIP | | | |07 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 3 |Dražgoše |DRA03-K|A,BT,CD |PIP | | | | |(c),G,K1,K2,PC,ZK,ZP,ZS | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 3 |Dražgoše |DRA03- |A |PIP | | | |S/01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 3 |Dražgoše |DRA03- |G, K1 |PIP | | | |S/02 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 4 |Golica |GOL04- |SK |PIP | | | |01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 4 |Golica |GOL04- |LN |PIP | | | |02 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 4 |Golica |GOL04-K|A, CD(c), G, K1, K2, T |PIP | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 5 |Kališe |KAL05- |SK |PIP | | | |01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 5 |Kališe |KAL05-K|A, CD(c), G, K1, K2 |PIP | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 6 |Martinj |MAV06- |LN |PIP | | |vrh |01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 6 |Martinj |MAV06-K|A, E, G, K1, K2 |PIP | | |vrh | | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 7 |Ojstri vrh |OJV07- |SK |PIP | | | |01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 7 |Ojstri vrh |OJV07-K|A, G, K1, K2 |PIP | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 8 |Osojnik |OSO08-K|A, G, K1, K2 |PIP | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 9 |Podlonk |POD09- |SK |PIP | | | |01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 9 |Podlonk |POD09- |SK |PIP | | | |02 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 9 |Podlonk |POD09-K|A, G, K1, K2 |PIP | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 10 |Podporezen |PRZ10-K|A, G, K2, PC, VC |PIP | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 11 |Potok |POT11- |SK |PIP | | | |01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 11 |Potok |POT11- |LN |PIP | | | |02 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 11 |Potok |POT11-K|A, E, G, K1, K2, PC |PIP | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 12 |Prtovč |PRT12- |SK |PIP | | | |01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 12 |Prtovč |PRT12-K|A, CD(c), G, K1, K2 |PIP | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 13 |Ravne |RAV13- |SK |PIP | | | |01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 13 |Ravne |RAV13-K|A, G, K1, K2 |PIP | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 14 |Rudno |RUD14- |SK |PIP | | | |01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 14 |Rudno |RUD14- |IK |PIP | | | |02 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 14 |Rudno |RUD14-K|A, E, G, K1, K2, O, PC, |PIP | | | | |PO | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 14 |Rudno |RUD14- |ZS |PIP | | | |S/1 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 14 |Rudno |RUD14- |G, K1, K2, PO |PIP | | | |S/2 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 15 |Selca |SEL15- |SK |PIP | | | |01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 15 |Selca |SEL15- |SSe(
7. s)|PIP | | | |02 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 15 |Selca |SEL15- |CD(
8. i)|PIP | | | |03 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 15 |Selca |SEL15- |SK |PIP | | | |04 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 15 |Selca |SEL15- |SK |PIP | | | |05 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 15 |Selca |SEL15- |SK |PIP | | | |06 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 15 |Selca |SEL15- |SSe(
9. s)|PIP | | | |07 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 15 |Selca |SEL15- |SB |PIP | | | |08 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 15 |Selca |SEL15- |ZK |PIP | | | |09 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 15 |Selca |SEL15- |IP |PIP | | | |10 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 15 |Selca |SEL15- |ZS |PIP | | | |11 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 15 |Selca |SEL15- |SSe(
10. s)|OPPN | | | |12 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 15 |Selca |SEL15- |CU |PIP | | | |13 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 15 |Selca |SEL15-K|A, G. K1, K2, PC, VC |PIP | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 16 |Lajše |LAJ16- |SK |PIP | | | |01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 16 |Lajše |LAJ16- |SK |PIP | | | |02 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 16 |Lajše |LAJ16-K|A, CD(c), G, K1, K2, PC |PIP | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 17 |Smoleva |SMO17- |SK |PIP | | | |01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 17 |Smoleva |SMO17-K|A, G, K1, K2, IG |PIP | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 18 |Sp. Sorica |SPS18- |SK |PIP | | | |01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 18 |Sp. Sorica |SPS18- |SK |PIP | | | |02 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 18 |Sp. Sorica |SPS18- |SK |PIP | | | |03 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 18 |Sp. Sorica |SPS18- |SK |PIP | | | |04 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 18 |Sp. Sorica |SPS18- |CD(
11. c)|PIP | | | |05 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 18 |Sp. Sorica |SPS18-K|A, G, K1, K2, O, PC, VC |PIP | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 19 |Sp. Danje |SPD19- |SK |PIP | | | |01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 19 |Sp. Danje |SPD19- |SK |PIP | | | |02 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 19 |Sp. Danje |SPD19-K|A, CD(c), G, K1, K2, O, |PIP | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 20 |Studeno |STU20- |SK |PIP | | | |01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 20 |Studeno |STU20- |SSe(
12. s)|PIP | | | |02 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 20 |Studeno |STU20- |SK |PIP | | | |03 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 20 |Studeno |STU20- |O |PIP | | | |04 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 20 |Studeno |STU20-K|G, K1, K2, PC, VC |PIP | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 21 |Topolje |TOP21- |SK |PIP | | | |01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 21 |Topolje |TOP21-K|A, G, K1, K2, IG |PIP | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 22 |Torka |TOR22- |SK |PIP | | | |01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 22 |Torka |TOR22-K|A, G, K1, K2 |PIP | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 23 |Zabrdo |ZBD23- |SK |PIP | | | |01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 23 |Zabrdo |ZBD23-K|A, G, K2 |PIP | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 24 |Zabrekve |ZAB24- |SK |PIP | | | |01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 24 |Zabrekve |ZAB24- |LN |PIP | | | |02 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 24 |Zabrekve |ZAB24-K|A, CD(c), E, G, K1, K2 |PIP | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 25 |Zala |ZAL25- |LN |PIP | | | |01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 25 |Zala |ZAL25-K|A, G, K2 |PIP | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 26 |Zali Log |ZIL26- |SK |PIP | | | |01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 26 |Zali Log |ZIL26- |ZS |PIP | | | |02 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 26 |Zali Log |ZIL26- |SK |PIP | | | |03 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 26 |Zali Log |ZIL26-K|A, CD(
13. c), G, K1, K2, O, |PIP | | | | |PC, SP, VC | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 27 |Zg. Sorica |ZGS27- |SK |PIP | | | |01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 27 |Zg. Sorica |ZGS27- |SK |PIP | | | |02 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 27 |Zg. Sorica |ZGS27- |SK |PIP | | | |03 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 27 |Zg. Sorica |ZGS27- |SK |PIP | | | |04 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 27 |Zg. Sorica |ZGS27- |LN |PIP | | | |05 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 27 |Zg. Sorica |ZGS27-K|A, E, G, K 1, K2, O, PC, |PIP | | | | |SP, VC | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 27 |Zg. Sorica |ZGS27- |BT |PIP | | | |S/1 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 27 |Zg. Sorica |ZGS27- |A, BT, G, K1, K2, PC, |PIP | | | |S/2 |PO, VI, O | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 28 |Zg. Danje |ZGD28- |SK |PIP | | | |01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 28 |Zg. Danje |ZGD28-K|A, G, K1, K2 |PIP | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |CU |OPPN/PIP | | | |01 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |CU |OPPN/PIP | | | |02 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |CU |PIP | | | |03 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |CU |PIP | | | |04 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |ZK, SSe(
14. s)|OPPN | | | |05 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |SSv(
15. s)|PIP | | | |06 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |CU |OPPN | | | |07 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |CD(
16. i)|PIP | | | |08 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |BC |PIP | | | |09 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |SSv(
17. s)|PIP | | | |10 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(
18. s)|PIP | | | |11 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(
19. s)|PIP | | | |12 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(
20. s)|PIP | | | |13 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(
21. b)|PIP | | | |14 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(
22. s)|PIP | | | |15 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(
23. b)|PIP | | | |16 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(
24. b)|PIP | | | |17 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(
25. s)|PIP | | | |18 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(
26. s)|OPPN | | | |19 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(s), SK |PIP | | | |20 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(
27. s)|PIP | | | |21 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(
28. s)|PIP | | | |22 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(
29. s)|PIP | | | |23 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(
30. s)|PIP | | | |24 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(
31. s)|PIP | | | |25 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(
32. s)|OPPN | | | |26 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(
33. s)|PIP | | | |27 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |E |PIP | | | |28 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |IP |PIP | | | |29 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |IP |PIP | | | |30 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |IP |PIP | | | |31 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |IP |PIP | | | |32 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |IP |PIP | | | |33 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |SK |PIP | | | |34 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29- |ZS |PIP | | | |36 | | | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ | 29 |Železniki |ŽEL29-K|A, G, K1, K2, O, PC, VC |PIP | +-------+-----------+-------+-------------------------+---------+ 9. Območja namenske rabe prostora 29. člen (namenska raba prostora)

