Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kostanjevica na Krki, stran 5904.

(1)Občinski prostorski načrt Občine Kostanjevica na Krki vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2)Strateški del OPN, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določa: – izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine; – usmeritve za razvoj prostorskih ureditev; – območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana; – območja razpršene poselitve.

(3)Izvedbeni del OPN določa: – območja namenske rabe prostora; – prostorske izvedbene pogoje; – območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt. 2. člen (vsebina in oblika OPN)

(1)Občinski prostorski načrt vsebuje tekstualni, grafični del in priloge.

(2)Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij: I. UVODNE DOLOČBE II. STRATEŠKI DEL OPN

1. Splošne določbe
2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
3. Zasnova prostorskega razvoja občine
4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
5. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
6. Okvirna območja razpršene poselitve
7. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
8. Usmeritve za razvoj v krajini 8.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, vezane na vire 8.2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo kvalitete in vrednote prostora 8.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zaščita in reševanje 8.4 Območja in objekti za potrebe obrambe
9. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
10. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
11. Kartografski del strateškega dela OPN
12. Konceptualni del urbanističnega načrta Kostanjevica na Krki 12.1 Koncept razvoja naselja 12.2 Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja 12.3 Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa 12.4 Koncept zelenega sistema naselja 12.5 Lokalni energetski koncept 12.6 Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo 12.7 Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč v naselju III. IZVEDBENI DEL OPN
13. Splošne določbe
14. Skupni prostorski izvedbeni pogoji 2.1 Skupni pogoji območja predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) 2.2 Skupni pogoji glede vrste posegov v prostor, postavitve in oblikovanja objektov ter parcelacije 2.3 Skupni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo 2.3.1 Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo 2.3.2 Pogoji glede varovalnih pasov gospodarske javne infrastrukture 2.3.3 Pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture 2.4 Skupni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnimi potrebami 2.4.1 Celostno ohranjanje kulturne dediščine 2.4.2 Ohranjanje narave 2.4.3 Varstvo okolja in naravnih dobrin 2.4.4 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 2.5 Pogoji glede varovanja zdravja 2.5.1 Pogoji glede zdravstvenih zahtev 2.6 Pogoji glede tehničnih zahtev objektov
15. Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji 3.1 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za naselja in odprti prostor 3.1.1 Naselja Dobrava (DB) in Dolnja Prekopa (DP) ter Gornja Prekopa (GP) 3.1.2 Naselja Črneča vas (ČV), Dolšce (DO), Globočice (GL), Orehovec (OR), Oštrc (OŠ) 3.1.3 Naselja Črešnjevec (ČR), Dobe (DE), Grič (GR), Kočarija (KO), Malence (MA), Ržišče (RŽ), Slinovce (SL), Vrbje (VB), Vrtača (VR), Velike Vodenice (VV) 3.1.4 Površine za oddih, rekreacijo in šport 3.1.5 Zelene površine – pokopališče 3.1.6 Okoljska infrastruktura 3.1.7 Območja mineralnih surovin 3.1.8 Površine za turizem in podobne dejavnosti na območju razpršene poselitve 3.1.9 Površine za bivanje in spremljajoče dejavnosti na območju razpršene poselitve 3.1.10 Stavbna zemljišča za zidanice 3.1.11 Objekti sakralne stavbne dediščine izven območij naselij 3.1.12 Grad Dobrava 3.1.13 Varovalni gozd 3.1.14 Vinogradniško območje Črneča vas 3.1.15 Ostali odprti prostor (OP 17/1 – OP 17/2) 3.1.16 Usmeritve za izdelavo OPPN 3.2 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območje urbanističnega načrta Kostanjevica na Krki 3.2.1 Usmeritve za izdelavo OPPN 3.2.2 Stanovanjska gradnja 3.2.3 Območja kulturnih spomenikov 3.2.4 Proizvodne dejavnosti – industrijsko območje 3.2.5 Zelene površine 3.2.6 Okoljska infrastruktura 3.2.7 Kmetijske površine znotraj UN 3.2.8 Nova pozidava ob Ljubljanski cesti
16. Kartografski del izvedbenega dela OPN IV. POSEBNE DOLOČBE V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

(3)Grafični del strateškega dela OPN vsebuje: – Zasnova prostorskega razvoja občine M 1:25000 – Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra M 1:25000 – Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje ter območij razpršene poselitve M 1:25000 – Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo M 1:25000 – Usmeritve za razvoj v krajini M 1:25000 – Usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč M 1:25000.

