Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Trebnje, stran 5800.

(1)Besedilo odloka o OPN

(2)Grafični prikazi OPN v samostojni mapi 50x70cm z naslednjo vsebino: Naslovnica Vsebina grafičnega dela OPN Strateški del OPN 0-01 Zasnova prostorskega razvoja, merilo 1:50.000 0-02 Zasnova gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:50.000 0-03 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, merilo 1:50.000 0-04 Usmeritve za razvoj v krajini, merilo 1:50.000 0-05 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, merilo 1:50.000 0-06 Okvirna območja naselij, merilo 1:50.000 0-07 Strateške razvojne površine mesta Trebnje, merilo 1:15.000 0-08 Strateške razvojne površine naselja Veliki Gaber, merilo 1:7.500 Izvedbeni del OPN 1.01 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, merilo 1:50.000 1.02 Pregledna karta naselij občine Trebnje z okrajšavami imen naselij v oznakah EUP, merilo 1:50.000 2.01 Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:50.000 3.01 do 3.40 Prikaz območij urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, merilo 1:5.000 4.01 do 4.40 Prikaz enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:5.000 5.01 Pregledna karta občine s prikazom območij OPPN, merilo 1:50.000 6.01 Posebni prostorski izvedbeni pogoji za Dobrnič, merilo 1:500 Legenda II. PRILOGE OPN OPN Občine Trebnje ima naslednje priloge: 31 izvleček iz državnega strateškega prostorskega načrta 32 prikaz stanja prostora, ki vsebuje: – tekstualni del – grafične prikaze: 00 pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, M1:50.000, list 00 01 prikaz rabe prostora, M 1:5.000, listi 1-01 do 1-45 02 prikaz gospodarske javne infrastrukture, M 1.5.000, listi 2-01 do 2-45 03 prikaz varstvenih režimov: 03.a varstvo kulturne dediščine, M1:5.000 (listi 3a-01 do 3a-45) 03.b ohranjanje narave, M1:5.000 (listi 3b-01 do 3b-45) 03.c varstvo voda, M1:5.000 (listi 3c-01 do 3c-45) 03.d območja za potrebe obrambe, M1:5.000 (list 3d-30) 04 prikaz meje območja prostorskega akta, M1:5.000 (listi 4-01 do 4-45) 33 strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta 34 smernice in mnenja 35 obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta 36 povzetek za javnost 37 okoljsko poročilo III. DIGITALNI PODATKI OPN Digitalna vsebina OPN Občine Trebnje obsega digitalne datoteke posameznih sestavin grafičnih prikazov OPN ter rastrske datoteke, ki ustrezajo analogni obliki OPN. Digitalni grafični prikazi so izdelani in prikazani na geodetski podlogi zemljiškega katastrskega prikaza (ZKP, GURS 2012) v natančnosti merila 1:5000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo. Digitalni zapis je izdelan v skladu s tehničnimi pravili za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v digitalni obliki, vir: MOP,