(1)OPN za celotno območje Občine Železniki določa območja osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora. Območja namenske rabe so določena gleda na fizične lastnosti in predvideno rabo prostora.

(2)V EUP je podrobnejša namenska raba določena na podlagi pretežne rabe prostora; v mestu Železniki pa na podlagi UN. 30. člen (vrste območij osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora) I. Območja stavbnih zemljišč so razdeljena na naslednja območja ali površine podrobnejše namenske rabe: +---------+-----------------------------------------------------+ |S |območja stanovanj | | |so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim in | | |se delijo na: | +---------+-----------------------------------------------------+ |SSe(

1. b)|stanovanjske površine | | |eno- in dvostanovanjskih stavb (v nizu) namenjene | | |bivanju brez spremljajočih dejavnosti | +---------+-----------------------------------------------------+ |SSe(
2. s)|stanovanjske površine | | |eno- in dvostanovanjskih stavb namenjene bivanju s | | |spremljajočimi dejavnostmi | +---------+-----------------------------------------------------+ |SSv(
3. s)|stanovanjske površine | | |večstanovanjskih stavb namenjene bivanju s | | |spremljajočimi dejavnostmi | +---------+-----------------------------------------------------+ |SB |stanovanjske površine za posebne namene | | |so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih| | |skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in | | |drugih socialnih skupin) | +---------+-----------------------------------------------------+ |SK |površine podeželskega naselja | | |so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi | | |dejavnostmi in bivanju | +---------+-----------------------------------------------------+ |SP |površine počitniških hiš, ki so namenjene za počitek | +---------+-----------------------------------------------------+ |C |območja centralnih dejavnosti | | |namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim | | |dejavnostim ter bivanju in se delijo na: | +---------+-----------------------------------------------------+ |CU |osrednja območja centralnih dejavnosti | | |kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre| | |pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, | | |storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, | | |vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in | | |podobnih dejavnosti ter bivanje | +---------+-----------------------------------------------------+ |CD(
4. i)|druga območja centralnih dejavnosti | | |ki so namenjene izobraževanju | +---------+-----------------------------------------------------+ |CD(
5. c)|druga območja centralnih dejavnosti | | |ki so namenjena opravljanju verskih obredov | +---------+-----------------------------------------------------+ |I |območja proizvodnih dejavnosti | | |pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in | | |spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim | | |in se delijo na: | +---------+-----------------------------------------------------+ |IP |površine za industrijo | | |ki so namenjene industrijskim dejavnostim trgovskim, | | |poslovnim in proizvodnim dejavnostim | +---------+-----------------------------------------------------+ |IG |gospodarske cone | | |ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, | | |trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim | +---------+-----------------------------------------------------+ |IK |površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo | | |ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno | | |pridelavo rastlin ali rejo živali | +---------+-----------------------------------------------------+ |B |posebna območja | | |so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za | | |turizem, nakupovalna središča in podobno in se delijo| | |na: | +---------+-----------------------------------------------------+ |BT |površine za turizem | | |so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom | | |za turistično ponudbo in nastanitev | +---------+-----------------------------------------------------+ |BC |športni centri | | |so športne površine in objekti namenjeni športnim | | |aktivnostim in športnim prireditvam | +---------+-----------------------------------------------------+ |Z |območja zelenih površin | | |namenjena preživljanju prostega časa, predvsem | | |rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi | | |kakovosti bivanja in se delijo na: | +---------+-----------------------------------------------------+ |ZS |površine za oddih, rekreacijo in šport | | |ki so namenjene oddihu rekreaciji in športu na | | |prostem | +---------+-----------------------------------------------------+ |ZP |parki | | |kot urejena območja odprtega prostora v naselju | +---------+-----------------------------------------------------+ |ZK |Pokopališča | | |ki so namenjena površinam za pokop in spominu na | | |umrle | +---------+-----------------------------------------------------+ |P |območja prometne infrastrukture | | |namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb | | |s področja prometa in se delijo na: | +---------+-----------------------------------------------------+ |PC |površine cest | | | | +---------+-----------------------------------------------------+ |PO |ostale prometne površine | | |ki so namenjene objektom transportne infrastrukture | | |ter objektom in napravam za odvijanje prometa | +---------+-----------------------------------------------------+ |T |območja komunikacijske infrastrukture | | |namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb | | |s področja telekomunikacij. | +---------+-----------------------------------------------------+ |E |območja energetske infrastrukture | | |namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb | | |s področja energetike | +---------+-----------------------------------------------------+ |O |območja okoljske infrastrukture | | |namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb | | |s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter | | |ravnanja z odpadki | +---------+-----------------------------------------------------+ |A |površine razpršene poselitve | | |kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke | | |gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov,| | |razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, | | |razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih | | |oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta | | |naselja) | +---------+-----------------------------------------------------+ |· |razpršena gradnja | | |kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih | | |zemljišč (informacija o dejanskem stanju). | +---------+-----------------------------------------------------+ II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ so razdeljena na naslednja območja podrobnejše namenske rabe: +---------+-----------------------------------------------------+ |K1 |površine najboljših kmetijskih zemljišč | | | | +---------+-----------------------------------------------------+ |K2 |površine drugih kmetijskih zemljišč | | | | +---------+-----------------------------------------------------+ III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ so razdeljena na naslednja območja podrobnejše namenske rabe: +---------+-----------------------------------------------------+ |G |območja gozdov | | |kot zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča | | |namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov | | |ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom | | |z gozdovih določene kot gozd. | +---------+-----------------------------------------------------+ IV. OBMOČJA VODA so razdeljena na naslednja območja podrobnejše namenske rabe: +---------+-----------------------------------------------------+ |V |območja površinskih voda | | |namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe | | |voda in se delijo na: | +---------+-----------------------------------------------------+ |VC |celinske vode | | | | +---------+-----------------------------------------------------+ |VI |območja vodne infrastrukture | | |namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in | | |vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno | +---------+-----------------------------------------------------+ V. DRUGA ZEMLJIŠČA so razdeljena na naslednja območja podrobnejše namenske rabe: +---------+-----------------------------------------------------+ |L |območja mineralnih surovin | | |namenjena za izvajanje dejavnosti s področja | | |izkoriščanja mineralnih surovin | +---------+-----------------------------------------------------+ |LN |površine nadzemnega pridobivalnega prostora | | | | +---------+-----------------------------------------------------+ 10. Prostorski izvedbeni pogoji 10.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti, vrste posegov v prostor in dopustnih gradenj 10.1.1. Dopustne vrste objektov glede na namen, možnost spremembe namembnosti objektov ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov 31. člen (vrste objektov glede na namen na celotnem območju OPN) 10.1.1.1. Na celotnem območju OPN