(4)Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje: – Pregledno karto občine z razdelitvijo na liste M 1:25000 – Pregledno karto občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture M 1:25000 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev M 1:5000 – Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture M 1:5000.

(5)Priloge Občinskega prostorskega načrta Občine Kostanjevica na Krki: – Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta – Prikaz stanja prostora – Strokovne podlage (Urbanistični načrt Kostanjevica na Krki) – Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora – Obrazložitev prostorskega akta – Povzetek za javnost – Okoljsko poročilo – Ostala gradiva, izdelana v skladu z zahtevami nosilcev urejanja prostora, in strokovne podlage, ki so bile upoštevane pri načrtovanju.

1. člen (pomen kratic) Pomen kratic: DKN – digitalni katastrski načrt EPO – ekološko pomembno območje EUP – enota urejanja prostora K – klet KD – kulturna dediščina M – mansarda OKV – območje kompleksnega varstva OPN – občinski prostorski načrt OPPN – občinski podrobni prostorski načrt P – pritličje PE – populacijska enota PIA – prostorski izvedbeni akt PIP – prostorski izvedbeni pogoji UN – urbanistični načrt ZN – zazidalni načrt RPE – register prostorskih enot ON – območje naselja VVO – vodovarstveno območje
2. člen (pomen izrazov)

(1)Uporabljeni izrazi – Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov). – Gabarit objekta je volumen objekta, omejen z obodnimi stenami in streho. – Gank je je lesen balkon na vzdolžni fasadi objekta s polno ograjo iz vertikalno postavljenih desk, ki je pokrit z napuščem strehe ter podprt ali vpet z lesenimi stebri. – Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v poševni del zaključnega sloja strešne konstrukcije. – Kulturna dediščina so nepremičnine in območja, ki se varujejo na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine. – Nadomestna gradnja pomeni odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta, ki je po velikosti, legi in namembnosti enak odstranjenem objektu. – Naselbinska dediščina je nepremična dediščina, ki v naravi predstavlja mestno, trško ali vaško jedro, njegov del ali drugo območje poselitve. – Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja ali neskladna gradnja in pomeni, da se dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma v nasprotju z njim. – Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. – Obstoječi objekt je zakonito zgrajen objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem oziroma je bil zgrajen pred letom

1. – Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo. Namenjeno je lahko eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja. Otroško igrišče je enostavni objekt, če ima površino do 500 m
2. – Parcela, namenjena gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. – Pešpot je utrjena, neprometna površina, namenjena hoji. Pojem pešpot v tem dokumentu zajema: gozdno-učno pot, planinsko pot, pohodniško pot, ki so lahko delno urejene tudi po poljskih poteh. – Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila tega odloka. Odstopanja so možna, kadar obstajajo utemeljeni razlogi ali omejitve. V tem primeru je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja. – Zidanica je gospodarski objekt, ki služi za pripravo in spravilo pridelka in orodja. V objektu se lahko uredijo bivalni prostori, ki so namenjeni uporabi v času kmetijskih opravil v vinogradu.