4. člen OPN Občine Trebnje določa:
5. UVODNE DOLOČBE 1
6. STRATEŠKI DEL OPN OBČINE TREBNJE 2.1 Izhodišča prostorskega razvoja občine 2.1.1 Osnovne ugotovitve o stanju, težnjah in možnostih prostorskega razvoja 2.1.2 Razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije 2.1.3 Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin 2.1.4 Cilji skladnega prostorskega razvoja občine 2.2 Zasnova prostorskega razvoja občine (grafični prikaz na karti 0-01) 2.2.1 Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij 2.2.2 Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti 2.2.3 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji 2.2.4 Druga za občino pomembna območja 2.2.5 Urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt 2.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena (grafični prikaz na karti 0-02) 2.3.1 Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje 2.3.2 Zasnova prometne infrastrukture 2.3.3 Zasnova elektronskih komunikacij 2.3.4 Zasnova energetske oskrbe 2.3.5 Zasnova vodooskrbe 2.3.6 Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod 2.3.7 Zasnova ravnanja z odpadki 2.3.8 Zasnova infrastrukturnega opremljanja vinogradniških območij 2.4 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (graf. prikaz na karti 0-03 in 0-06) 2.4.1 Okvirna območja naselij in območij razpršene poselitve 2.4.2 Usmeritve za razvoj naselij 2.4.3 Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih 2.4.4 Usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene poselitve 2.4.5 Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij 2.4.6 Območja, za katera se bo izvajala celovita prenova 2.4.7 Usmeritve za območja za strateški razvoj naselij (graf. prikaz na karti 0-07 in 0-08) 2.5 Usmeritve za razvoj v krajini (grafični prikaz na karti 0-04) 2.5.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire 2.5.2 Usmeritve za območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja, območja in objekte za potrebe obrambe 2.5.3 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti 2.6 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (grafični prikaz na karti 0-05) 2.7 Koncept prostorskega razvoja mesta Trebnje 2.7.1 Območje prostorskega razvoja mesta Trebnje 2.7.2 Koncept podrobnejše namenske rabe 2.7.3 Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa 2.7.4 Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja 2.7.5 Koncept zelenega sistema naselja 2.8 Koncept prostorskega razvoja naselja Veliki Gaber 2.8.1 Območje prostorskega razvoja naselja Veliki Gaber 2.8.2 Koncept podrobnejše namenske rabe 2.8.3 Koncept prometnega omrežja 2.9 Koncept prostorskega razvoja naselja Dobrnič 2.9.1 Območje prostorskega razvoja naselja Dobrnič 2.9.2 Koncept podrobnejše namenske rabe 2.9.3 Koncept prometnega omrežja 2.10 Usmeritve za prostorske izvedbene pogoje 2.11 Usmeritve za urejanje prostora z Občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti – OPPN
7. IZVEDBENI DEL OPN OBČINE TREBNJE 3.1 Splošne določbe 3.2 Skupni prostorski izvedbeni pogoji 3.2.1 PIP za namensko rabo prostora (namembnosti in vrste posegov) 3.2.2 Tolerance glede namenske rabe prostora 3.2.3 Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo 3.2.4 Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje 3.2.5 Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo in gradbene parcele 3.2.6 Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo 3.2.7 Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno dobro 3.2.8 Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varstva okolja in varstva naravnih dobrin 3.2.9 Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 3.2.10 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih za potrebe obrambe 3.2.11 Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje zdravja 3.2.12 Prostorski izvedbeni pogoji v območjih DLN 3.2.13 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN 3.3 Usmeritve za OPPN 3.4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji 3.5 Ukrepi za preprečitev, omilitev in odpravo posledic vplivov na okolje
8. USMERITVE ZA URESNIČEVANJE OPN
9. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Tabele, ki so sestavni del odloka: Tabela 1-1: Enote urejanja prostora – naselja Tabela 1-2: Enote urejanja prostora – odprti prostor Tabela 1-3: Enote urejanja prostora – mineralne surovine Tabela 2-1: Območja urejanja z OPPN Tabela 2-2: Območja urejanja z državnimi prostorskimi akti – DPA Tabela 3: Nezahtevni objekti Tabela 4: Enostavni objekti.
10. člen Z OPN Občine Trebnje se prostorsko ureja območje celotne Občine Trebnje.
11. Strateški del OPN Občine Trebnje 2.1 Izhodišča prostorskega razvoja občine 2.1.1 Osnovne ugotovitve o stanju, težnjah in možnostih prostorskega razvoja
12. člen Območje Občine Trebnje meri 163,3 km
13. V 131 naseljih prebiva 11.995 prebivalcev (vir: SURS, 2011), povprečna gostota je 73 preb./km
14. Geografsko pripada osrednji del Občine Dolenjskemu podolju (Temenica in Vejarska kotanja), SZ del Posavskemu hribovju s povprečno nadmorsko višino 300–600 m in povpr. naklonom 12°–30° in južni del kraški Suhi Krajini s hriboma Šumberk in Lisec na zahodu ter rodovitno Dobrniško uvalo na vzhodu. Poselitvena struktura v Občini Trebnje sledi posameznim geografskim značilnostim območja. Mesto Trebnje se pospešeno razvija ob prometnem vozlišču v osrčju občine, večja strnjena naselja – gručaste vasi so na rodovitnih nižinskih predelih občine, naselja z manjšimi zaselki pa v gričevnatem predelu občine. Posebnost v poselitveni strukturi predstavljajo vinogradniška območja z zidanicami (razpršena poselitev). Prostorski razvoj v Občini Trebnje se je v zadnjih 20 letih izvajal na podlagi prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Trebnje za obdobje 1986–
15. Občina Trebnje je deloma dopolnjevala prostorski plan z manjšimi spremembami in dopolnitvami. Obseg stavbnih zemljišč za prostorski razvoj je večinoma izkoriščen, tako da ima občina relativno malo nezazidanih stavbnih zemljišč, kar vpliva tudi na trg stavbnih zemljišč. Težnje prostorskega razvoja zadnjega obdobja so gradnja stanovanj za lastne potrebe in za trg, gradnja objektov za trgovino, proizvodne dejavnosti in storitve. Prav tako je veliko interesa za gradnjo zidanic. Interes za nakup stanovanj je prisoten iz občine in drugih urbanih središč. Interes za gradnjo trgovskih objektov je prisoten predvsem izven občine. Interes za gradnjo proizvodnih dejavnosti in storitev je prisoten večinoma iz območja občine in sosednjih območij, interes iz drugih urbanih središč je manjši. Prostorske možnosti za razvoj iz vidika prometne dostopnosti in komunalnega opremljanja imajo naselja ob prometnih koridorjih: ob avtocesti in državni cesti v koridorju vzhod–zahod, v območju doline Temenice, kjer poteka tudi železnica, ter v koridorju ceste in železnice Trebnje–Mirna. Glede na dosedanji razvoj, infrastrukturne možnosti opremljanja, fizično geografske možnosti in cilje razporeditve dejavnosti imajo prednostni položaj za načrtni dolgoročni razvoj: mesto Trebnje, Gorenja Nemška vas, Dolenja Nemška vas, Štefan, Veliki Gaber, Bič in Dobrnič. Možnosti prostorskega razvoja v občini so omejene z varstvom kvalitetnih kmetijskih zemljišč in naravnih vrednot. Možnosti prostorskega razvoja naselij omejujejo tudi fizične omejitve kot so razgibanost terena, nestabilna pobočja in poplavna dolinska območja. 2.1.2 Razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije
16. člen Razvojni interesi države in regije na območju Občine Trebnje so: gradnja daljnovoda 2x110 kV na odseku RTP Grosuplje–RTP Trebnje, ureditev komunalne deponije Globoko v regijski center za ravnanje z odpadki, daljinska kolesarska steza, izgradnja plinovoda in regionalne cestne povezave. Medobčinski razvojni interes je projekt vodooskrbe območja Suhe krajine. Lokalni razvojni interesi so: – nova razvojna območja za dolgoročno širitev občinskega središča in manjših lokalnih oskrbnih središč; – zagotovitev novih območij za razvoj gospodarskih dejavnosti in storitev; – zagotovitev novih območij za bivanje in za druge krajevne razvojne potrebe v naseljih (notranji razvoj in dopolnjevanje za lokalne potrebe); – izboljšava krajevnega prometnega omrežja in umirjanje prometa v jedrih naselij; – izboljšava komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja. 2.1.3 Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin
17. člen Prostorski razvoj v občini je za naslednje obdobje zasnovan prednostno v občinskem središču mestu Trebnje. Razvoj drugih naselij je načrtovan pretežno za lastne krajevne potrebe, tako da večinoma ostaja v okvirih obstoječe poselitve in ne bo imel vplivov na sosednja območja. V mestu Trebnje se bo še naprej krepila in razvijala gospodarska dejavnost in s tem večale zaposlitvene možnosti za prebivalstvo širšega gravitacijskega območja. Prizadevati si bo potrebno za izboljšanje prometnih povezav s sosednjimi občinami. 2.1.4 Cilji skladnega prostorskega razvoja občine
18. člen Cilj dolgoročnega razvoja Občine Trebnje je uravnotežen gospodarski, prostorski in socialni razvoj z zmernim razvojem poselitve in gospodarske javne infrastrukture. Pomembnejši skupni interesi in cilji prostorskega razvoja Občine Trebnje so:
19. zagotavljanje površin za skladen in trajnostni dolgoročni prostorski razvoj naselij, za potrebe zaposlitve in bivanja,
20. zagotavljanje površin za razvoj pomembnejšega medobčinskega središča in občinskega središča z območji zaposlitve (proizvodne dejavnosti, storitve, dejavnosti prometa, trgovina), krepitvijo centralnih dejavnosti, površinami za bivanje,
21. zagotavljanje površin za razvoj lokalnih središč s krepitvijo centralnih dejavnosti in površinami za bivanje,
22. zagotavljanje površin za razvoj drugih naselij s krepitvijo centralnih dejavnosti in površinami za bivanje,
23. zagotavljanje površin in drugih pogojev za turistični razvoj, razvoj športa in rekreacije ter z njimi povezanih spremljajočih dejavnosti,
24. spodbujanje stanovanjske gradnje z istočasnim zagotavljanjem ustreznih javnih površin in javne infrastrukture za zadovoljevanje lokalnih stanovanjskih potreb,
25. razvijanje ustreznih sistemov mešane rabe prostora v vaških naseljih s ciljem ohranjanja poselitve na podeželju in spodbujanja razvoja dopolnilnih dejavnosti,
26. razvijanje lokalnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti v razvijajočih se območjih poselitve,
27. varovanje vodnih virov,
28. varovanje kulturne dediščine, spodbujanje prenove vaških jeder in drugih območij skladno z varstvom kulturne dediščine,
29. spodbujanje reurbanizacije opuščenih ali neustrezno izkoriščenih stavbnih zemljišč in stavbnega fonda v naseljih,
30. razvijanje kolesarskih, peš in drugih vzdolžnih rekreacijskih povezav med posameznimi območji aktivnosti (kulturnih, športno-rekreacijskih, izobraževalnih, upravnih, stanovanjskih itd.),
31. omejevanje velikih nakupovalnih središč na obrobju naselij, ki bi neustrezno vplivali na razvoj male trgovine v naseljih,
32. izboljšanje prometnih razmer in razvoj javnega prometa, omejevanje avtomobilskega prometa v jedrih naselij in zagotavljanje parkirišč na njihovem obrobju,
33. izboljšanje komunalne urejenosti naselij in celovita infrastrukturna ureditev novih območij poselitve,
34. izboljšanje bivalnih in delovnih razmer,
35. izboljšanje urejenosti javnih površin naselij in njihove opreme,
36. zagotavljanje ustreznih javnih površin za različno javno rabo; Cilji občine pri urejanju prostora z vidikov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščite in reševanja ter obrambe so:
37. razmeščanje dejavnosti v prostor izven območij potencialnih žarišč,
38. ustrezno upravljanje primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter nadzorovanje aktivnosti, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče,
39. zagotavljanje ustreznih prostorskih rešitev za zmanjševanje posledic morebitnih nesreč v naseljih, ki so ogrožena zaradi poplav, plazov, potresov, požarov. 2.2 Zasnova prostorskega razvoja občine (grafični prikaz na karti 0-01) 2.2.1 Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij
40. člen Omrežje naselij po vlogi in funkciji naselij v Občini Trebnje tvorijo: – središče medobčinskega pomena, občinsko središče: mesto Trebnje Mesto Trebnje se bo še naprej razvijalo kot središče medobčinskega pomena in občinsko središče ter krepilo svojo vlogo v omrežju naselij. Gravitacijsko območje mesta Trebnje zajema tudi območja lokalnih skupnosti: Mirna, Šentrupert, Mokronog - Trebelno in Žužemberk. Predvideva se krepitev razvoja dejavnosti socialnega varstva, razvoj nižjega in srednješolskega izobraževanja ter sodstva. Z razvojem mesta se bo zagotavljalo območja in objekte za upravne funkcije lokalne skupnosti in funkcije upravne enote, oskrbne funkcije na občinski ravni, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje, glasbeno šolo, drugo izobraževanje, knjižnico, zdravstveni dom, lekarno, dom za starejše občane in prostore za kulturne dejavnosti. V naselju se bodo sedanje funkcije dopolnjevale z novimi dejavnostmi, s kulturnim domom, športno-rekreacijskim parkom in krepile v smislu kakovosti in turistične ponudbe. – lokalni središči: Veliki Gaber in Dobrnič Lokalni središči v Občini Trebnje sta naselji Veliki Gaber in Dobrnič. Prebivalcem obeh naselij in drugim naseljem zagotavljata lokalni središči vsakodnevno oskrbo, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje, prostor za kulturne dejavnosti, knjižnico, prostor za športne dejavnosti in pošto. V teh dveh naseljih se bodo funkcije krepile predvsem v smislu kakovosti in turistične ponudbe. – druga naselja Druga naselja v Občini Trebnje se razvijajo z dopolnjevanjem in zgoščevanjem in v okviru potreb lokalnega prebivalstva, predvsem pa za razvoj kmetijske dejavnosti, kakovosti bivanja in dopolnilne turistične dejavnosti. 2.2.2 Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti
41. člen Prostorski razvoj Občine Trebnje je načrtovan dolgoročno. Večje razvojne poselitvene površine in površine za razvoj dejavnosti so načrtovane za potrebe širšega medobčinskega gravitacijskega območja v Trebnjem. Zmerni razvoj se načrtuje za lokalni središči Veliki Gaber in Dobrnič. Načrtovanje stavbnih zemljišč obsega pretežno dopolnjevanje in zaokroževanje obstoječih poselitvenih območij za krajevne potrebe. Prednostna razvojna območja so: – v mestu Trebnje: površine za razvoj centralnih dejavnosti (osnovno izobraževanje, komunalne dejavnosti, gasilski dom, zelene površine), površine za organizirano gradnjo stanovanjskih hiš in blokov; površine za razvoj industrije in gospodarstva, – v naseljih Veliki Gaber in Dobrnič: površine za organizirano gradnjo stanovanjskih hiš. 2.2.3 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji
42. člen Prometne povezave regionalnega pomena potekajo v smeri vzhod–zahod: avtocesta Ljubljana–Zagreb in državna (regionalna) cesta Ljubljana–Novo mesto. Regionalne povezave v prečni smeri potekajo od Trebnjega na SV proti Mirni, Mokronogu in Sevnici, na JV proti Mirni peči, na S proti Čatežu in Litiji, na J pa proti Dobrniču in Žužemberku. Načrtovane so izboljšave regionalnih prometnih povezav. Železniška proga povezuje Trebnje proti zahodu z Ivančno Gorico in Ljubljano, proti SV z Mirno in Sevnico, proti JV pa z Mirno pečjo in Novim mestom. Med pomembnejše lokalne ceste sodi prometna povezava po dolini Temenice od Ivančne Gorice do Šentlovrenca do priključka na cesto Trebnje–Čatež. Načrtovana pomembnejša lokalna cesta je od AC priključka Trebnje vzhod proti Mirni do priključka na državno cesto na meji z Občino Mirna. Občina si bo prizadevala za ureditev in izboljšanje prometnih razmer na lokalnih cestah. 2.2.4 Druga za občino pomembna območja
43. člen Drugo za občino pomembno razvojno območje je vezano na naravne vire in je območje pridobivalnega prostora mineralnih surovin: Vrhpeč. Pomembno območje za občino in sosednje občine je deponija odpadkov Globoko, kjer se načrtuje medobčinski Center za ravnanje z odpadki (CERO). Pomembno območje prepoznavnih naravnih vrednot je dolina Temenice. Pomembna območja prepoznavnih ustvarjenih kvalitet so območja naselbinske dediščine v naseljih Sela pri Šumberku, Korenitka, Dobrnič, Gorenji vrh pri Dobrniču in na Zaplazu pri Čatežu in ambient Trebanjskega gradu. 2.2.5 Urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt
44. člen Za mesto Trebnje, naselji Veliki Gaber in Dobrnič se pripravi urbanistični načrt. 2.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena (grafični prikaz na karti 0-02) 2.3.1 Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje
45. člen Infrastrukturna omrežja se razvijajo v skladu s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se v bodoče dopolnjuje na območjih z neustrezno ali zastarelo komunalno in energetsko opremo, prednostno pa se izboljšuje v smeri preprečevanja onesnaženja in zmanjševanja obremenitev okolja ter vpliva na naravne vrednote in kulturno dediščino. Na stavbnih zemljiščih, ki so načrtovana za bodoče – novo opremljanje ali preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture. Obnova infrastrukturne opreme se izvaja po načelu celovitosti opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometnih površin ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnovitve), se istočasno obnovijo vsi obstoječi ali na novo zgradijo potrebni vodi in naprave infrastrukture. Za obstoječe in načrtovane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor treba upoštevati varstvene pasove in pogoje upravljalcev. Infrastrukturna omrežja naj se načrtujejo izven varovanih območij narave ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. 2.3.2 Zasnova prometne infrastrukture
46. člen Avtocesta Ljubljana–Zagreb poteka v smeri vzhod–zahod. Pri načrtovanju je upoštevati širitev AC za en prometni pas, to je minimalno 7 m od roba cestnega sveta obojestransko. Državne regionalne povezave potekajo v smeri vzhod-zahod v istem koridorju kot AC. Prečne državne regionalne povezave potekajo v smeri proti SV proti Mirni, na JV proti Mirni peči. Povezavi na sever za Čatež in na jug za Dobrnič in Žužemberk sta prav tako regionalnega značaja, vendar po standardu in prometni pomembnosti nekoliko nižje ravni kot povezavi za Mirno in Mirno peč. Z nadaljnjim razvojem se bosta povezavi izboljševali, tako da se bo izboljšala prometna dostopnost območij ob teh koridorjih. Skozi občino poteka tudi železnica Ivančna Gorica–Trebnje–Mirna–Sevnica in Trebnje–Novo mesto. Železniško omrežje ostaja v bodoče v istem koridorju. Primernost tirnega prometa za javni potniški promet nakazuje izboljšavo urejenosti postajališč in železniške postaje v Trebnjem. Zagotovitev možnosti parkiranja in prestopanja na tirni promet je prednostna usmeritev za urejanje železniških postaj in postajališč. Lokalno prometno omrežje je v občini relativno dobro razvejano in večinoma kakovostno urejeno. V posameznih naselij se za izboljšanje prometne dostopnosti in varnosti načrtujejo nove povezave in rekonstrukcije odsekov cest. Dosedanji, pogosto parcialni aditivni način širitve naselij je prerasel prvotno, tradicionalno zasnovo in zmogljivosti prometnega omrežja, ki ne ustreza več sedanjim potrebam. Zavedajoč se problemov v prostoru in dosedanjih procesov, se nova poselitev planira s sočasnim načrtovanjem prometnega omrežja, ki istočasno odpravlja nekatere težave sedanje prometne urejenosti. V povezavi z urejanjem novih razvojnih območij so zasnovane nove prometne povezave, ki so osnova za urejanje teh območij. V Trebnjem, Dobrniču in Velikem Gabru, kjer so dolgoročno strateško planirana večja razvojna območja, se načrtuje celovito prometno omrežje, ki povezuje obstoječa in nova poselitvena območja v integralno povezano prometno omrežje. Osnovne usmeritve za prometno urejanje v naseljih so: – nove prometne povezave istočasno s širitvijo poselitve, – umirjanje prometa, – omejevanje motornega prometa v središčih naselij, – urejanje mirujočega prometa na obrobju naselij oziroma vaških jeder, – ureditev kolesarskih poti oziroma kolesarskih stez, – celovit pristop k zagotavljanju trajnostne mobilnosti. V naseljih z naselbinsko kulturno dediščino se bodo prometne ureditve podrejale varstvenim ciljem in kakovostnim značilnostim kulturne dediščine. 2.3.3 Zasnova elektronskih komunikacij
47. člen Prostor občine je opremljen z omrežjem in signalom elektronskih komunikacij. Občina bo podpirala izboljšave in nadaljnji razvoj telekomunikacij. 2.3.4 Zasnova energetske oskrbe
48. člen Prostor občine je opremljen z omrežjem in napravami za oskrbo z električno energijo. Razvoj gospodarstva ter širitev poselitve terjajo posodobitev in izboljšavo elektro omrežja. V izgradnji je daljnovod 2x110 kV na odseku RTP Grosuplje–RTP Trebnje. Usmeritve za energetske vire, omrežje in naprave so: – oskrbo z električno energijo se dopolnjuje in izboljšuje v skladu z razvojem poselitve, lokalno omrežje se postopno ureja podzemno (v kabelski kanalizaciji), – občina si bo prizadevala za izkoriščanje obnovljivih virov energije, geotermalne energije in drugih oblik energije, – na območjih strnjenih in medsebojno povezanih poselitvenih območjih se uveljavljajo lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih virov energije (sončna energija, kot so: sončni prejemniki za pripravo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije – fotovoltaika), energija vetra (vetrnice), bioplin, lesna biomasa in lokalni energetski sistemi daljinskega ogrevanja, prednostno z napravami za soproizvodnjo toplotne in električne energije, – na območjih redkejše poselitve se uveljavljajo lokalni obnovljivi viri energije, – občina bo spodbujala lokalno energetsko in komunalno samozadostnost naselij. 2.3.5 Zasnova vodooskrbe
49. člen Vodovodno omrežje v občini je pretežno urejeno in dobro razvejano, ni pa še v celoti sanirano. Prednostno si bo občina prizadevala za menjavo azbestnih cevi in za zmanjševanje izgub vode v sistemu. Obstoječe omrežje se bo postopno obnavljalo in dograjevalo v celovit sistem vodooskrbe. Za nova razvojna območja se sočasno s poselitvijo načrtuje tudi vodooskrba in vodooskrba z deževnico kot virom za sanitarno in tehnološko vodo. Zbiranje in raba padavin je usmeritev za novogradnje, za gospodarske in stanovanjske namene. Obstoječi vodni viri ne zadostujejo za naraščajoče potrebe in širitev poselitve, prav tako so nekatere naprave obstoječega omrežja dotrajane, kar postavlja omejitve za nadaljnje obdobje. Zavedajoč se teh omejitev občina načrtuje dodatna zavarovanja vodnih virov in izboljšave omrežja in naprav. Občina načrtuje novo vodovodno omrežje v vinogradniškem območju Lisec. Planirana je izgradnja vodohrana v naselju Pekel. Občina bo nadalje varovala območja obstoječih in potencialnih vodnih virov in izboljševala vodovodno omrežje. Občina bo podpirala rabo deževnice, izgradnjo rezervoarjev za deževnico in druge oblike zbiranja meteornih voda, zlasti pri novogradnjah in na kmetijah za potrebe sanitarne in tehnološke vode. 2.3.6 Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod
50. člen Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so: – zagotovitev čiščenja odpadnih voda, prednostno za večja in strnjena naselja, – dograditev omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih brez urejenega omrežja ter obnova obstoječega omrežja, – ureditev čiščenja odpadnih vod z izgradnjo malih čistilnih naprav (biološke in rastlinske čistilne naprave) za razpršeno poselitev in poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod, – sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih vod iz utrjenih javnih površin. Na področju odvajanja odpadnih vod bo občina nadalje izvajala priključevanje obstoječih objektov na že zgrajeno kanalizacijsko omrežje. Občina načrtuje novo kanalizacijsko omrežje za naselja Bič (Zagorica, Bič, Pristavica in Dobravica), Blato, Dolenja Nemška vas, Ponikve, Studenec, Čatež. Načrtovane so čistilne naprave ČN Blato, ČN Dobrnič, ČN Bič, ČN Ponikve. Območja manjših naselij in razpršene poselitve se lahko opremljajo tudi z biološkimi ČN. 2.3.7 Zasnova ravnanja z odpadki
51. člen Usmeritve za ravnanje z odpadki so: – spodbujalo se bo selektivno zbiranje trajnih odpadkov na izvoru nastajanja odpadkov (stanovanjskih objektih, kmetijah, poslovnih in proizvodnih objektih ...), – vzpostavljen bo sistem zbiranja in odvoza odpadkov po naseljih z ekološkimi otoki in drugimi oblikami urejenega selektiranja in zbiranja odpadkov, – spodbujalo se bo kompostiranje in dispozicija razgradljivih odpadkov manjših količin na izvoru odpadkov s hišnimi kompostniki, – odstranjevala se bodo nelegalna odlagališča odpadkov in izvajali ukrepi za preprečevanje novih nelegalnih odlagališč, – vzpostavljen bo zbirni center za ločene frakcije komunalnih odpadkov. Občina bo urejala odlagališče odpadkov Globoko in sodelovala pri skupnem urejanju medobčinskega Centra za ravnanje z odpadki (CERO). 2.3.
52. Zasnova infrastrukturnega opremljanja vinogradniških območij
53. člen Vinogradniška območja so namenjena vinogradništvu (oziroma trajnim nasadom), stalno bivanje in kmetije so v vinogradniških območjih redkost oziroma izjema. Občina bo vinogradniška območja le delno opremljala oziroma z nekoliko nižjim standardom infrastrukturne opremljenosti kot to velja za naselja. Infrastrukturno opremljanje se bo prilagajalo fizični in ekonomski zmožnosti občine. 2.4 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (grafični prikaz na karti 0-03 in 0-06) 2.4.1 Okvirna območja naselij in območij razpršene poselitve
54. člen Avtohtoni poselitveni vzorec v Občini Trebnje je heterogen in ga sestavljajo: mesto Trebnje, gručasta naselja v ravninskem delu, naselja z zaselki v hribovitem delu in razpršena poselitev v vinogradniških območjih. V območja z urbanističnim načrtom so zajete površine prostorskega razvoja vodilnih naselij v Občini Trebnje: Trebnje, Veliki Gaber in Dobrnič. Okvirna območja posameznih naselij tvorijo površine stavbnih zemljišč s pripadajočim prostorom. Za druga naselja se načrtuje notranji razvoj naselij z dopolnitvami za potrebe lokalnega prebivalstva. Notranje se razvijajo vaška naselja, ki še nadalje ohranjajo značilen preplet kmetij, bivanja, storitev in drugih dejavnosti, dejavnosti turizma in drugih dopolnilnih dejavnosti. Ta naselja se dopolnjuje glede na lokalne potrebe. Novejši/povojni razvoj je začel spreminjati avtohtoni poselitveni vzorec. Stopnja spreminjanja je v posameznih območjih različna, na kar je vplivala geografska lega, oblikovanost terena, razvoj prometnega omrežja in gospodarstva ter možnosti zaposlitve. Na Dolenjskem je značilna svojevrstna poselitev v vinogradniških območjih. Nastanek vinogradniške krajine z zidanicami kot kmetijskimi pomožnimi objekti in manjšimi vinogradi je preoblikoval krajino z naselji in zaselki. Posledica je povečanje prebivalstva in stalne naselitve v vinogradniških območjih, ter neurejenost komunalnega omrežja. Okvirna območja razpršene poselitve so določena z vinogradniškimi območji. 2.4.2 Usmeritve za razvoj naselij
55. člen Občina bo pri nadaljnjem razvoju in urejanju v prostoru:

(1)Podpirala strnjenost poselitve, tako da bo: – poselitev usmerjala v nova razvojna območja, ki se bodo postopoma načrtovala skupaj s celovito infrastrukturno ureditvijo, – poselitev usmerjala v obstoječa naselja ter spodbujala prenavljanje in dopolnjevanje stavb v okviru obstoječih poselitvenih površin, – širitev naselij izvajala z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na njihovem robu, – preprečevala zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah, – preprečevala razpršeno gradnjo, razen v primerih, ko se obstoječa razpršena gradnja zaokroži v zaselek in se s tem dosega racionalnejšo infrastrukturno ureditev, – omejevala stalno naselitev v vinogradniških območjih.

(2)Podpirala ohranjanje kvalitet kulturne krajine, tako da bo: – s prostorskimi izvedbenimi akti določila merila in pogoje za skladnost v urbanističnem in arhitekturnem vidiku oblikovanja posegov v prostor, – varovala obvodni prostor pred neprimernimi in neskladnimi posegi in ga namenjala javni rabi (rekreaciji), – varovala krajinsko zaključena in s posegi še nenačeta območja pred novimi posegi, – ohranjala kvalitetna kmetijska zemljišča za primarno rabo.

(3)Zagotavljala skladno namensko rabo prostora, tako da se bodo: – s prostorskimi izvedbenimi akti določila takšna merila in pogoji glede dopustnih vrst dejavnosti za posamezno rabo površin, da se omogoči ugodno razmerje bivanja, dela ter turističnega razvoja, – dejavnosti na primeren in nekonflikten način usmerjala v prostor, – dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja območja, usmerjala v območja, kjer ti vplivi ne bodo negativno vplivali na bivanje in razvoj drugih dejavnosti.

(4)Izboljševala infrastrukturno opremljenost naselij, tako da bo: – opremljala planirana stavbna zemljišča in izboljševala obstoječo infrastrukturno opremljenost naselij, – zagotovila varovanje prometnih koridorjev za izboljšavo notranjih prometnih povezav, – spodbujala omejevanje motornega prometa v jedrih naselij ter ureditev javnih parkirišč na obrobju, – zagotovila varnost pešcev in kolesarjev v prometu.

(5)Omejevala posege, ki bi predstavljali povečevanje obremenitev okolja: – nadaljevanje razpršene gradnje, – povečevanja obremenitev sedanje problematične prometne in druge infrastrukture, – spreminjanja pomožnih objektov in zidanic v sekundarna bivališča, – spreminjanja sekundarnih bivališč v stalna bivališča (stanovanja) v vinogradniških in od infrastrukture odmaknjenih območjih. 2.4.3 Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih

1. člen Dejavnosti se bodo usmerjale v prostor v skladu z osnovno in podrobnejšo namensko rabo površin. V Trebnjem se načrtuje razvoj v skladu s funkcijo medobčinskega središča. Načrtovane so širitve stavbnih zemljišč za razvoj centralnih dejavnosti, razvoj turizma ter rekreacijskih in športnih dejavnosti. Načrtovana je širitev območja za gospodarske dejavnosti na vzhodu Trebnjega. V Velikem Gabru in Dobrniču se načrtuje razvoj centralnih dejavnosti. Dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive ali generirajo prekomeren promet in presegajo skladnost merila posameznega naselja, se usmerjajo v območja za proizvodne dejavnosti. To so območja: Industrijska cona na vzhodu Trebnjega, območje ob priključku na AC Trebnje – vzhod, Gospodarska cona Bič ob priključku na AC in območje za gospodarske dejavnosti v Gorenji vasi pri Čatežu. Razvoj turizma in športno-rekreacijskih dejavnosti se načrtuje ob naselju Blato ter na posestvu pri gradu Kozjek – naselje Dolenja Selca. 2.4.4 Usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene poselitve
2. člen Sanacijo območij razpršene poselitve vinogradniških območij bo občina izvajala predvsem na področju komunalnega opremljanja in na izboljševanju prometnega omrežja. Vinogradniška območja so namenjena primarni rabi in spremljajočim oziroma pomožnim objektom za kmetijstvo (zidanice, vinske kleti) in turizmu. V teh območjih naj se ne bi povečevale obremenitve okolja in prostora, nadalje naj se vzdržuje redka poseljenost in velik delež zelenih površin. 2.4.5 Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij
3. člen Osnovno oblikovalsko vodilo je ohranjanje identitete kulturne krajine in kvalitetne arhitekture vaških jeder. Urbanistično oblikovanje naselij naj sledi in nadaljuje zasnove gručastih naselij v ravninskem delu in zasnovam naselij z zaselki v gričevnatem delu. Stanovanjska območja nove stanovanjske zazidave, območja za gostinstvo, turizem in proizvodne dejavnosti imajo lahko svobodnejše urbanistično in arhitekturno oblikovanje. Pri urejanju novih poselitvenih območij naj se zagotavlja zadostne površine za prometno ureditev vključno s površinami za peš in kolesarski promet, javnimi zelenimi površinami in otroškimi igrišči. 2.4.6 Območja, za katera se bo izvajala celovita prenova
4. člen Občina si bo prizadevala za ohranitev kulturnih spomenikov in za ohranjanje kakovostnih prvin kulturne dediščine, ki jih bo uveljavljala s prostorskimi akti in z drugimi spodbujevalnimi ukrepi. Občina bo nadaljevala s kakovostno prenovo osrednjih javnih prostorov naselij in sočasnim umirjanjem prometa. Z občinskim podrobnejšim prostorskim načrtom se bo izvajala celovita prenova na območju romarske cerkve matere Božje na Zaplazu in urbanistična ureditev predela Čateža. V OPPN bo potrebno razrešiti prometne zagate ob množičnih romanjih in drugih prireditvah na Zaplazu. Posebno varstvo kulturne dediščine – delna prenova naselij se bo izvajala na območjih naselbinske dediščine v Dobrniču, Gorenji vasi pri Dobrniču, Selah pri Šumberku in Korenitki. 2.4.7 Usmeritve za območja za strateški razvoj naselij (grafični prikaz na karti 0-07 in 0-08)
5. člen Občina Trebnje za dolgoročni – strateški prostorski razvoj načrtuje strateške razvojne površine v naseljih Trebnje in Veliki Gaber. Strateško načrtovane površine so namenjene razvoju naselij v kasnejših razvojnih obdobjih. Na teh površinah se v nadaljnjem obdobju ne bodo uveljavljale omejitve zaradi varovanja kmetijskih zemljišč in drugih varstvenih režimov. 2.5 Usmeritve za razvoj v krajini (grafični prikaz na karti 0-04) 2.5.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
6. člen Kmetijstvo: Spodbujanje kmetijske dejavnosti predvsem ekološke pridelave, sadjarstva in vinogradništva ter spodbujanje lokalne samooskrbe s hrano s tradicionalnimi načini pridelave in predelave, bo ohranjalo značilno kulturno krajino Dolenjske. Občina si bo z različnimi ukrepi prizadevala preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč. Občina bo omogočala prostorske širitve kmetij. Gozdarstvo: Občina bo spodbujala gozdarstvo, lesno proizvodnjo in lesno predelavo. Turizem: Ob kulturnih spomenikih in kulturni dediščini, naravnih vrednotah se za turistične namene razvijajo tudi vinogradniška območja v občini: Čatež, Češnjevek, Dolenja Dobrava, Dolenja Selca, Dolenja vas pri Čatežu, Dolenji Vrh, Glinek, Grič pri Trebnjem, Gorenja vas pri Čatežu, Gorenji vrh pri Dobrniču, Iglenik pri Veliki Loki, Jezero, Korenitka, Kriška Reber, Križ, Lipnik, Lisec, Lukovek, Mačkovec, Male Dole pri Stehanji vasi, Martinja vas, Medvedjek, Meglenik, Mala Ševnica, Razbore, Roje pri Čatežu, Rdeči Kal, Rihpovec, Repče, Sajenice, Svetinja, Šmaver, Trebanjski Vrh, Velika Ševnica, Zagorica pri Čatežu. Rekreacija in šport: Rekreacija se usmerja, poleg območij, določenih za rekreacijo in šport, tudi v naravno okolje, kjer za te namene niso potrebne zahtevne prostorske ureditve. Rekreacija v naravnem okolju se usmerja tudi v obvodni pas vodotokov, kjer se urejajo predvsem rekreacijske poti. Mineralne surovine: Na območju občine je država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin na pridobivalnem prostoru kamnoloma Vrhpeč. Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). 2.5.2 Usmeritve za območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja, območja in objekte za potrebe obrambe
7. člen Občina si bo prizadevala za take oblike poselitve in kakovostne prometne koridorje, ki zagotavljajo večje možnosti za varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami ter omogočajo intervencijo v izrednih razmerah. Občina bo varovala poplavna in erozijska območja pred posegi, ter na teh območjih načrtovala in izvajala ukrepe za sanacijo. Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti (proizvodnja, skladiščenje in transport) je potrebno upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe za preprečitev in zmanjšanje morebitnih posledic ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se izvaja v skladu z načrtom zaščite in reševanja, izdelanim na podlagi ocene ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami. Območje Občine Trebnje je ogroženo z naslednjimi nesrečami: poplave, požari, toča, žled, suša, aviarna influenca, razlitje, izpust ali eksplozija nevarnih snovi, potres manjše amplitude, prometne nesreče. Poplave nastopijo v dolini Temenice in njenih pritokih. Temenica s pritoki je povodje kraškega značaja, kjer se je oblikoval svojevrsten odtočni režim reke Temenice. Celotna dolina vodotoka je naravni sistem suhih zadrževalnikov, zato je treba za ohranjanje poplavne varnosti ohranjati obseg poplavljenih površin. Največji obseg poplav nastopi v dolini Temenice na odseku od naselja Stranje pri Vel. Gabru, del vasi Šentlovrenc, vas Krtina – del, kjer se v Temenico izliva potok iz Globoke doline iz vasi Žabjek, Velika Loka – del vasi ob trgovini, Kamni Potok-del vasi na desnem bregu Temenice, vas Zidani most, Trebnje – del nasproti podjetja Treles, Dolenja Nemška vas – del pri gasilskem domu, Ponikve – pri mlinu Zakrajšek, Dobravica pri Velikem Gabru in del naselja Pristavica pri Velikem Gabru. Stacionarni viri nevarnih snovi in možne ekološke nesreče so v objektih: Trimo d.d., Akripol d.o.o., Skladišče Butan plin v Račjem selu, bencinski servisi. Za potrebe zaščite in reševanja so predvidena naslednja območja: – za evakuacijo prebivalstva so predvidene javne poti in območja varnih in dostopnih delov naselij kot so športna igrišča in večje javne površine, trgi in parkirišča: Travnik pri gostišču Hribar v Trebnjem, igrišče pri Centru za izobraževanje in kulturo Trebnje, okolica Gasilskega doma Trebnje, okolica OŠ Dolenja Nemška vas, – za pokop ljudi: obstoječa pokopališča z bližnjo okolico: Veliki Gaber, Čatež, Šentlovrenc, Trebnje, Grm, Sela pri Šumberku, – za deponijo ruševin: centralno odlagališče Globoko, – za kontaminirane odpadke: centralno odlagališče Globoko. Območja za dekontaminacijo ljudi, živali, opreme in tehnike, območja evakuacijskih zbirališč, območja za urejanje začasnih bivališč, za skladiščenje opreme in sredstev za zaščito in reševanje se načrtujejo v skladu z načrtom civilne zaščite.
8. člen V Občini Trebnje je območje možne izključne rabe za potrebe obrambe Vrhtrebnje. Območja možne izključne rabe so primarno namenjena za druge potrebe, ki pa jih je v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize, možno uporabiti za potrebe obrambe ter v miru za usposabljanje. 2.5.3 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti
9. člen Dolina Temenice in Čatež z romarskim svetiščem na Zaplazu sodita zaradi vrednot kulturne krajine med posebna območja, kjer se skrbno ravna pri ohranjanju in razvijanju prepoznavnih kvalitet prostora. Za kulturno krajino Dolenjske je značilno prepletanje njivskih, travniških in gozdnih površin, ki se sklada z gručasto poselitvijo v vasicah z dominantnimi zvoniki in z vinogradi na pobočjih z značilnimi zidanicami, razporejenimi vzdolžno po slemenih. Za ohranjanje identitete in kakovostnih značilnosti je pomembno ohranjanje in razvoj primarnih dejavnosti, ki soustvarjajo kulturno krajino. Posebna območja ohranjanja narave so območja Nature 2000, območja naravnih vrednot in ekološko pomembna območja. Posebne lokacije, ki so pomembne z vidika urbanističnih in arhitekturnih značilnosti naselbinske dediščine so: – trško jedro mesta Trebnje, – vas Gorenji vrh pri Dobrniču, – vaško jedro Sela pri Šumberku, – vas Korenitka in – vaško jedro Dobrnič. 2.6 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (grafični prikaz na karti 0-05)
10. člen Usmeritve za razporejanje dejavnosti so določene z načrtovano osnovno in podrobno namensko rabo prostora. Osnovna namenska raba prostora je določena v grafičnih prikazih in obsega: – stavbna zemljišča, – kmetijska zemljišča, – gozdna zemljišča, – vodna zemljišča, – druga zemljišča. Poselitev se usmerja v območja in na površine stavbnih zemljišč. V območja in površine za poselitev se bodo usmerjale dejavnosti v skladu s podrobno namensko rabo prostora. Kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča so površine primarne rabe prostora in so namenjena primarnim dejavnostim. Na posameznih površinah primarne rabe prostora se lahko odvija tudi rekreacija v naravnem okolju. Raba posameznih površin je omejena tudi na območjih prikritih grobišč. Na območjih drugih zemljišč so območja mineralnih surovin namenjena izkoriščanju in območja mineralnih surovin namenjena sanaciji v kmetijska ali gozdna zemljišča. Strateško načrtovane površine so namenjene razvoju naselij v kasnejših razvojnih obdobjih.
11. člen Za obstoječe objekte, katerih namembnost odstopa od namembnosti, ki je določena z OPN za posamezno območje ali površino, OPN določa usmeritev, da se taki objekti lahko nadalje uporabljajo v okviru pridobljenih pravic. 2.7 Koncept prostorskega razvoja mesta Trebnje 2.7.1 Območje prostorskega razvoja mesta Trebnje
12. člen Koncept prostorskega razvoja mesta Trebnje podrobneje obravnava območje, ki obsega obstoječo strnjeno poselitveno območje naselij Trebnje, Štefan, Rožni vrh in Dolenja Nemška vas, njihova obrobja z zaselki in razpršeno poselitvijo ter načrtovane površine za dolgoročni razvoj in dele rekreacijskih površin, ki se neposredno navezujejo na strnjeno naselje. Območje obsega poleg stavbnih zemljišč tudi manjše površine kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so funkcionalno povezane z mestnim območjem. Prostorski razvoj mesta je načrtovan dolgoročno, zato se nekatera območja določajo za strateški/dolgoročni prostorski razvoj in se prikažejo v strateškem delu OPN. 2.7.2 Koncept podrobnejše namenske rabe
13. člen Dolgoročni razvoj mesta Trebnje povezuje Trebnje s sosednjimi naselji Štefan, Rožni vrh, Gorenja Nemška in Dolenja Nemška vas v funkcionalno povezano urbano celoto, ki ustvarja možnosti za preplet dejavnosti, krepitev mestotvornih dejavnosti, razvoj območij za gospodarske dejavnosti in za različne oblike bivanja. Dolgoročni razvoj naselja je zasnovan na državnem prometnem omrežju, ki je bil določen v preteklem obdobju (potek avtoceste, priključne ceste regionalnega pomena in obstoječa železnica) na tak način, da je preplet dejavnosti skladen in da so negativni vplivi čim manjši. Dolgoročni razvoj Trebnjega se usmerja na severno obrobje obstoječega naselja. Severna razvojna območja Trebnjega se namenjajo predvsem bivanju is spremljajočimi dejavnostmi s srednje visoko izrabo površin. Naselji Rožni vrh in Gorenja Nemška vas se dopolnjujeta in zaokrožujeta z novimi površinami za bivanje z višjim bivalnim standardom in nižjo izrabo površin. Območje med državno cesto in železnico v naselju Štefan in vzhodni del Trebnjega se namenja oskrbi in storitvam (brez stanovanj). Gospodarska cona med Vina gorico in Dolenjo Nemško vasjo se širi proti severu. Razvojna območja Dolenje Nemške vasi se načrtujejo južno od šole in ob priključku na AC. Površine se namenjajo za športno rekreacijski park, vzhodni del pa za gospodarstvo in dejavnosti transporta. Območje gradu Trebnje ter nekatera območja v pasu Temenice se namenjajo gostinstvu, turizmu in rekreaciji. Središče mesta Trebnje se dopolnjuje s centralnimi funkcijami. Za območje mestnega jedra (Baragov in Goliev trg) se s podrobnejšim načrtovanjem in prenovo določijo podrobnejše usmeritve za urejanje. Razvojno območje železniške postaje od železnice do Gubčeve ceste se namenja ureditvi »prometne glave« in centralnim dejavnostim s srednje visoko do visoko izrabo površin. 2.7.3 Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa
14. člen Izhodišče za prometno urejanje dolgoročnega razvoja mesta Trebnje predstavlja državno prometno omrežje, ki je bilo določeno v preteklem obdobju (potek avtoceste, priključne povezave regionalnega pomena). Za nova razvojna območja mesta Trebnje, Studenec in Gorenja Nemška vas se načrtuje nova vzdolžna primarna prometna povezava, ki poteka po severnem obrobju in medsebojno povezuje nova mestna območja s cesto Trebnje–Mirna na vzhodu in Trebnje–Velika Loka na zahodu. S to vzdolžno povezavo se ustvari nova primarna mestna os bodočega mestnega razvoja. Na vzhodu se ta os nadaljuje preko železnice proti vzhodu do AC priključka Trebnje vzhod. Prečne povezave potekajo med severno povezovalno cesto in obstoječo primarno cesto (Goliev trg, Gubčeva cesta, Stari trg) in povezujejo razvojna območja z obstoječim naseljem in dejavnostmi v središču mesta. Severni rob obstoječe poselitve je relativno strnjen, prehodi proti severu so ozki, zato se s tem prostorskim aktom načrtuje izboljšava in okrepitev prometnih povezav v smeri S–J, da bi se zagotovila povezava v povezano urbano celoto. Planirajo se novi prečni prehodi preko doline Temenice. S postopno preureditvijo prometnega omrežja se bo promet v središču mesta lahko vedno bolj omejeval, prav tako se bo obstoječa glavna vpadnica od gradu na Baragov trg lahko preuredila v pešaško povezavo mesta z gradom. Avtobusna postaja se načrtuje v bližini železniške postaje, tako da se zagotovi čim boljša povezava z železnico. Urejanje »prometne glave« naj vključuje tudi parkirišča za prestopanje, tako da se vzpostavijo pogoji za kakovostnejšo uporabo javnih prevoznih sredstev. Z izgradnjo povezanega prometnega omrežja bodo vzpostavljene možnosti za bolj razvejan javni potniški promet. 2.7.4 Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja
15. člen Mestno jedro Trebnjega se ureja z ohranjanjem kakovostnih značilnosti in kulturne dediščine. V tem območju se ohranjajo skladni vertikalni gabariti in stavbni volumni. Posebna pozornost se posveča ohranitvi posamičnih značilnih objektov, ki tvorijo identiteto mestnega/trškega jedra. Razvojno območje železniške postaje od železnice do Gubčeve ceste naj ima višjo do visoko izrabo površin in mestotvorno oblikovanje. Severna razvojna območja se raztezajo na valovitem terenu, slemena vzpetin potekajo večinoma v smeri S–J. Zazidava na pobočjih naj izkorišča nagnjenost terena (npr. terasna zazidava), tako da se omogočijo daljši pogledi na okolico. 2.7.5 Koncept zelenega sistema naselja
16. člen V severnih razvojnih območjih so že z namensko rabo površin določene zelene površine in površine za rekreacijo. Prav tako so z zelenimi pasovi ločena posamezna razvojna območja (Trebnje – Štefan in Rožni vrh), ki se namenjajo rekreaciji. Zelene členitvene površine imajo klimatsko in ekološko funkcijo in jih je treba trajno ohranjati kot zelene presledke med poselitvenimi območji. Tu naj potekajo rekreacijske povezave proti dolini Temenice na jugu in gozdnim površinam na severnem obrobju. 2.8 Koncept prostorskega razvoja naselja Veliki Gaber 2.8.1 Območje prostorskega razvoja naselja Veliki Gaber
17. člen Koncept prostorskega razvoja naselja Veliki Gaber podrobneje obravnava naselje Veliki in Mali Gaber z zaselki ter načrtovane površine za dolgoročni razvoj. Prostorski razvoj Velikega Gabra je načrtovan dolgoročno, zato se nekatera območja določajo za strateški/dolgoročni prostorski razvoj in se prikažejo v strateškem delu OPN. 2.8.2 Koncept podrobnejše namenske rabe
18. člen Za razvoj centralnih dejavnosti lokalnega središča se načrtuje s prenovo območja vzhodno od šole, dolgoročno pa se za nadaljnjo širitev (v strateškem delu) določa razvojno območje na zahodnem robu naselja, tako da se navezuje na dosedanje centralne dejavnosti in javne površine. Dolgoročni razvoj območij za bivanje se bo usmerjal na pobočne lege med Malim in Velikim Gabrom ter od Velikega Gabra proti Malemu Medvedjeku. 2.8.3 Koncept prometnega omrežja
19. člen Načrtovana je nova prometna povezava od Biča preko Malega Gabra v dolino Temenice, ki bo nadomestila obstoječo prometno povezavo skozi Veliki Gaber. Trasa za novo povezavo se planira tako, da istočasno povezuje tudi nova razvojna območja. Na severni strani Malega Gabra nova povezava prečka železnico v podvozu in se priključi na državno cesto pri zaselku Podgabrje. Nove povezovalne ceste se vzpostavijo med obstoječimi naselji in razvojnimi območji v vzdolžni in prečni smeri. 2.9 Koncept prostorskega razvoja naselja Dobrnič 2.9.1 Območje prostorskega razvoja naselja Dobrnič
20. člen Koncept prostorskega razvoja naselja Dobrnič podrobneje obravnava naselja Dobrnič, Podlisec in Gorenjo vas ter načrtovane površine za dolgoročni razvoj. 2.9.2 Koncept podrobnejše namenske rabe
21. člen Naselje Dobrnič predstavlja središče Suhe krajine v Občini Trebnje in se zato dolgoročno načrtuje intenzivnejši razvoj. Načrtuje se širitev površin za bivanje s spremljajočimi dejavnostmi, površine za razvoj centralnih dejavnosti, širitev šole z rekreacijskimi in športnimi površinami ter širitev pokopališča s parkovnimi površinami. 2.9.3 Koncept prometnega omrežja
22. člen Načrtujejo se nove povezovalne ceste na obrobju razvojnih območij na zahodni in južni strani naselja. Nove ceste tangencialno povežejo dosedanjo krakasto razporejene ceste, tako da se težišče prometa lahko razporeja po obodu naselja in ustvari možnost omejevanja prometa v središču vasi. Načrtovane so površine za parkiranje na zahodnem robu vaškega jedra, tako da se lahko vzpostavi omejevanje prometa v vaškem jedru. 2.10 Usmeritve za prostorske izvedbene pogoje
23. člen Prostorski izvedbeni pogoji se pripravijo za vsa območja urejanja. Z OPN se ureja celotni prostor Občine Trebnje razen območij, ki se urejajo z veljavnimi prostorskimi izvedbenimi načrti. Z izvedbenim delom OPN se začasno urejajo tudi območja planiranih OPPN do njihovega sprejetja. 2.11 Usmeritve za urejanje prostora z Občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti – OPPN
24. člen Z OPPN se urejajo tista območja, kjer je planirano/pričakovano zahtevnejše urbanistično in infrastrukturno urejanje, potrebna nova delitev zemljišč (parcelacija) in je za določitev vrste posegov in njihovega oblikovanja potreben načrtovalski proces ter sodelovanje javnosti. Z OPPN se lahko ureja tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura ter vodnogospodarske ureditve. Območja infrastrukturnih OPPN niso določena in niso grafično prikazana. Območja urejanja z OPPN se določijo na podlagi idejnih projektov posamezne infrastrukture in vseh spremljajočih ureditev. Z OPPN se lahko urejajo tudi druga območja, ki niso določena v seznamu območij urejanja z OPPN, z namenom: – urejanja infrastrukture, – pridobitve lastništva za celovito in racionalno ureditev območja, – uskladitve različnih interesov v prostoru, – javnosti dela.
25. Izvedbeni del OPN Občine Trebnje 3.1 Splošne določbe
26. člen S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev strateškega dela OPN Občine Trebnje sprejme izvedbeni del OPN Občine Trebnje, ki je prostorski izvedbeni akt lokalne skupnosti in določa prostorske izvedbene pogoje za graditev objektov in druge posege v prostor.
27. člen Izvedbeni del OPN določa:
28. IZVEDBENI DEL OPN OBČINE TREBNJE 3.1 Splošne določbe 3.2 Skupni prostorski izvedbeni pogoji 3.2.1 PIP za namensko rabo prostora (namembnosti in vrste posegov) 3.2.2 Tolerance glede namenske rabe prostora 3.2.3 Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo 3.2.4 Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje 3.2.5 Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo in gradbene parcele 3.2.6 Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo 3.2.7 Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno dobro 3.2.8 Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varstva okolja in varstva naravnih dobrin 3.2.9 Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 3.2.10 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih za potrebe obrambe 3.2.11 Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje zdravja 3.2.12 Prostorski izvedbeni pogoji v območjih DLN 3.2.13 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN 3.3 Usmeritve za OPPN 3.4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji 3.5 Ukrepi za preprečitev, omilitev in odpravo posledic vplivov na okolje
29. USMERITVE ZA URESNIČEVANJE OPN
30. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE.
31. člen Izvedbeni del OPN vsebuje: Besedilo odloka Grafične prikaze v samostojni mapi 50x70: 1.01 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, merilo 1:50.000 1.02 Pregledna karta naselij Občine Trebnje z okrajšavami imen naselij v oznakah EUP, merilo 1:50.000 2.01 Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:50.000 3.01 do 3.40 Prikaz območij urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, merilo 1:5.000 4.01 do 4.40 Prikaz enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture 5.01 Pregledna karta občine s prikazom območij OPPN, merilo 1:50.000 6.01 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za Dobrnič, merilo 1:500 Legenda.
32. člen (skupni in posebni pogoji)