(1)Na celotnem območju OPN so dopustne: – gradnja novih objektov in ureditev, dozidave, nadzidave v skladu z dopustnimi vrstami objektov glede na namen, – rekonstrukcije in vzdrževalna dela zakonito zgrajenih stavb, – spremembe namembnosti zakonito zgrajenih objektov, pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z dovoljeno namembnostjo objektov v posamezni EUP, – odstranitve objektov, – agrarne operacije po predpisih, ki urejajo kmetijska zemljišča, – objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, jezovi, hudourniške pregrade in objekti za zaščito pred poplavami, mostovi, brvi, javne poti ter objekti oziroma omrežja gospodarske javne infrastrukture (tudi dovozne poti do objektov), objekti grajenega javnega dobra za katere ni predvidena priprava OPPN ali državnega prostorskega načrta, – gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, vodnega gospodarstva in zvez ter ostalih infrastrukturnih naprav je dovoljena v vseh območjih urejanja v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, – postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s PRILOGO 1 tega akta.

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena velja, da na območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine so dopustne naslednje gradnje: – vzdrževalna dela, – rekonstrukcija objekta, ki je v skladu z varstvenim režimom, ki velja za ta objekt, – gradnje novih objektov (zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih), dozidave ali nadzidave novega objekta k obstoječemu objektu in drugi dopustni posegi določeni s tem odlokom, so na območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine dopustni le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave in nadzidave objekta ali drugega dopustnega posega, ni možno najti druge rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi katerih je območje pridobilo status območja varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen s prostorskimi izvedbenimi pogoji varstva, ki veljajo za ta objekt ali območje, – odstranitev objekta ali delov objekta kulturne dediščine ni dopustna, razen pod pogoji kot jih določajo predpisi s področja varovanja kulturne dediščine. Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta ali dela objekta kulturne dediščine mora glede velikosti in drugih urbanističnih elementov upoštevati usmeritve kot jih določi pristojna javna služba ali so določeni v soglasju za raziskavo in odstranitev dediščine. 32. člen (vrste objektov glede na namen na stavbnih zemljiščih) 10.1.1.2. SS e (b) – stanovanjske površine eno in dvostanovanjskih stavb namenjene bivanju brez spremljajočih dejavnosti

(1)Na stanovanjskih površinah eno in dvostanovanjskih stavb namenjenih bivanju brez spremljajočih dejavnosti so dopustne: – eno in dvostanovanjske stavbe, večnamenske stavbe (stanovanja, storitve) pod pogojem, da je več kot 80% uporabne površine stavbe namenjene stanovanjem, garažne stavbe in parkirišča, otroška igrišča, trgi, parki in zelenice. 10.1.1.3. SS e (s) – stanovanjske površine eno in dvostanovanjskih stavb namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi

(2)Na stanovanjskih površinah eno in dvostanovanjskih stavb namenjenih bivanju s spremljajočimi dejavnostmi so dopustne: – eno in dvostanovanjske stavbe, gostinske stavbe, upravne in pisarniške stavbe, stavbe splošnega družbenega pomena, trgovske in druge stavbe za storitvene, obrtne dejavnosti (npr. žage, skladišča), ki prekomerno ne obremenjujejo okolja, garažne stavbe, parkirišča, ter večnamenske stavbe, – nestanovanjske stavbe in stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij, če gre za posege na obstoječih kmetijah, – otroška igrišča, trgi, parki in zelenice. 10.1.1.4. SS v (s) – stanovanjske površine večstanovanjskih stavb namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi

(3)Na stanovanjskih površinah večstanovanjskih stavb namenjenih bivanju s spremljajočimi dejavnostmi so dopustne: – večstanovanjske stavbe, gostinske stavbe upravne in pisarniške stavbe, stavbe splošnega družbenega pomena, trgovske in druge stavbe za storitvene, obrtne dejavnosti, ki prekomerno ne obremenjujejo okolja, garažne stavbe, parkirišča, ter večnamenske stavbe pod pogojem, da je namembnost posameznih delov stavb skladna z namembnostjo stavb iz te alineje, – otroška igrišča, trgi, parki in zelenice. 10.1.1.5. SB – stanovanjske površine za posebne namene

(4)Na stanovanjskih površinah za posebne namene so dopustni: – dom za starejše občane, socialno-varstveni zavodi in druge nastanitvene stavbe ter eno namenske ali večnamenske spremljajoče stavbe, ki služijo tej dejavnosti, garažne stavbe, parkirišča, trgi, parki in zelenice. 10.1.1.6. SK – površine podeželskih naselij in kmetij

(5)Na površinah podeželskih naselij in kmetij so dopustne: – stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, stavbe za dopolnilno dejavnost kmetij, večnamenske stavbe, gostinske stavbe namenjene turizmu in nastavitvam, pisarniške stavbe, stavbe splošnega družbenega pomena (tudi šole), trgovske stavbe, stavbe za storitvene in proizvodno obrtne dejavnosti (npr. žage, skladišča …), ki prekomerno ne obremenjujejo okolja, stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe, garažne stavbe in parkirišča, – otroška igrišča, trgi, parki in zelenice. 10.1.1.7. SP – površine počitniških hiš

(6)Na površinah počitniških hiš so dopustne: – počitniške hiše s parkiriščem. 10.1.1.8. CU – osrednja območja centralnih dejavnosti

(7)Na osrednjih območjih centralnih dejavnosti so dopustne: – trgovske, gostinske, hotel, apartmaji, proizvodne, obrtne, oskrbne, storitvene, gasilske, upravne in pisarniške stavbe, stavbe namenjene izobraževanju, otroškemu varstvu, znanstveno raziskovalnemu delu, zdravstvu, kulturi in razvedrilu, opravljanju verskih obredov, stanovanjske stavbe, večnamenske stavbe, bencinski servisi, garažne stavbe, parkirišča, otroška igrišča, trgi, parki in zelenice, – nestanovanjske stavbe, – stavbe splošnega družbenega pomena. 10.1.1.9. CD(i) – druga območja centralnih dejavnosti namenjena izobraževanju

(8)Na drugih območjih centralnih dejavnosti namenjenih izobraževanju so dopustne: – stavbe namenjene izobraževanju in znanstvenoraziskovalnemu delu, s spremljajočimi objekti (tudi vrtec), ki služijo tej dejavnosti, garažne stavbe, parkirišča, otroška igrišča, trgi in zelenice. 10.1.1.10. CD(c) – druga območja centralnih dejavnosti namenjena opravljanju verskih dejavnosti

(9)Na drugih območjih centralnih dejavnosti namenjenih opravljanju verskih dejavnosti so dopustne: – stavbe namenjene opravljanju verskih obredov, s spremljajočimi objekti, ki služijo tej dejavnosti (tudi stavbe za bivanje), pokopališke stavbe, parkirišča, parki in zelenice. 10.1.1.11. IP – površine za industrijo

(10)Na površinah za industrijo so dopustne: – stavbe namenjene industriji, proizvodnji, obrti, skladiščenju in servisom, energetski objekti, objekti za ravnanje z odpadki ter spremljajoči objekti, ki služijo tem dejavnostim (upravni prostori, trgovine lastnih proizvodov, okrepčevalnice, prometni terminali, bencinski servisi), avtopralnice, garažne stavbe, gasilski dom, parkirišča in zelenice. 10.1.1.12. IG – gospodarske cone

(11)V gospodarskih conah so dopustne: – stavbe namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim, servisnim in proizvodnim dejavnostim, nestanovanjske stavbe, večnamenske stavbe pod pogojem, da je pretežna namembnost posameznih delov stavb skladna z namembnostjo stavb iz te alineje, energetski objekti, bencinski servisi, žage, ter spremljajoči objekti, ki služijo tem dejavnostim, garažne stavbe, parkirišča in zelenice. 10.1.1.13. IK – površine z objekti s kmetijsko proizvodnjo

(12)Na površinah z objekti s kmetijsko proizvodnjo so dopustne: – ribiški dom z gostinsko ponudbo in parkiriščem, ribniki, kmetijske stavbe namenjene za intenzivno pridelavo rastlin in rejo živali s spremljajočimi objekti, ki služijo tem dejavnostim. 10.1.1.14. BT – površine za turizem

(13)Na površinah za turizem so dopustne: – gostinske stavbe namenjene turizmu in nastanitvam stavbam s spremljajočimi dejavnostmi rekreacije, trgovine, storitev, – večnamenske stavbe pod pogojem, da je namembnost posameznih delov stavb skladna z namembnostjo stavb iz te alineje, – smučišča in žičniške naprave, stavbe žičniških in vlečniških naprav ter športna igrišča trgi in parki, – apartmaji, – parkirišče. 10.1.1.15. BC – površine za športne centre

(14)Na površinah za športne centre so dopustne: – športne dvorane, športna igrišča, tribune in drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas ter objekti, ki služijo tej dejavnosti (garderobe, sanitarije, tehnični objekti, gostinstvo in storitvena obrt za šport ter rekreacijo in večnamenske stavbe pod pogojem, da je namembnost posameznih delov stavb skladna z namembnostjo stavb iz te alineje, otroška igrišča, parki in zelenice, – garažne stavbe, parkirišča. 10.1.1.16. ZS – površine za oddih rekreacijo in šport

(15)Na površinah za oddih, rekreacijo in šport so dopustne: – športna igrišča, smučišča, žičniške naprave in ureditev drugih površin namenjenih oddihu, rekreaciji in športu na prostem ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti (gostinstvo, pisarne, garderobe, sanitarije, garažne stavbe, parkirišča in podobno), – otroška igrišča, trgi, parki in zelenice, – na območjih smučišč se izven zimske sezone ta zemljišča uporablja za primarno kmetijsko rabo. 10.1.1.17. ZP – parki

(16)V parkih so dopustne: – kulturni spomeniki, drugi objekti za prosti čas, parkovne ureditve in ureditve drugih javnih zelenih površin s sprehajalnimi potmi, spomeniki in drugimi objekti krajinske arhitekture ter zasaditve, – parkirišča. 10.1.1.18. ZK – pokopališča

(17)Na pokopališčih so dopustne: – ureditev površin namenjenih pokopu in spominu na umrle, pokopališke stavbe s spremljajočimi objekti, ki služijo tej dejavnosti, stavbe za opravljanje verskih obredov, parkirišča in zelenice, – parkirišča. 10.1.1.19. PC – površine cest

(18)Na površinah cest so dopustne: – občinske in državne ceste ter spremljajoči objekti in naprave prometne infrastrukture, 10.1.1.20. PO – ostale prometne površine

(19)Na ostalih prometnih površinah so dopustne: – stavbe za promet, objekti in površine za mirujoči promet, večnamenske stavbe in spremljajoči objekti prometne infrastrukture. 10.1.1.21. T – območja telekomunikacijske infrastrukture:

(20)Na območjih telekomunikacijske infrastrukture so dopustni: – objekti in naprave telekomunikacijske infrastrukture. 10.1.1.22. E – območja energetske infrastrukture

(21)Na območjih energetske infrastrukture so dopustne: – objekti in naprave energetske infrastrukture, male hidroelektrarne in objekti za telekomunikacijsko opremo, parkirišče. 10.1.1.23. O – območja okoljske infrastrukture

(22)Na območjih okoljske infrastrukture so dopustne: – objekti in naprave s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki, parkirišče. 10.1.1.24. A – površine razpršene poselitve

(23)Na površinah razpršene poselitve so dopustne: – eno in dvostanovanjske stavbe, – nestanovanjske stavbe, – stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij, – poslovne, storitvene in obrtne stavbe (npr. žage, skladišča ...) – gostinske stavbe, – stavbe namenjene zavetiščem ter planinske, lovske, ribiške, taborniške in druge koče z manjšimi okrepčevalnicami, – parkirišča. 10.1.1.25. " – stavbišča razpršene gradnje

(24)Na stavbiščih razpršene gradnje so dopustne: – vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave zakonito zgrajenih objektov, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali za vnos novih dejavnosti. Dozidave in parkirišče k objektu je dopustno le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih upravnih dovoljenjih opredeljena kot zemljišča, ki pripadajo obstoječemu objektu oziroma skladno s

(25)odstavkom, – legalizacije objektov, če so le-ti zavedeni v namenski rabi, ki jo določa predmetni odlok.

(25)V primeru, da v upravnem dovoljenju zemljišče, ki pripada obstoječemu objektu ni bilo določeno, se za površino namenjeno gradnji šteje površina stavbišča obstoječega objekta pomnožena s faktorjem 3,5. 33. člen (gradnje in ureditve na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih) 10.1.1.26. K1 in K2 – kmetijska zemljišča

(26)Na območjih kmetijskih zemljišč so dopustne še: – agrarne operacije po predpisih, ki urejajo kmetijska zemljišča, sanacije nelegalnih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo, vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in hudournikov in vodnogospodarske ureditve za ribogojnice, objekti za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah, – smučarske tekaške proge.

(27)Vsi posegi na kmetijska zemljišča so dovoljeni le pod pogojem, da investitor pridobi predhodno pozitivno mnenje kmetijsko svetovalne službe. 10.1.1.27. G – gozdne površine

(28)Na območjih gozdnih zemljišč so dopustne še: – posegi v skladu z gozdnogospodarskimi načrti, sanacije degradiranega prostora, sanacije nelegalnih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo, krčitve gozdov na podlagi Zakona o gozdovih, objekti za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah in vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in hudournikov, – smučarske tekaške proge. – Vsi posegi na gozdna zemljišča so dovoljeni le pod pogojem, da investitor pridobi predhodno pozitivno mnenje zavoda za gozdove. 10.1.1.28. VI – območja vodne infrastrukture

(29)Na območjih vodne infrastrukture so dopustne še: – visokovodni nasipi, zadrževalniki, zbiralniki (umetno jezero za zasneževanje), in objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih. 10.1.1.29. LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora

(30)Na površinah nadzemnega pridobivalnega prostora so dopustni še: – objekti in naprave za pridobivanje mineralnih surovin s spremljajočimi objekti. 10.1.1.