(1)Skupni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, namembnosti površin in ureditvene enote, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače.

(2)Posebni pogoji so določeni za posamezna območja ali lokacije v posebnih določbah tega odloka. Veljavnost dela skupnih pogojev na teh območjih je posebej navedena. 53. člen V odloku so uporabljeni pojmi, ki imajo naslednji pomen:

(1)Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov ter rudarstvo.

(2)Sekundarne dejavnosti po tem odloku so proizvodne in predelovalne dejavnosti ter gradbeništvo.

(3)Terciarne dejavnosti po tem odloku so: trgovina, gostinstvo in storitve, prometne in komunalne dejavnosti, finančno posredništvo, poslovanje z nepremičninami. Za gostinstvo po tem odloku se ne šteje bivanje v počitniških hišah in počitniških stanovanjih.

(4)Kvartarne dejavnosti po tem odloku so: zdravstvo, socialno in otroško varstvo, izobraževanje, šport in rekreacija, kultura, javna uprava, društva, cerkev in svobodni poklici.

(5)Osnovni (glavni) objekt je objekt, ki je po značaju in dejavnosti osnoven, glaven, prevladujoč; osnovni objekt je na gradbeni parceli lahko samostojen ali skupaj s spremljajočimi, enostavnimi in nezahtevnimi objekti.

(6)Spremljajoči objekt je objekt s pomožnim značajem k osnovnemu objektu. Postavljen je na gradbeni parceli skupaj z osnovnim objektom, po načinu dovoljevanja posega v prostor pa ne sodi med enostavne in nezahtevne objekte. Spremljajoči objekt je lahko postavljen samostojno ali je prizidan k osnovnemu objektu na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta (npr. garaža, ki presega merila za enostaven ali nezahteven objekt). Spremljajoči objekt ni namenjen bivanju ne sme presegati 60 % zazidane površine osnovnega objekta.

(7)Nezahtevni objekti so konstrukcijsko manj zahtevni objekti za katere je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta.

(8)Enostavni objekti so konstrukcijsko nezahtevni objekti, ki ne potrebujejo posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, niso namenjeni bivanju, niso objekti z vplivi na okolje in ne potrebujejo gradbenega dovoljenja.

(9)Javno dostopne površine so površine, na katere ima oziroma mora imeti javnost prost dostop, ne glede na lastništvo.

(10)Zemljišče namenjeno gradnji oziroma gradbena parcela po tem odloku je zemljišče, ki je sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo obstoječemu objektu ali je predvidena ureditev površin, ki bodo služile predvidenemu objektu. Za zemljišče, namenjeno gradnji se v tem odloku uporablja tudi pojem gradbena parcela.

(11)Višina objektov je določena s številom etaž, pri čemer se za stanovanjske objekte upošteva max. kalkulativna etažna višina 3 m. Razporeditev etaž je lahko tudi drugačna, vendar skupna višina objekta ne sme presegati kalkulativne višine objekta.

(12)Ureditve infrastrukture so gradnja gradbeno-inženirskih objektov prometnega, energetskega, komunalnega, telekomunikacijskega omrežja in izvedba priključkov.

(13)Vodnogospodarske ureditve so gradnja gradbeno-inženirskih objektov za urejanje voda.

(14)Nadomestitev objekta je pojem, ki ga določa OPN. Pojem »novogradnja kot nadomestitev obstoječega objekta« ni enak pojmu »nadomestna gradnja«. Nadomestitev objekta je odstranitev objekta in novogradnja na isti lokaciji, z enakimi ali drugačnimi gabariti, odmiki in/ali namembnostjo.

(15)Prekomerno pomeni preko dopustnih meja, ki jih določajo veljavni predpisi na področju varstva okolja, varstva pred hrupom, onesnaženjem in drugi sorodni predpisi. 54. člen (meja območja urejanja)

(1)Območje urejanja z izvedbenim delom OPN obsega celotno območje Občine Trebnje, razen območij veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov. Območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov so navedena v tabelah 2-1 in 2-2, ki sta sestavni del tega odloka.

(2)Meja območja, ki se ureja z izvedbenim delom OPN, meje površin, meje EUP in meje ureditvenih enot so določene v grafičnem prikazu v merilu 1:5000. 55. člen (členitev prostora)

(1)Prostorski izvedbeni pogoji so prostorsko določeni za celotno območje občine, za posamezne vrste podrobne namenske rabe prostora, za enote urejanja prostora, za ureditvene enote, ponekod pa tudi za posamično parcelo ali lokaliteto.

(2)Namenska raba površin je členitev prostora na zaokrožena območja s pretežno enotno načrtovano namembnostjo površin in objektov. Namenska raba površin je usklajena v postopku načrtovanja med občino in nosilci urejanja prostora.

(3)Grafične podloge so uradni podatki GURS (ZKP, REST, RPI-naselja), uradni podatki MKO (RABA – gozd 2000). Iz dosedanjega prostorskega plana občine so privzete površine stavbnih zemljišč (sz-stavbna zemljišča). Površine voda (V) so prikazane na podlagi ZKP 2012 in DOF 5).

(4)Podrobnejša namenska raba površin je podrobnejša členitev osnovne namenske rabe površin.

(5)Enote urejanja prostora poselitve so prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja stavbnih zemljišč, namenjena poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo površin in objektov. Enote urejanja prostora (EUP – poselitev) so navedene v tabeli 1-1, ki je sestavni del tega odloka.

(6)Enote urejanja odprtega prostora (EUP-OP) so območja odprtega prostora – krajine in vključujejo površine primarne rabe prostora: K, G in V. EUP-OP so razdeljene na severno enoto OP-S in južno enoto OP-J. EUP-OP so navedene v tabeli 1-2, ki je sestavni del tega odloka.

(7)Enota urejanja prostora za rekreacijo v odprtem prostoru – EUP rek je prostorsko zaokroženo območje, ki je namenjeno rekreaciji v odprtem prostoru. EUP-rek prekriva več vrst namenske rabe prostora, ki pa se s tem ukrepom ne spreminja. Za EUP-rek so dodatno določeni pogoji glede namembnosti, vrste posegov in za nekatere vrste objektov. EUP-rek so podlaga za upravljanje rekreacijskih ali varovanih območij.

(8)Enota urejanja prostora za vojna grobišča – EUP-gro je prostorsko zaokroženo območje namenjeno varovanju/urejanju potencialnih vojnih grobišč.

(9)Enote urejanja prostora za vinogradniška območja – EUP vin so prostorsko zaokrožena območja primarne rabe in razpršene poselitve, namenjena vinogradništvu in sadjarstvu.

(10)Enote urejanja prostora državnih prostorskih aktov – DPA so prostorsko zaokrožena območja infrastrukturnih objektov, ki se urejajo z državnimi uredbami.