1. Na priobalnih in vodnih zemljiščih so dopustne še: – gradnja na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljena, razen v primerih, ki jih določajo predpisi o vodah. Nezahtevni in enostavni objekti ter začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, kot to določa predpis o vodah, – na območjih vodne infrastrukture so dopustni objekti, ki se štejejo za vodno infrastrukturo kot to določajo predpisi o vodah, – za obstoječe zakonito zgrajene objekte in naprave na vodnem ali priobalnem zemljišču so dovoljene rekonstrukcije, spremembe namembnosti in gradnje na mestu prej odstranjenih objektov, če se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska ogroženost, se s tem ne poslabšuje stanja voda, je omogočeno izvajanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje. 10.
2. Prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
3. člen (odmiki stavb) 10.2.
4. Odmiki objektov

(1)Nove stavbe in dozidani deli morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 2,5 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m pod pogojem, da medsebojni odmik objektov ne bo škodljivo vplival na bivalne pogoje sosednjih parcel. Manjši odmik je dopusten, če to dopuščajo sanitarni in požarno varstveni predpisi, pri tem ni motena sosednja posest in s tem pisno soglaša mejaš.

(2)Za odmik objekta od parcelne meje sosednjih zemljišč se šteje najkrajša razdalja med najbolj izpostavljeno točko objekta in parcelno mejo.

(3)Pri določitvi lege stavbe je potrebno slediti funkciji in legi stavb glede na tipologijo urbanističnega oblikovanja v EUP.

(4)Ograje (razen ograj ob javnih cestah) so lahko postavijo na mejo zemljiških parcel, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo o tem pisno sporazumejo.

(5)Nove stavbe, nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene najmanj 5,0 m, oziroma v skladu s cestno-prometnimi predpisi. Odstopanje od teh določil je možno le v soglasju z upravljavci cest.

(6)V območjih naselbinske dediščine se ohranja značilno obstoječo naselbinsko zasnovo (parcelacijo) in druge varovane elemente (lega objektov, odmiki od sosednjih zemljišč, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom). Pozicija objektov na parceli mora biti v območjih naselbinske dediščine skladna z zazidalno strukturo naselja. Regulacijske črte v območjih naselbinske dediščine morajo slediti obstoječim.

(7)Objekti naj se od gozdnega roba umaknejo skladno s pogoji pristojnega upravljavca. Umeščeni naj bodo tako, da zagotavljajo neoviran dostop do gozdnega zaledja. 10.

1. Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in zmogljivosti objektov ali prostorskih ureditev 10.3.
2. Tlorisni in višinski gabariti splošno
3. člen (tlorisni in višinski gabarit objektov)

(1)Tlorisni gabariti stavb se določijo glede na namen posamezne stavbe in so odvisni od velikosti parcele namenjeni gradnji oziroma dopustnega faktorja zazidanosti in minimalno zahtevanih zelenih površin.

(2)Dopustni višinski gabariti izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja ali dela naselja in so določeni v poglavju 10.4.3. tega odloka. 36. člen (faktor zazidanosti in delež zelenih površin)

(1)Faktor zazidanosti in delež zelenih površin je za posamezna območja določen glede na vrsto namenske rabe ali glede na tip naselja. 10.3.1.1. FZ, ZP

(2)Na območju stavbnih zemljišč so določeni: +-------+--------------------------+----------------------------+ | | Maksimalni faktor | Minimalni delež zelenih | | | zazidanosti parcele (FZ) | površin (ZP) | +-------+--------------------------+----------------------------+ |SS | 0,40 | 20% | +-------+--------------------------+----------------------------+ |SB | 0,40 | 10% | +-------+--------------------------+----------------------------+ |SK | 0,40 | 20% | +-------+--------------------------+----------------------------+ |SP | 0,30 | 20% | +-------+--------------------------+----------------------------+ Za območja A, B, C, I, P in stara vaška jedra, kmetije in območja, ki niso navedena, faktor zazidanosti in minimalni delež zelenih površin ni predpisan, lahko pa se določi v skladu s standardi in normativi, ki urejajo posamezno področje.

(3)Za obstoječe stavbe, gradnjo istovrstnih in po gabaritih enakih ali manjših objektov na mestu prej odstranjenega objekta faktorji tega člena niso obvezujoči. 10.

1. Prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
2. člen (pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe krajine, celotnega naselja ali dela naselja) 10.4.
3. Prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja krajine

(1)Ohranja se površinske geomorfološke značilnosti in posebnosti.

(2)Pri urejanju kmetijskih zemljišč, pri kmetijskih agromelioracijah, je treba ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves, ter značilno strukturo kulturne krajine.

(3)Pri poseganju v gozdni rob, je treba rob ponovno vzpostaviti in zaščititi. Omejuje se proces zaraščanja celkov.

(4)Pri urejanju vodotokov je treba upoštevati ohranjanje naravnih značilnosti prostora. Kjer razmere to dopuščajo, je treba ohranjati obstoječo strugo vodotoka (meandri) z obvodno vegetacijo ali po posegu ponovno zasaditi avtohtono vegetacijo. Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona.

(5)Brežine, nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo in zasaditi. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabiti take elemente ali zgraditi objekte za zavarovanje, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. Izven naselij je treba za ozelenitev uporabljati avtohtone vrste.

(6)Z urejanjem pašnikov ter gradnjo gozdnih in dostopnih cest se ne smejo sprožiti nevarni erozijski procesi, porušiti ravnovesje na nestabilnih tleh ter preprečiti odtok visokih voda in hudournikov. 10.4.2. Pogoji za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja ali dela naselja. 10.4.2.1. Splošni pogoji

(1)Pri umeščanju novih stavb in drugih prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati morfološke značilnosti posameznih območij. Posegi v prostor morajo vzdrževati vzpostavljeno oblikovno enovitost v posamezni EUP in se prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam zlasti: glede na lego objektov na parceli, orientacijo objektov, odmike od sosednjih objektov, gradbene mase, naklon strešin, kritino in smeri slemen. Na robovih naselij je potrebno ohranjati obstoječo značilno avtohtono vegetacijo.

(2)Poleg splošnih pogojev iz prejšnje točke tega člena za posamezne tipološke vzorce grajene strukture veljajo še naslednji pogoji: 10.4.2.2. Območja historičnih mestnih in starih vaških jeder (del mesta Železniki, Zali Log, Selca, Sp. Danje, Rudno, Dražgoše, Topolje)

(1)Pri umeščanju novih stavb je potrebno ohranjati obstoječi tradicionalni vzorec poselitve, ki ga tvorijo stavbe v gručah ali stavbe, ki so nanizane vzdolž prometnic, za katere je značilna postavitev na ali ob posestne meje. Ohranjati je potrebno obstoječe gradbene linije in značilne smeri slemen. Z novimi posegi se ne smejo razvrednotiti obstoječe dominante in značilni pogledi.