(11)Ureditvena enota je prostorsko zaokroženo območje, ki je enako ali manjše od EUP in vsebuje določbe za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov. 3.2 Skupni prostorski izvedbeni pogoji 3.2.1 PIP za namensko rabo prostora (namembnosti in vrste posegov) 56. člen Prostorski izvedbeni pogoji glede namenske rabe prostora in vrste posegov so določeni za posamezne vrste podrobne namenske rabe prostora, ki so: (

1. a)območja in površine za poselitev: 1010 območja stanovanj (S) 1011 površine za stanovanja s spremljajočimi dejavnostmi (SS) 1012 površine za stanovanja za posebne namene (SB) 1013 površine podeželskega naselja (SK) 1014 površine počitniških hiš (SP) 1015 površine za stanovanja brez spremljajočih dejavnosti (SSa) 1016 površine za samostojne kmetije (SKk) 1017 površine za gospodarska poslopja kmetij (SKg) 1020 območja za centralne dejavnosti (C) 1021 površine za centralne dejavnosti (CU) 1023 površine za izobraževanje (CDi) 1024 površine za verske dejavnosti (CDc) 1026 površine za dejavnosti javne uprave in poslovne dejavnosti (CDu) 1030 območja proizvodnih dejavnosti (I) 1032 gospodarska cona (IG) 1033 površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) 1040 posebna območja (B) 1041 površine za turizem (BT) 1042 površine za trgovino in storitve (BD) 1043 površine za športne centre (BC) 1046 površine za gozdarske in lovske koče (BTg) 1050 zelene površine (Z) 1051 površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem (ZS) 1052 površine parkov (ZP) 1054 druge urejene zelene površine (ZD) 1055 površine pokopališča (ZK) 1060 območja prometne infrastrukture (P) 1061 površine cest (PC) 1062 površine železnice (PŽ) 1063 površine letališča (PL) 1066 ostale prometne površine (PO) 1070 območja komunikacijske infrastrukture (T) 1080 območja energetske infrastrukture (E) 1081 površine za oskrbo z električno energijo (Ee) 1090 območja okoljske infrastrukture (O) 1091 površine za oskrbo z vodo (Ov) 1092 površine čistilne naprave (Oc) 1094 površine za odlagališče odpadkov (Oo) 1095 površine za komunalne dejavnosti in gasilstvo (Ok) 1110 območja razpršene poselitve (A) 1111 površine razpršene poselitve za zidanice in vinske kleti (Av) 1112 površine razpršene poselitve za kmetije in stanovanja (Ask) 1114 površine razpršene poselitve za počitniške hiše (Asp) (
2. b)površine, ki niso namenjene poselitvi: 2000 kmetijska zemljišča 2010 najboljša kmetijska zemljišča (K1) 2020 druga kmetijska zemljišča (K2) 3010 gozdna zemljišča (G) 3011 gozdna zemljišča – varovalni gozd (Gv) 4010 območja površinskih voda (V) 4011 celinske vode (Vc) 5010 območja mineralnih surovin (L) 5011 površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN) 5013 površine nadzemnega pridobivalnega prostora za sanacijo v kmetijska zemljišča (LNk) 5014 površine nadzemnega pridobivalnega prostora za sanacijo v gozdna zemljišča (LNg). 57. člen 1010 Območja stanovanj (S) Na območjih stanovanj so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:

(1011)površine za stanovanja s spremljajočimi dejavnostmi (SS)

(1011a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – bivanje – stanovanja, – delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo večjih vplivov kot bivanje samo), – terciarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja, brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje, – kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja.

(1011b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.

(1012)površine za stanovanja za posebne namene (SB)

(1012a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – posebne oblike bivanja – stanovanja (samski domovi, domovi za stare, varovana stanovanja, stanovanja za osebe s posebnimi zahtevami), – zdravstvene in osebne storitve, – terciarne in kvartarne dejavnosti za potrebe območja.

(1012b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.

(1013)površine podeželskega naselja (SK)

(1013a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – stanovanja, – kmetije (stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja), – terciarne in kvartarne dejavnosti, – proizvodne dejavnosti, ki ne vplivajo prekomerno na okolje, – šport in rekreacija.

(1013b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.

(1014)površine počitniških hiš (SP)

(1014a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – sekundarno bivanje v počitniških objektih, – šport in rekreacija.

(1014b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov; v posameznem objektu je dopustna ureditev največ enega počitniškega stanovanja, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, v posameznem objektu je dopustna ureditev največ enega počitniškega stanovanja, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.

(1015)površine za stanovanja brez spremljajočih dejavnosti (SSa)

(1015a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – stanovanja, – sekundarno bivanje, – delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo večjih vplivov kot bivanje samo, se odvijajo v zaprtih prostorih, npr. prevajanje, biro ... ni delo s strankami).

(1015b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve, – ureditve javnih površin.

(1016)površine za samostojne kmetije (SKk)

(1016a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – kmetije (stanovanja in gospodarski objekti), – dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

(1016b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.

(1017)površine za gospodarska poslopja kmetij (SKg)

(1017a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – kmetijstvo – samo gospodarski objekti kmetij.

(1017b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – novogradnje kmetijskih gospodarskih objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave). 58. člen 1020 Območja centralnih dejavnosti (C) Na območjih centralnih dejavnosti so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:

(1021)površine za centralne dejavnosti (CU)

(1021a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – terciarne dejavnosti, – kvartarne dejavnosti, – poslovni prostori (pisarne), – bivanje/stanovanja, – proizvodne dejavnosti brez prekomernih vplivov na okolje in brez zunanjih deponij (npr. založništvo, knjigoveštvo in sorodne dejavnosti ...).

(1021b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.

(1023)površine za izobraževanje (CDi)

(1023a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – predšolsko varstvo oziroma vzgoja, – vse vrste izobraževanja, znanstveno in raziskovalno delo, – dejavnosti društev, – rekreacija, – socialno varstvo.

(1023b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.

(1024)površine za verske dejavnosti (CDc)

(1024a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – dejavnosti cerkve, – versko izobraževanje, – dejavnosti kulture.

(1024b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.

(1026)površine za dejavnosti javne uprave in poslovne dejavnosti (CDu)

(1025a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – dejavnosti uprave, – poslovni prostori (pisarne), – gostinstvo in storitve, – dejavnosti društev.

(1025b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve. 59. člen 1030 Območja proizvodnih dejavnosti (I) Na območjih proizvodnih dejavnosti so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:

(1032)gospodarska cona (IG)

(1032a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – proizvodne dejavnosti, prekladanje in skladiščenje, – trgovina, storitve, gostinstvo, – gradbeništvo, – poslovni prostori (pisarne), – šport in rekreacija, – v območju bivanje ni dopustno.

(1032b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.

(1033)površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK)

(1033a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – proizvodne dejavnosti kmetijstva – farme, – v območju bivanje ni dopustno razen upravljalca posestva oziroma farme.

(1033b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve. 60. člen 1040 Posebna območja (B) V posebnih območjih so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:

(1041)površine za turizem (BT)

(1041a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – gostinstvo, – trgovina in storitve, kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti, locirane so lahko v kletni in/ali pritlični etaži, vendar ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v posamezni etaži, – rekreacija, kulturne dejavnosti in prostori za izobraževanje, kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti, locirane so lahko v kletni, pritlični etaži ali najvišji (strešni) etaži, vendar ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v posamezni etaži, – zdravstvene dejavnosti, – stanovanje za lastnika oziroma upravljalca objekta, vendar največ eno stanovanje na objekt.

(1041b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.

(1042)površine za trgovino in storitve (BD)

(1042a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – trgovina in storitve (nakupovalna središča), gostinstvo, – poslovni prostori raznih dejavnosti (pisarne), – dejavnosti rekreacije, zabave, sprostitve, – v območju niso dopustna stanovanja/bivanje.

(1042b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.

(1043)območja športnih centrov (BC)

(1043a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – šport in rekreacija (objekti in površine), – gostinstvo (brez nastanitvenih kapacitet), kot dopolnilna dejavnost k osnovni namembnosti območja, – trgovina in storitve samo kot dopolnilna dejavnost k osnovni namembnosti območja.

(1043b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov (razen gostinskih nastanitvenih objektov) v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku, – novogradnje objektov, – ureditve rekreacijskih in športnih površin, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve, – ureditve javnih površin, – postavitve spominskih plošč in drugih obeležij. 61. člen

(1046)površine za gozdarske in lovske koče (BTg)

(1046a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – gozdarska in lovska dejavnost, gostinstvo, razen apart hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju, – rekreacija kot dopolnilna dejavnost osnovni namembnosti, – stanovanje za lastnika oziroma upravljalca objekta, vendar največ eno stanovanje na objekt.

(1046b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve. 62. člen 1050 Zelene površine (Z) Na zelenih površinah so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:

(1051)površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem (ZS)

(1051a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: območja za rekreacijo in šport na prostem so namenjena športu, rekreaciji in oddihu na prostem in obsegajo le površine igrišč (brez objektov visokogradnje) in zelene površine, kot so: – igrišča, igralni parki, – kopališča, plaže, – golf, – kamp, – dopolnilne dejavnosti le kot začasni/sezonski objekti.

(1051b)dopustne so naslednje vrste posegov: – ureditve športnih, rekreacijskih in zelenih površin, ureditve otroških igrišč, postavitve športne, rekreacijske in parkovne opreme kot so klopi in lope/nadstrešnice za počitek, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, pomožni objekti so dopustni za shranjevanje opreme, garderobe, sanitarije ..., – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve, – postavitve objektov visokogradnje niso dopustne (razen objektov, določenih v tabelah 3 in 4).

(1052)površine parkov (ZP)

(1052a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – sprostitev in oddih na parkovnih površinah.

(1052b)dopustne so naslednje vrste posegov: – parkovne ureditve in ureditve zelenih površin, ureditve otroških igrišč, postavitve parkovne opreme kot so klopi in lope za počitek, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.

(1054)druge urejene zelene površine (ZD)

(1054a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – rekreacija in oddih na zelenih površinah.

(1054b)dopustne so naslednje vrste posegov: – ureditve športnih in rekreacijskih igrišč, – parkovne ureditve in ureditve zelenih površin, ureditve otroških igrišč, – postavitve parkovne opreme kot so klopi in lope za počitek, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.

(1055)površine pokopališča (ZK)

(1055a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – pokopavanje, – verske dejavnosti, – trgovina kot dopolnilna dejavnost pokopališču (npr. cvetličarna, prodaja kamnoseških izdelkov in sorodne dejavnosti povezane z osnovno namembnostjo območja), – parkovne površine.

(1055b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve. 63. člen 1060 Območja prometne infrastrukture (P) Na prometnih površinah so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:

(1061)površine cest (PC)

(1061a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – dejavnosti cestnega prometa.

(1061b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.

(1062)površine železnice (PŽ)

(1062a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – dejavnosti železniškega prometa.

(1062b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.

(1063)površine letališča (PL)

(1063a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – dejavnosti letališkega prometa.

(1063b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.

(1066)ostale prometne površine (PO)

(1066a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – prometne površine in parkirišča.

(1066b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve. 64. člen 1070 Območja komunikacijske infrastrukture (T) Na območjih komunikacijske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:

(1070a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – dejavnosti telekomunikacij.

(1070b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte: vzdrževanje, rekonstrukcija, dozidava, nadzidava, odstranitev objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve. 65. člen 1080 Območja energetske infrastrukture (E) V območjih energetske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:

(1081)oskrba z električno energijo (Ee)

(1081a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – proizvodnja električne energije (hidro-, solarne – elektrarne, bioplinarne, soproizvodnja na plin in lesno biomaso ter druge oblike), – prenos električne energije (razdelilne transformatorske postaje).

(1081b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku, – novogradnje objektov, – postavitve pomožnih in začasnih objektov, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve. 66. člen 1090 Območja okoljske infrastrukture (O) Na območjih okoljske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:

(1091)površine za oskrbo z vodo (Ov)

(1091a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – površine/območja za naprave vodovodnega omrežja (zajetja, rezervoarji ...).

(1091b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.

(1092)površine čistilne naprave (Oc)

(1092a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – dejavnosti čiščenja odplak (kot so čistilna naprava, črpališče, druga infrastruktura za odvajanje in čiščenje odplak ...), – spremljajoči poslovni prostori osnovne dejavnosti območja, – storitve v zvezi z okoljsko infrastrukturo, – stanovanja niso dopustna.

(1092b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.

(1094)površine za odlagališča odpadkov (Oo)

(1094a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – zbiranje, sortiranje odpadkov, odlaganje in predelava odpadkov, – kompostiranje odpadkov, – poslovni prostori komunalnih dejavnosti.

(1094b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.

(1095)površine za komunalne dejavnosti (Ok)

(1095a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – zbiranje, sortiranje odpadkov, – komunalne dejavnosti, – gasilska dejavnost.