(2)Prometne površine se morajo prilagajati vzorcu poselitve. Urejanje javnih površin mora izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja (vaška drevesa, trgi, tlakovanja, urbana oprema, pešpoti). 10.4.2.3. Območja gručaste zazidave (Zali Log) Pri umeščanju novih stavb je potrebno ohranjati obstoječi tradicionalni vzorec poselitve, ki ga tvorijo stavbe v gručah. Z novimi posegi se ne smejo razvrednotiti obstoječe dominante in značilni pogledi. 10.4.2.4. Obcestna zazidava (kot so to: deli mesta Železniki) Pri umeščanju novih stavb je potrebno ohranjati in dopolnjevati značilni vzorec postavitve stavb, ki so nanizane vzdolž prometnic. Ohranjati je potrebno obstoječe gradbene linije ob prometnicah in značilne smeri slemen. 10.4.2.5. Raščena območja (kot so to območja: mesta Železniki, naselja Studeno, Selca, Rudno in tudi Dolenja vas) To so območja, katerih zasnova grajene strukture je naključna, vezana na lastništvo parcel, z neracionalno izrabo in neorganiziranimi dovozi. Umeščanje novih objektov mora zagotavljati bolj racionalno izrabo prostora s skupnimi dovozi do javnih cest. Slepe ceste morajo imeti urejena ustrezna obračališča, oziroma je obračanje lahko urejeno na drug ustrezen način. 10.4.2.6. Posebna območja (kot so to območja v Selcih in mestu Železniki) To so območja, ki predstavljajo grajeno strukturo, ki je pretežno namenjena stavbam splošnega družbenega pomena in drugim stavbam v javni rabi (stanovanjske stavbe za posebne namene, stavbe namenjene javni upravi, izobraževanju, zdravstvu, kulturi in opravljanju verskih obredov, športne dvorane, trgovske stavbe, gasilski domovi, pokopališke stavbe …). Urbanistično oblikovanje mora biti podrejeno funkciji posameznih stavb. Postavitev stavb mora upoštevati predpisane normative in standarde za posamezne dejavnosti. Posebno pozornost je potrebno posvetiti javni in interni rabi, z zadostnimi zelenimi in parkirnimi površinami. 10.4.2.7. Svojevrstna območja (kot so to v delu Dolenje vasi in mesta Železniki) So območja, ki so podrejena funkciji ali tehnologiji stavb (skladišča, proizvodni in obrtno-delavniški objekti, kmetije, bencinski servisi, tržni prostori, avtobusne postaje, garažni objekti, čistilne naprave …). Velikosti parcel namenjenih gradnji morajo zagotavljati zadostne parkirne in manipulativne površine glede na predvidene dejavnosti. 10.4.2.8. Razpršena poselitev (kot so to: Davča, Dražgoše, Golica, Kališe, Lajše, Martinj vrh, Ojstri vrh, Osojnik, Podlonk, Podporezen, Potok, Prtovč, Ravne, Smoleva, Sp. Danje, Sp. Sorica, Topolje, Torka, Zabrekve, Zala, Zabrdo, Zg. Danje, Zg. Sorica) Predstavlja avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto poselitve in različnimi namenskimi rabami stavb. Pri gradnji novih objektov je potrebno ohranjati prepoznavne značilnosti prostora, glede na tipologijo stavb, strukturo kmetijskih površin, pasove vegetacije, gozdne robove, živice, drevesa, skupine dreves in naravne oblike terena tako, da se ne spremeni njihova oblika oziroma pojavnost v prostoru. 10.4.3. Stavbni tipi in pogoji za arhitekturno in krajinsko-arhitekturno oblikovanje 38. člen (pogoji glede tipologije stavb) 10.4.3.1. Za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja je po posameznih podrobnejših namenskih rabah potrebno upoštevati tipologijo stavb določeno v naslednji preglednici: Na območju stavbnih zemljišč so glede na tipologijo stavb dopustne: +----------+----------------------------------------------------+ |SS e (

1. b)|– eno in dvostanovanjske prosto stoječe hiše, | | |– dvojčki in hiše v nizu, | | |– sodobne prosto stoječe eno in dvostanovanjske | | |hiše, | +----------+----------------------------------------------------+ |SS e (
2. s)|– hiše vaškega tipa, | | |– eno in dvostanovanjske prosto stoječe hiše, | | |– sodobne prosto stoječe eno in dvostanovanjske | | |hiše, | | |– nestanovanjske stavbe | | |– posebne stavbe, | | |– večnamenske stavbe, | +----------+----------------------------------------------------+ |SS v (
3. s)|– stolpiči in stolpnice, | | |– posebne stavbe, | | |– večnamenske stavbe, | +----------+----------------------------------------------------+ |SB |Posebne stavbe – posamezna stavba ali skupina stavb | | |s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo | +----------+----------------------------------------------------+ |SK |– eno in dvostanovanjske hiše vaškega tipa (stegnjen| | |dom, dom na vogel, gručast dom), | | |– eno in dvostanovanjske prosto stoječe hiše, | | |– nestanovanjske stavbe, | | |– posebne stavbe, | +----------+----------------------------------------------------+ |SP |Prosto stoječe počitniške hiše | +----------+----------------------------------------------------+ |CU |– historična jedra: hiše vaškega tipa, posebne | | |stavbe, večnamenske stavbe in nestanovanjske stavbe | | |(v vaških jedrih) | | |– nova jedra prosto stoječe hiše, sodobne prosto | | |stoječe hiše, hiše v nizu, stolpiči in stolpnice, | | |posebne stavbe, večnamenske stavbe | +----------+----------------------------------------------------+ |CD (
4. i)|Posebne stavbe – posamezna stavba ali skupina stavb | |CD (
5. c)|s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo | +----------+----------------------------------------------------+ |IP |Posebne stavbe – posamezna stavba ali skupina stavb | | |s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo | | |Svojevrstne stavbe – p ritlični ali nadstropni | | |objekti velikih razponov, namenjene proizvodnim | | |dejavnostim | +----------+----------------------------------------------------+ |IG |Svojevrstne stavbe – p ritlični ali nadstropni | | |objekti velikih razponov, namenjene proizvodnim | | |dejavnostim | +----------+----------------------------------------------------+ |IK |Posebne stavbe – posamezna stavba ali skupina stavb | | |s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo | | |Svojevrstne stavbe – p ritlični ali nadstropni | | |objekti velikih razponov, namenjene proizvodnim | | |dejavnostim | | |Nestanovanjske kmetijske stavbe | +----------+----------------------------------------------------+ |BT, BC |Posebne stavbe – posamezna stavba ali skupina stavb | | |s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo | +----------+----------------------------------------------------+ |ZS, ZK |Posebne stavbe malega merila – posamezna stavba ali| | |skupina stavb s svojevrstno oblikovno in zazidalno | | |zasnovo | +----------+----------------------------------------------------+ |A |Na površinah razpršene poselitve se, glede na | | |tipologijo stavb, smejo umeščati stavbe, ki sodijo k| | |posamezni podrobnejši namenski rabi (SS, SK, SP) in | | |svojevrstne stavbe | +----------+----------------------------------------------------+ |T, E, O |Svojevrstne stavbe – p ritlični ali nadstropni | | |objekti velikih razponov, namenjene proizvodnim | | |dejavnostim | | |Posebne stavbe – posamezna stavba ali skupina stavb | | |s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo | +----------+----------------------------------------------------+ Kolikor tipologija posameznih stavb ni navedena ali opisana v 39. členu, je pa dopustna glede na namen iz 32. člena (vrste objektov glede na namen na stavbnih zemljiščih), se oblikovalski pogoji smiselno upoštevajo in utemeljijo v projektni dokumentaciji. 39. člen (podrobnejši pogoji glede tipologije in arhitekturnega oblikovanja objektov) 10.4.3.2. Hiša vaškega tipa

(1)Tlorisni gabarit osnovne stavbe mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,2. Tloris je lahko tudi lomljen v obliki črke »L« pod pogojem, da je eden izmed krakov prepoznavno daljši od drugega. S prizidavami se ne sme porušiti zgoraj predpisanega gabarita.

(2)Višinski gabarit največ (K)+P+1+M, pri katerem je kota pritličja največ 1,20 m nad raščenim terenom in višina kolenčnega zidu (v primeru nadstropja) največ 1,20 m. Nadzidave stavb se lahko izvaja le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nove stavbe ne izstopajo iz prepoznavne silhuete naselja.