(1095b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve. 67. člen 1110 Območja razpršene poselitve (A) Na območjih razpršene poselitve so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov: 1111 površine razpršene poselitve za zidanice in vinske kleti (Av)

(1111a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – kmetijstvo – samo gospodarski objekti za vinogradništvo in druge trajne nasade.

(1111b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – postavitve/novogradnje gospodarskih objektov za vinogradništvo (zidanice, vinske kleti), – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve. 1112 površine razpršene poselitve za kmetije in stanovanja (Ask)

(1112a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – kmetije (stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja), – stanovanja/bivanje, – gostinstvo, storitvene dejavnosti brez prekomernih vplivov.

(1112b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve. 1114 površine razpršene poselitve za počitniške hiše (Asp) Za Asp glede namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov veljajo določbe za namensko rabo SP, razen za nezahtevne in enostavne objekte, ki so dopustni v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka.

1. člen (2010 in 2020) Kmetijska zemljišča (K1) in (K2): (2010a in 2020a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – kmetijstvo. (2010b in 2020b) dopustne so naslednje vrste posegov: – ureditve kmetijskih zemljišč (vse agrarne operacije), – ureditve infrastrukture, od tega le: – rekonstrukcije obstoječih lokalnih cest, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (objekti klasifikacije CC – SI šifra 22), – vodnogospodarske ureditve, kot so vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka.
2. člen

(3010)Gozdna zemljišča (G)

(3010a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – gozdarstvo in kmetijstvo, – šport in rekreacija, če omogočata ohranjanje prvotne funkcije zemljišča, – lov in ribolov.

(3010b)dopustne so naslednje vrste posegov: – ureditve gozdnih zemljišč, – ureditve za rekreacijo, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve. 70. člen

(3011)Gozdna zemljišča – varovalni gozd (Gv)

(3010a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – gozdarstvo.

(3010b)dopustne so naslednje vrste posegov: – ureditve gozdnih zemljišč, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve. 71. člen 4010 Območja površinskih voda (V)

(4011)Celinske vode (VC):

(4011a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – vodnogospodarske dejavnosti.

(4011b)dopustne so naslednje vrste posegov: – vodnogospodarske ureditve, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka. 72. člen 5010 Območja mineralnih surovin (L) V območjih mineralnih surovin so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:

(5011)površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN):

(5011a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – izkoriščanje mineralnih surovin, – proizvodne dejavnosti, povezane z mineralnimi surovinami, gradbeništvo.

(5011b)dopustne so naslednje vrste posegov: – raziskovanje, izkoriščanje, sanacija, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.

(5013)površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LNk):

(5013a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – kmetijstvo.

(5013b)dopustne so naslednje vrste posegov: – sanacija v kmetijska zemljišča brez izkoriščanja mineralnih surovin.

(5014)površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LNg):

(5014a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – gozdarstvo.

(5014b)dopustne so naslednje vrste posegov: – sanacija v gozdna zemljišča brez izkoriščanja mineralnih surovin. 73. člen EUP rek – enote urejanja prostora za rekreacijo v odprtem prostoru: (

1. a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – na površinah primarne rabe prostora še športna in rekreacijska raba, ki trajno ne spreminja osnovne namembnosti površin, – na stavbnih zemljiščih v EUP rek vse vrste namembnosti oziroma dejavnosti, ki so dopustne za posamezno podrobnejšo namensko rabo površin, – spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za šport in rekreacijo, storitve za šport in rekreacijo ter gostinstvo brez nastanitvenih kapacitet, spremembe namembnosti objektov za kmetijstvo, enostavnih in nezahtevnih objektov niso dopustne. (
2. b)dopustne so naslednje vrste posegov: – na površinah primarne rabe prostora: – gradnja sprehajalnih poti, rekreacijskih izhodišč in sorodne rekreacijske infrastrukture, – gradnja športnih in rekreacijskih naprav in druge infrastrukture za potrebe rekreacije, – krčitev gozda za potrebe rekreacije, – na stavbnih zemljiščih v EUP rek vse vrste posegov, ki so dopustni za posamezno podrobnejšo namensko rabo površin, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – postavitve objektov visokogradnje in rekreacijskih površin, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo (npr. tenis igrišča ipd.) niso dopustne. 74. člen EUP gro – enote urejanja prostora grobišča: EUP gro določa površine odprtega prostora za varstvo grobišč. Vrste namembnosti in vrste posegov so dopustne v skladu s PIP za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora. 75. člen EUP vin – enote urejanja prostora vinogradniška območja: (
3. a)dopustne so naslednje namembnosti: – na primarni rabi prostora vse vrste namembnosti oziroma dejavnosti, ki so dopustne za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora, – na stavbnih zemljiščih vse vrste namembnosti oziroma dejavnosti, ki so dopustne za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora. (
4. b)dopustne so naslednje vrste posegov: – na površinah primarne rabe prostora: krčitev gozda za potrebe vinogradništva, – na stavbnih zemljiščih v EUP vin vse vrste posegov, ki so dopustni za posamezno podrobnejšo namensko rabo površin, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov za posamezno namensko rabo prostora v vinogradniškem območju, v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve. 76. člen EUP kd – enote urejanja prostora za varstvo kulturne dediščine: EUP kd določa površine odprtega prostora za celovito prenovo naselja in način urejanja z OPPN. Vrste namembnosti in vrste posegov so dopustne v skladu s PIP za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora. 77. člen Dopustne vrste objektov glede na namen Na površinah posameznih podrobnejših namenskih rab prostora so dopustne gradnje tistih vrst objektov glede na namen, ki so skladne z dopustnimi namembnostmi, izrabo, oblikovanjem in drugimi prostorskimi izvedbenimi pogoji po tem odloku. 78. člen Na zemljiščih z grafičnim prikazom stavbe izven območij stavbnih zemljišč (prikaz stavbe po REST–GURS v grafičnem prikazu namenske rabe in GJI v merilu 1:5000) gradnja ni dopustna, razen infrastrukture, nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4. 3.2.2 Tolerance glede namenske rabe prostora 79. člen

(1)Za obstoječe objekte z namembnostjo, ki ni v skladu z OPN, je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in v okviru veljavnih okoljskih predpisov (hrup, varstvo okolja ...). Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb OPN.

(2)Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po OPN (npr. objekt nima funkcionalnega zemljišča ali nima zadostnih odmikov od parcelne meje, nima zadostne velikosti zemljiške/gradbene parcele …) je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti. Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb OPN. Dopustne vrste posegov so: – rekonstrukcija ob pogojih za arhitekturno oblikovanje za novogradnje, – dozidave, nadzidave niso dopustne, – podkletitev v gabaritu obstoječega tlorisa, – nadomestitev objekta – v enakih ali manjših gabaritih.

(3)Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po OPN (tj. obstoječi objekt ima manjše odmike od predpisanih, ima pa zadostno velikost zemljiške/gradbene parcele, velikost parcele omogoča dozidave ali tudi novogradnje) je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti. Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb OPN. Dopustne vrste posegov so: – rekonstrukcija ob pogojih za arhitekturno oblikovanje za novogradnje, – dozidave, nadzidave so dopustne pod pogoji za novogradnje objektov, – dopustna je podkletitev objekta, – izjemoma so v območju kulturne dediščine (naselbinska, stavbna dediščina) dopustne dozidave, nadzidave in podkletitev z manjšimi odmiki od dopustnih za novogradnje, vendar le s soglasjem soseda, – nadomestitev objekta – v enakih ali manjših gabaritih; v večjih gabaritih pa v skladu z zgornjimi alinejami. 3.2.3 Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo 80. člen Pogoji glede izrabe so določeni v PIP za oblikovanje v ureditvenih enotah. 3.2.4 Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje 81. člen Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor so: – PIP za urbanistično oblikovanje, – PIP za arhitekturno oblikovanje, – PIP za oblikovanje v ureditvenih enotah, – PIP za oblikovanje drugih posegov v prostor. 3.2.4.1 Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje 82. člen Faktor zazidanosti (FZ) Pri izračunu faktorja zazidanosti se za zazidano površino objekta uporabljajo naslednji parametri:

(1)Zazidana površina objekta (stavbišče) je površina, ki jo tvori zunanji obod objekta v ravnini pritličja.

(2)V zazidano površino za izračun faktorja zazidanosti se štejejo: – površina navpične projekcije pritlične etaže na vodoravno ravnino (sem sodijo vsi zaprti prostori objekta, letni vrtovi, zastekljeni prostori, arkade ipd. stavbni deli), – previsni deli stavbe (površine stavbe, ki so pokrite in zaprte najmanj s treh strani) nad zazidano površino osnovnega stavbnega volumna in prav tako tvorijo volumen stavbe, – površina kleti oziroma drugih podzemnih delov objekta, ki segajo nad nivo urejenega terena.

(3)V zazidano površino za izračun faktorja zazidanosti se po tem OPN ne štejejo vkopane kletne etaže, zunanja stopnišča, zunanje klančine, balkoni, nadstreški, sončni zasloni, enostavni in nezahtevni objekti. 83. člen Faktor izrabe (FI) Pri izračunu faktorja izrabe se za bruto etažno površino objekta uporabljajo naslednji parametri:

(1)V bruto etažno površino objekta za izračun faktorja izrabe se štejejo: – bruto površine vseh nadzemnih etaž, ki so pokrite in zaprte najmanj s treh strani (loggia), upoštevajoč tudi previsne dele etaže (op.: v primeru nagnjene fasade), sem sodijo tudi tlorisne površine, ki niso zaprte z vseh strani do polne višine, so pa pokrite – računa se površine do navpične projekcije zunanjega roba krova/strehe, – površina kleti oziroma drugih podzemnih delov objekta, ki segajo nad nivo urejenega terena.

(2)V bruto etažno površino objekta za izračun faktorja izrabe se ne štejejo: vkopane kletne etaže, prostor znotraj prezračevanih streh, pohodne strehe za potrebe vzdrževanja, enostavni in nezahtevni objekti ter drugi lahko odstranljivi objekti.

(3)Izraba prostora se določa tudi s številom stanovanj. Podrobnejši pogoji so določeni v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah ali podrobnih PIP. 84. člen Odmiki osnovnih in spremljajočih objektov

(1)Odmiki objektov od gradbene parcele ali regulacijske linije so min. 4 m. Odmik se meri horizontalno od ravnine najbolj izpostavljenega dela fasade (za izpostavljeni del fasade se ne štejejo venci, obrobe in sorodni okrasni elementi fasade). Manjši odmiki od 4 m so dopustni: – v primeru nadomestitve obstoječega objekta, ki stoji na meji zemljiške parcele ali regulacijske linije, – v območjih ohranjanja kulturne dediščine in značilne postavitve objektov ob parcelno mejo, – če se objekt približa parcelni meji pod kotom (op.: stranica stavbe ni vzporedna s parcelno mejo) lahko znaša min. odmik 2,5 m, vendar največ na dolžini 4 m fasade objekta.

(2)Objekti, katerih kap ali zg. rob strešnega venca je višji od 8 m, morajo biti odmaknjeni od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije min. 6 m.

(3)Za balkone, ganke in napušče je dopusten odmik 2 m, razen ob javnih prometnih površinah in objektih, kjer gradbena linija sovpada z regulacijsko linijo, v teh primerih lahko balkoni, ganki in napušči segajo preko regulacijske linije.

(4)Dopustna je postavitev dveh stavb v niz (dvojček) tako, da se objekta na eni stranici stikata, pri čemer veljajo ista merila izrabe in zazidanosti.

(5)Odmiki od parcelne meje so ob ulici lahko večji od predpisanih v primeru rekonstrukcije ceste in novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta – ko je treba zagotoviti razširitev uličnega profila za izboljšavo varnosti.

(6)Objekti na dveh sosednjih lastniških zemljiščih ali gradbenih parcelah se lahko medsebojno stikajo v primeru, ko se lastnika sosednjih zemljišč sporazumeta za takšno ureditev in so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za varnost, rabo in vzdrževanje objekta.

(7)Spremljajoči objekt (kot npr. garaža, ki presega velikost enostavnega ali nezahtevnega objekta) se lahko stika z osnovnim objektom. Za odmike spremljajočih objektov veljajo določbe za odmike osnovnih objektov.

(8)Gradnja podpornih zidov, višjih od 1,5 m, za potrebe javne gospodarske infrastrukture je dopustna do meje gradbene oziroma zemljiške parcele in do regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine.

(9)Gradnja podpornih zidov, višjih od 1,5 m, za ne-javne potrebe je dopustna z odmikom 60 cm do meje gradbene oziroma zemljiške parcele in do regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine s pisnim soglasjem soseda in upravljalca javne površine. Podporni zidovi ob regulacijski liniji oziroma ob javni cesti morajo biti postavljeni izven pregledne berme (polja preglednosti). Gradnja podpornega zida ob medsosedski meji je dopustna, če ni možna drugačna ureditev višinskih razlik na meji in se lastniki zemljišč o tem sporazumejo.