(3)Strehe so simetrične dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene simetrične dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Štirikapne (oziroma več kapne) strehe in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38° do 45°. Strehe nad prizidki morajo biti enake kot osnovna streha. Strešna kritina je sive barve, izjemoma opečna rdeča, glazirane kritine niso dovoljene. V primerih, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina je ta takrat obvezna. S kritino je treba ustvariti drobno teksturo.

(4)Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki v obliki strešnih oken in klasičnih frčad (trikotna, hišica ali na plašč). Frčade morajo imeti isti naklon (razen frčade na plašč) in isto kritino kot osnovna streha in ne smejo presegati slemena osnovne strehe. Skupaj ne smejo preseči polovice dolžine strešine, razen frčade na plašč, ki je lahko tudi daljša.

(5)Napušči morajo biti tanki z vidnimi konstrukcijskimi elementi ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Kap je dopustno tudi zapreti v vodoravni ravnini, vendar tako, da se debelina kapu ne povečuje.

(6)Arhitekturno oblikovanje mora izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja. Fasade morajo biti oblikovane v razmerjih za katere so značilne poudarjene vratne in okenske odprtine, ki so pokončne, pravokotne in simetrično razporejene. Vsebujejo lahko lesene arhitekturne elemente (lesen gang), pod pogojem, da njihovo oblikovanje izhaja iz lokalne tradicije oblikovanja (lahko tudi na sodoben način). Balkoni oziroma ganki na čelnih fasadah stanovanjskih objektov so dopustni na zatrepu. Balkoni oziroma ganki na vzdolžnih fasadah so dopustni v nadstropju. Balkonske ograje morajo biti, izvedene z vertikalnimi elementi. Stolpiči, večkotni, okrogli ali elipsasti izzidki ter okrogli ali elipsasti balkoni niso dovoljeni. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo. Uporaba materialov in izbor barv mora upoštevati lokalne značilnosti. Vsiljive, signalne, izstopajoče barve fasad in fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene. 10.4.3.3. Prosto stoječa hiša

(1)Tlorisni gabarit osnovne stavbe mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,2. Tloris je lahko tudi lomljen. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo.

(2)Višinski gabarit največ (K)+P+1+M, pri katerem je kota pritličja največ 1,20 m nad raščenim terenom in višina kolenčnega zidu (v primeru nadstropja) največ 1,20 m. Nadzidava stavb se lahko izvaja le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavbe je potrebno poleg predpisane dovoljene višine upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nova stavba ne bo izstopala iz prepoznavne silhuete naselja.

(3)Strehe so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38° do 45° z upoštevanjem prevladujočega naklona v prostorski enoti. Strehe nad prizidki morajo imeti enake naklone kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove. Strešna kritina je sive barve, ali barve strehe okoliških stavb (pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali). S kritino je treba ustvariti drobno teksturo. Nadstreški nad vhodi so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu.

(4)Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad (trikotna, hišica, trapezna ali na plašč). Frčade morajo imeti isto kritino kot osnovna streha in ne smejo presegati slemena osnovne strehe. Frčade (trikotna, hišica) morajo imeti isti naklon kot osnovna streha, razen frčade na plašč in trapezne, kjer je naklon drugačen in ni predpisan. Skupaj ne smejo preseči polovice dolžine strešine (trikotna, hišica), razen frčade na plašč in trapezne, ki sta lahko tudi daljši.

(5)Arhitekturno oblikovanje stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije morajo upoštevati kvalitetno oblikovanje v EUP (kvalitetne oblike ograj, napuščev, značilne vratne in okenske odprtine). Vsiljive in barvno izstopajoče fasade, fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic ter gradnja stolpičev ni dovoljena. 10.4.3.4. Sodobna prosto stoječa hiša

(1)Tlorisni gabarit stavbe ni predpisan, lahko je tudi lomljen ali strukturiran na drugačen način. Dozidave in nadzidave morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo.

(2)Višinski gabarit največ (K)+P+1+M pri čemer mansardni del z ravno streho ne sme presegati 60% osnovnega tlorisa stavbe. Pri določanju višine stavbe je potrebno poleg predpisane dovoljene višine upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nova stavba ne bo izstopala iz prepoznavne silhuete naselja.

(3)Strehe so lahko dvokapnice ali enokapnice, lahko tudi brez napušča, ravne strehe ali sestavljene strehe. Strešna kritina je sive barve ali barve strehe okoliških stavb (pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno, steklo in steklu podobni brezbarvni materiali).

(4)Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Skupna dolžina in oblika ni predpisana.

(5)Oblikovanje balkonskih ograj in napuščev upošteva sodobne trende oblikovanja, prav tako oblikovanje fasad (večje zastekljene površine …). 10.4.3.5. Dvojček

(1)Dvojček je stanovanjska stavba z dvema enakima stanovanjskima enotama, ki se z eno stranico stikata. Dvojček tvori eno gradbeno telo z dvema ločenima funkcionalnima stanovanjskima enotama in dvema ločenima vhodoma. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovnim nizom.

(2)Tlorisni gabarit stavbe je podolgovat oziroma ima svojevrstno tlorisno zasnovo. Dozidave stavb so dovoljene, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali vnos novih dejavnosti.

(3)Višinski gabarit največ (K)+P+1+M, pri katerem je kota pritličja največ 1,20 m nad raščenim terenom in višina kolenčnega zidu (v primeru nadstropja) največ 1,20 m. Nadzidave dvojčka so možne za celotno stavbo, vendar le do predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavbe je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da dvojček ne izstopa iz prepoznavne silhuete naselja.

(4)Obliko in naklon strehe ter kritino in smer slemena je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Streha stavbe mora biti enotno oblikovana. Strehe so dvokapnice, oziroma sestavljene dvokapnice, v primeru lomljenega tlorisa. Strešna kritina je sive barve. V primerih, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina, je takrat ta obvezna. Strehe nad prizidki morajo biti v enakem naklonu in enaki kritini kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove.

(5)Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Skupna dolžina in oblika ni predpisana.

(6)Arhitekturna zasnova dvojčka mora biti enotna. Fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene. 10.4.3.6. Hiše v nizu

(1)Tlorisni gabarit stavbe je podolgovat oziroma ima svojevrstno tlorisno zasnovo. Dozidave stavb so dovoljene samo pri končnih enotah. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovnim nizom.

(2)Višinski gabarit največ (K)+P+1+M, pri katerem je kota pritličja največ 1,20 m nad raščenim terenom in višina kolenčnega zidu (v primeru nadstropja) največ 1,20 m. Nadzidave stavb so možne za celoten niz oziroma v oblikovno usklajenem ritmu vendar le do predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako, da nove stavbe ne izstopajo iz prepoznavne silhuete naselja.

(3)Obliko in naklon strehe ter kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe stavb morajo biti enotno oblikovane. Strehe stavb so praviloma dvokapnice, oziroma sestavljene dvokapnice v primeru lomljenega tlorisa. V naseljih ali delih naselij z neenotno oblikovanimi strešinami so dovoljene tudi enokapne ali ravne strehe. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Strešna kritina je sive barve. V primerih, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina je takrat ta obvezna. Strehe nad prizidki morajo biti v enakem naklonu in enaki kritini kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove.

(4)Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Skupna dolžina in oblika ni predpisana.

(5)Arhitekturna zasnova niza mora biti enotna. Fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. 10.4.3.7. Počitniška hiša

(1)Tlorisni gabarit stavbe mora biti podolgovat maksimalna neto tlorisna površina etaže je lahko 60 m2. Dozidave obstoječih počitniških hiš so dovoljene le do dopustne neto tlorisne površine. Dozidave počitniških hiš morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo.

(2)Višinski gabarit največ (K)+P+M.

(3)Strehe počitniških hiš so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice in vzporedne s plastnicami. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38° do 45°. Nadstreški nad vhodom so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu. Lomljene in šotoraste strehe niso dovoljene. Strešna kritina je sive barve, glazirane kritine niso dovoljene.

(4)Odpiranje streh je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Skupna dolžina in oblika ni predpisana. Strešine frčad morajo imeti iste naklone in kritino ter ne smejo biti višje kot je osnovna streha.

(5)Arhitekturna zasnova mora izhajati iz oblikovanja značilne lokalne tradicije. Napušči ne smejo tvoriti masivnih elementov, balkonske ograje pa naj imajo vertikalno položene deske. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic in fasadne opeke niso dovoljene. 10.4.3.8. Nestanovanjske kmetijske stavbe

(1)Gospodarska poslopja, hlevi, pomožne kmetijske stavbe morajo imeti podolgovat tlorisni gabarit v razmerju stranic vsaj 1:1,2. Velja za osnovne stavbe.

(2)Višinski gabarit največ (K)+P+1 z možnostjo izrabe podstrešja, pri čemer je kolenčni zid (v primeru nadstropja) maksimalne višine 0,6 m. Pri določanju višine objekta je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako da objekt ne izstopa iz prepoznavne silhuete naselja. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo.

(3)Osnovne strehe so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice. V primeru lomljenega tlorisa so strehe lahko sestavljene dvokapnice istega naklona. Lahko so zaključene s čopi. Obliko, naklon, kritino in smer slemena je zaželeno prilagoditi splošni podobi naselja.

(4)Naklon streh je dovoljen v razponu od 20° do 45°. Strešna kritina je sive barve. V primerih, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina je ta takrat obvezna. Pritlična dozidava na čelni fasadi ima lahko tudi enokapno streho. Napušči morajo biti tanki z vidnimi konstrukcijskimi elementi, na območju vaške zazidave pa so lahko oblikovani tudi tako, da so ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča).

(5)Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Skupna dolžina in oblika ni predpisana.

(6)Arhitekturno oblikovanje na območju vaške zazidave mora izhajati iz lokalne tradicije. Fasade morajo biti ometane v svetlih tonih (vsiljive, signalne, izstopajoče barve fasad niso dovoljene), lahko tudi leseni. Fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. 10.4.3.9. Stolpič in stolpnica

(1)Tlorisni gabarit osnovne stavbe je kvadraten v razmerju stranic 1:1, lahko tudi podolgovat. Dozidave niso dovoljene.

(2)Višinski gabarit stolpiča oziroma stolpnice je do K + P + 8. Višinski gabarit stolpiča mora upoštevati maksimalni vertikalni gabarit v EUP. To pravilo je potrebno upoštevati tudi pri nadzidavah stavb.

(3)Strehe so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave. Oblikovanje streh znotraj posamezne EUP mora biti enotno.

(4)Arhitekturno oblikovanje stolpnice se lahko določi z izbrano varianto pridobljeno z javnim ali vabljenim natečajem. Zunanja fasada mora biti oblikovana s poenotenimi arhitekturnimi elementi (odprtine balkoni, barve …) Dovoljene so zasteklitve obstoječih balkonov, ki naj bodo izvedene enotno na celotnem stolpiču. Vsiljive, signalne in izstopajoče barve niso dovoljene. 10.4.3.10. Posebne stavbe

(1)Tlorisni in višinski gabariti stavb so poljubni in so podrejeni funkciji stavb (na primer stavbe namenjene družbenim dejavnostim in druge javne stavb, stavbe namenjene opravljanju poslovne, storitvene, obrtne, kmetijske dejavnosti, gostinske stavbe, nestanovanjske stavbe …).

(2)Dovoljeni maksimalni višinski gabariti ne smejo prekrivati pomembne vedute, poglede na kvalitetne stavbe in dominante. Takšen objekt se lahko določi z izbrano varianto pridobljeno z javnim ali vabljenim natečajem.

(3)Strehe so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik ali obdelave.

(4)Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Skupna dolžina in oblika ni predpisana.

(5)Arhitekturno oblikovanje mora upoštevati oblikovanje v EUP oziroma ga lahko v kvaliteti tudi presegajo. 10.4.3.11. Svojevrstne stavbe

(1)Tlorisni in višinski gabariti stavb so poljubni in so podrejeni funkciji in tehnologiji za posamezne vrste stavb in običajno tvorijo velike stavbne mase (industrijske, proizvodne stavbe, skladišča, žage, čistilne naprave …).

(2)Dovoljeni maksimalni višinski gabariti ne smejo prekrivati pomembne vedute, poglede na kvalitetne stavbe in dominante.

(3)Strehe so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave, praviloma zaključene s fasadnim vencem.

(4)Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Skupna dolžina in oblika ni predpisana.

(5)Arhitekturno oblikovanje večjih stavbnih mas mora biti na fasadi členjeno z vertikalnimi slopi. 10.4.3.

1. Večnamenske stavbe: Večnamenske stavbe so namenjene različnim namenskim rabam. Arhitekturno oblikovanje teh stavb mora biti skladno z arhitekturnim oblikovanjem drugih stavb v EUP. 10.4.3.
2. Posebne stavbe malega merila Tlorisni in višinski gabariti stavb so poljubni in so podrejeni funkciji posamezne vrste stavb in običajno tvorijo majhne stavbne mase (spremljajoči objekti za športne dejavnosti, mrliške vežice …). Arhitekturno oblikovanje teh stavb sledi lokalni tradiciji oblikovanja. 10.4.3.
3. Drvarnice, garaže, steklenjaki, nadstreški, ute, lope … Za drvarnice, garaže, steklenjake, nadstreški, ute in lope, ki niso enostavni ali nezahtevni objekti je potrebno upoštevati naslednje pogoje za oblikovanje: – tlorisni gabarit mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,2, razen, kadar se objekt dozida k osnovni stavbi. V tem primeru je potrebno upoštevati določila za osnovni objekt; – višinski gabarit stavbe je pritličen, podstrešje je lahko izkoriščeno, vendar ne za stanovanjske namene; – streha mora biti izvedena na enak način in v enakih barvah ter materialih kot nad osnovno stavbo. Strešni naklon je lahko drugačen (npr. ravna streha, minimalni naklon, enokapna streha …) le v primeru, da zaradi funkcionalnosti tem pogojem ni mogoče zadostiti, kar je potrebno posebej utemeljiti; – napušči morajo biti tanki z vidnimi konstrukcijskimi elementi, oziroma enaki kot pri osnovnem objektu.
4. člen (oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih odprtih prostorov in zelenih površin) 10.4.
5. Oblikovanje javnih odprtih in zelenih površin

(1)Dostopne poti in funkcionalne površine javnih odprtih prostorov se prilagajajo terenu tako, da je treba urediti čim manj vkopov in nasipov ter drugih vidno izpostavljenih posegov.

(2)Kadar je zaradi gradnje novega objekta, v območju mesta Železniki, potrebno odstraniti obstoječa drevesa, je na parceli namenjeni gradnji, odstranjena drevesa potrebno nadomestiti.

(3)V okolici javnih objektov in na javnih zelenih površinah zasajanje, visoko alergenih rastlinskih vrst in rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge strupene dele, ni dovoljeno.

(4)Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je potrebno nadomestiti, sanirati ali nadomestiti z ustrezno vodn