(10)Gradnja osnovnih in spremljajočih objektov, kjer je dopustna lega do regulacijske linije ali do meje javne površine, je dopustna, če na tem odseku ni planirana rekonstrukcija oziroma širitev ceste ali druge gospodarske javne infrastrukture. Odmike presodi upravljalec javne površine glede na načrtovane ureditve in dejanske razmere na terenu.

(11)Stavbe morajo biti odmaknjene od gozdnega roba vsaj 20 m, ostali objekti in ureditve, ki so na nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od nove meje gozda vsaj 1 m. S soglasjem javne gozdarske službe je možna tudi gradnja bliže gozdnemu robu.

1. člen Za vse posege v varovalni pas avtoceste, ki meri 40 m od roba cestnega sveta je potrebno pridobiti soglasje DARS d.d. oziroma upravljavca AC. Posegi v varovalni pas AC ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza. 3.2.4.2 Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov
2. člen Lega nezahtevnih in enostavnih objektov

(1)Gradnje nezahtevnih objektov za lastne potrebe (drvarnica, garaža, steklenjak, uta, bazen, lopa, greznica, utrjena dovozna pot) in enostavnih objektov za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar, mala čistilna naprava, zajetje, vrtina, zbiralnik za kapnico, objekt do 4 m2, utrjena dvorišča) so dopustne na zemljiških ali gradbenih parcelah osnovnih objektov (na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo).

(2)Začasni objekti za turistično ponudbo (kiosk, gostinski vrt, pokriti prostor, oder z nadstreškom, cirkus, tribuna) morajo biti postavljeni tako, da ne ovirajo osnovnega toka peš prometa in funkcionalno oviranih ljudi, da ne ovirajo prometa interventnih vozil in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

(3)Nezahtevnih in enostavnih pomožnih infrastrukturnih objektov (kot npr. bazna postaja, kiosk za meritev stanja okolja, energetski in telekomunikacijski objekti) ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni bližini objektov naravnih vrednot in kulturne dediščine. 87. člen Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov

(1)Odmiki (nezahtevnih in enostavnih) objektov za lastne potrebe Odmiki nezahtevnih objektov za lastne potrebe (drvarnica do 12 m2, garaža do 30 m2, steklenjak do 30 m2, uta do 15 m2, bazen do 30 m2, enoetažna pritlična lopa do 15 m2, nepretočna greznica do 50 m3, pretočna greznica do 20 m3) in enostavnih objektov za lastne potrebe (nadstrešek do 30 m2, rezervoar do 5 m3, mala čistilna naprava do 50 PE, zajetje, vrtina ali vodnjak do globine 30 m, zbiralnik za kapnico do 30 m3, pritlični objekt do 4 m2) morajo biti: – 2 m od meje gradbene oziroma zemljiške parcele, manjši odmik od 2 m je dopusten le s pisnim soglasjem soseda, – 2 m od regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine. Nezahteven objekt za lastne potrebe – utrjena dovozna pot in enostaven objekt – utrjeno dvorišče je lahko urejeno do meje zemljiške parcele in do regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine.

(2)Odmiki ograj Ograja do višine 2,2 m (nezahtevni objekt) je lahko postavljena do meje gradbene oziroma zemljiške parcele in do regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine, če se lastniki zemljišč o tem pisno sporazumejo. Ograja ob regulacijski liniji oziroma ob javni cesti mora biti postavljena izven pregledne berme (polja preglednosti).

(3)Odmiki škarp in podpornih zidov Gradnja podpornih zidov do višine 1,5 m za potrebe javne gospodarske infrastrukture je dopustna do meje gradbene oziroma zemljiške parcele in do regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine. Gradnja škarp in podpornih zidov do višine 1,5 m je dopustna do meje gradbene oziroma zemljiške parcele in do regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine s pisnim soglasjem soseda in upravljalca javne površine. Podporni zidovi ob regulacijski liniji oziroma ob javni cesti morajo biti postavljeni izven pregledne berme (polja preglednosti).

(4)Odmiki pomožnih infrastrukturnih objektov Odmiki pomožnih infrastrukturnih objektov (bazna postaja, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja do 30 m2, mala komunalna čistilna naprava, cestni silos, telekomunikacijske antene in oddajniki) morajo biti: – 2 m od meje gradbene oziroma zemljiške parcele, manjši odmik od 2 m je dopusten le s pisnim soglasjem soseda, – 2 m od regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine, manjši odmik od 2 m je dopusten za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ki se postavljajo na javni površini.

(5)Odmiki pomožnih obrambnih objektov Odmiki pomožnih obrambnih objektov morajo biti: – 2 m od meje zemljiške parcele oziroma ob medsosedski meji s pisnim soglasjem soseda, – 2 m od regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine. Odmiki pomožnih obrambnih objektov, ki imajo površino večjo od 30 m2, morajo biti odmaknjeni od gradbene oziroma zemljiške parcele min. 4 m.

(6)Odmiki pomožnih kmetijskih gozdarskih objektov Odmiki pomožnih kmetijskih gozdarskih objektov (kozolec do 150 m2, kmečka lopa do 30 m2, rastlinjak, koritasti silos do 150 m2, stolpasti silos do 30 m2, skedenj do 150 m2, senik do 150 m2, gnojišče do 200 m2, zbiralnik gnojevke do 150 m3, vodni zbiralnik do 1000 m3, betonsko korito za zbiranje vode za namakanje do 20 m3, čebelnjak do 20 m2, ribnik kot vodno zajetje do 30 m2 oziroma naravna kotanja do 100 m2, krmišče do 30 m2, molzišče do 30 m2, hlevski izpust do 180 m2, kašča do 20 m2, kozolec dolžine do 30 m, senik do 30 m2) morajo biti: – 2 m od meje gradbene oziroma zemljiške parcele, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda, – 2 m od regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine.

(7)Odmiki nezahtevnih začasnih objektov Odmiki nezahtevnih začasnih objektov (kiosk do 20 m2) morajo biti: – 2 m od meje gradbene oziroma zemljiške parcele, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda, – lahko so postavljeni ob regulacijsko linijo oziroma ob mejo javne prometne površine.

(8)Odmiki enostavnih začasnih objektov (pokriti prostor (šotor) do 500 m2, oder z nadstreškom do 30 m2, pokriti prireditveni prostor do 500 m2, cirkus, začasna tribuna do 1000 m2, skladiščni objekt do 15 m2) morajo biti: – 2 m od meje gradbene oziroma zemljiške parcele, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda, – 2 m od regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine oziroma ob meji s pisnim soglasjem upravljalca javne površine.

(9)Odmiki vadbenih športno rekreacijskih objektov (igrišče, športno strelišče do 3 ha, vzletišče) morajo biti: – 2 m od meje gradbene oziroma zemljiške parcele, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda, – 2 m od regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine. Drugi začasni vadbeni športno rekreacijski objekti (kolesarska steza, planinska pot, sprehajalna pot, trimska steza) so lahko urejeni ob meji zemljiške parcele, regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine.

(10)Odmiki začasnih vadbenih objektov za obrambo, zaščito in reševanje morajo biti: – 2 m od meje gradbene oziroma zemljiške parcele, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda, – 2 m od regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine.

(11)Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, kjer je dopustna lega do regulacijske linije ali do meje javne površine (točke 1 do 10 tega člena), je dopustna, če na tem odseku ni planirana rekonstrukcija oziroma širitev ceste ali druge gospodarske javne infrastrukture. Odmike presodi upravljalec javne površine glede na predvidene ureditve in dejanske razmere na terenu.

1. člen Namestitev naprav kot investicijska vzdrževalna dela Enostavne naprave za proizvodnjo električne energije je dopustno namestiti: – na ali v zgradbo ali gradbeno inženirski objekt, v tem primeru enostavna naprava ne sme presegati višine zgradbe, – na gradbeno parcelo, v tem primeru naprava ne sme presegati višine zgradbe, odmik enostavne narave od zgradbe pa ne sme biti večji od višine zgradbe. Klima naprave, vetrnice za proizvodnjo električne energije in sorodnih naprav ni dopustno nameščati na fasade, ki so ob ulici. 3.2.4.3 Prostorski izvedbeni pogoji za arhitekturno oblikovanje
2. člen Višina objektov

(1)Višina in etažnost objektov sta določeni za posamezne vrste objektov v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah.

(2)Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oziroma zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka. 90. člen Klet

(1)Osnovni in spremljajoči objekti so lahko podkleteni. Kletnih etaž je lahko več, razen v primeru omejitev zaradi varstva podtalnice ali drugih varstvenih razlogov.

(2)Površina kleti je lahko večja od tlorisa pritličja, če se s tem ne onemogoča ohranitev ali zasaditev dreves in grmovnic v skladu z varovanimi vrednotami in določbami za zagotovitev deleža zelenih površin na gradbeni parceli.

(3)Odmik kleti od parcelne meje mora biti min. 4 m, manjši odmik od zgoraj navedenega odmika (4 m) je dopusten s pisnim soglasjem soseda mejaša.

(4)Površina kletne etaže, ki je v celoti vkopana in ne sega nad koto novo urejenega terena, se ne šteje v površino objekta za izračun faktorja zazidanosti in faktorja izrabe.

(5)Kletna etaža, ki sega nad koto urejenega terena, se šteje v zazidano in bruto etažno površino v naslednjih primerih: – če podzemne etaže segajo nad nivo urejenega terena in so prostori kletne etaže osvetljeni (na fasadi kletne etaže okna ali vrata), v tem primeru se upošteva površina osvetljenih prostorov oziroma najmanj površina, ki jo tvorijo širina dela fasade z odprtinami in polovica globine kletne etaže, – v zazidano površino se štejejo tudi tisti deli podzemnih etaž objekta, ki pretirano segajo iz raščenega terena in so bili kasneje zasuti; za pretirano izstopajoče dele se štejejo tisti deli stavbe, ki segajo nad linijo terena, ki povezuje zgornjo in spodnjo koto gradbene parcele, dopustna toleranca je nagib terena 2:1, ki se ga prikaže od spodnje kote gradbene parcele.

(6)Pri rekonstrukciji in nadomestitvi obstoječega objekta je dopustna gradnja kleti v okviru tlorisa (zazidane površine) objekta.

1. člen Mansarda in podstrešni prostori Mansarda je lahko izvedena v dveh etažah pri enakih/nespremenjenih pogojih za višino objekta, oblikovanje strehe in strešnih elementov. Površine mansarde se štejejo v bruto etažno površino objekta in faktor izrabe.
2. člen Kolenčni zid

(1)Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je določena s skupno višino kolenčnega zida, kapne lege in strešne konstrukcije. Višino se meri na zunanji strani zunanjega zida (nosilne konstrukcije). Višino strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se meri v vertikalni smeri od zgornje kote nosilne konstrukcije stropa zadnje polne etaže (od betonske plošče ali stropnika, brez tlaka) do zgornje linije nosilne konstrukcije strehe (kot npr. špirovca ali strešne plošče).

(2)Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je določena za posamezne vrste objektov v določbah za oblikovanje v ureditvenih enotah.

(3)Navedene višine strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se uporabijo kot merilo tudi v primerih, ko streha nima običajne izvedbe s kolenčnim zidom in kapno lego (kot npr. streha brez kapne lege ali masivna izvedba v betonu ali izvedba z večetažnimi prostori).

(4)Mera oziroma višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je razvidna v grafičnih prikazih, ki so sestavni del obrazložitve odloka.

1. člen Streha Oblika in naklon strehe sta določena v PIP za oblikovanje v ureditvenih enotah.
2. člen Odpiranje strešin Odpiranje strešin je določeno v ureditvenih enotah oziroma v posebnih PIP.
3. člen Kritina

(1)Strehe s strešinami v nagibu morajo biti krite s kritino sive, črne, rjave ali opečne barve.

(2)Strehe v območjih varstva kulturne dediščine in vplivnih območjih varstva kulturne dediščine morajo biti krite s kritino, značilno in prevladujočo za to območje. Dopustne so kritine z majhnimi strešniki oziroma kritino, ki ima teksturo drobnih strešnikov.

(3)Pločevinasta kritina, ki ne oksidira in/ali ima odsev, ni dopustna. Pločevinasta kritina v polmat sijaju je dopustna.

(4)Kritine z odsevom niso dopustne (npr. glaziran strešnik je še sprejemljiv), razen za manjše površine arhitekturnih elementov.

1. člen Odstranitev objekta V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječega objekta ohrani, del pa odstrani, je potrebno ohranjeni del obstoječega in nov objekt povezati v enotno in skladno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki.
2. člen Podporni zidovi višine nad 1,5 m

(1)Gradnja podpornih zidov, višjih od 1,5 m, za potrebe javne gospodarske infrastrukture se v naseljih priporoča v terasah/kaskadah.

(2)Pri gradnji podpornih zidov, višjih od 1,5 m, za ne-ja