(2)Ostali izrazi, uporabljeni v odloku o OPN, imajo pomen, kakor je opredeljen v predpisih s področja urejanja prostora in graditve objektov ter v drugih predpisih. II. STRATEŠKI DEL OPN

1. Splošne določbe
2. člen (splošne določbe) Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine. Določa usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena. Določa območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana ter območja razpršene poselitve.
3. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
4. člen (osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja teženj in možnosti prostorskega razvoja)

(1)Kostanjevica na Krki se z bogato kulturno in naravno dediščino, mestom na otoku ter njegovo neposredno okolico in drugimi turističnimi viri uvršča med najpomembnejše turistično potencialne destinacije v Sloveniji. Ima možnosti in pogoje, da se razvije v kulturno in turistično središče z drugo spremljajočo ponudbo, vzporedno s tem pa v središčni center kulture in turizma regije Posavje.

(2)Razvoj Kostanjevice na Krki izhaja iz obstoječih naravnih in kulturnih vrednot kraja, ki se preko razvoja turizma, rekreacije, športa in ostalih spremljajočih dejavnosti razvijejo v gospodarske produkte s trajnostnim razvojem in funkcijo ohranjanja okolja. 7. člen (razvojne potrebe v občini in razvojne potrebe države in regije)

(1)Razvojne potrebe občine so zaradi kulturnih in naravnih kvalitet prostora prednostno usmerjene v razvoj turizma. Turizem je ena izmed ključnih dejavnosti, ki vpliva na gospodarsko moč občine in prispeva k njeni prepoznavnosti.

(2)Poleg razvoja turizma se ohranja in razvija tudi gospodarstvo z dejavnostmi, ki ne potrebujejo večjih površin in objektov. S tem se zagotavlja zaposlovanje aktivnih domačih kadrov ter priliv visoko izobraženih kadrov iz drugih okolij.

(3)Težnja občine je povečati demografsko rast in izboljšati življenjske pogoje za povečanje mladih družin, s posebnim poudarkom na ohranjanju poseljenosti podeželja.

(4)Na področju kmetijstva se v največji možni meri ohranjajo najboljša kmetijska zemljišča, ki omogočajo kvalitetno pridelavo zelenjave. Ohranja oziroma povečuje se živinorejska prireja v povezavi z ekološkim kmetovanjem, zlasti na območju Gorjancev. Ohranja se obdelanost vinogradniških površin ter aktivno vključuje kmetijstvo, gozdarstvo in z njima povezane dejavnosti v turistično ponudbo. Pri posegih na območja hidromelioracijskih sistemov je treba te rekonstruirati oziroma prilagoditi za zagotavljanje nadaljnjega delovanja.

(5)Na področju lokalnega infrastrukturnega urejanja je med prioritetnimi nalogami obnova lokalnih cest, dogradnja vodovodnega omrežja in izgradnja kanalizacijskega omrežja, s pripadajočimi čistilnimi napravami.

(6)Razvijajo se širokopasovne povezave in infrastruktura za telekomunikacije s poudarkom na zagotavljanju pogojev za gradnjo brezžičnih telekomunikacij.

(7)Razvojne potrebe regije so usmerjene v: – zagotovitev visoke kakovosti bivanja v regiji Posavje na osnovi uravnoteženega razvoja v regiji, varnosti, racionalnega gospodarjenja s prostorom, trajne mobilnosti in izboljšanja kakovosti okolja ter ustrezne komunalne infrastrukture, – zagotovitev kakovostnega socialnega in zdravstvenega okolja, – zagotovitev podpore za uspešno pripravo in vodenje projektov in učinkovito črpanje sredstev Evropske unije na vseh programskih nivojih.

(8)Razvojne potrebe države so usmerjene v ohranitev in revitalizacijo kulturne dediščine državnega pomena. 8. člen (medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

(1)Pri razvoju turizma je nujna povezava z okoliškimi občinami, saj lahko le celovita ponudba omogoči gostom še več dodatne turistične ponudbe ter tržno zanimive in inovativne integralne turistične produkte. Turistične produkte je smiselno promovirati tudi čez državno mejo Republike Slovenije, predvsem v bližnji Republiki Hrvaški.

(2)Razvoj gospodarstva v Občini Kostanjevica na Krki se dopolnjuje z razvojem gospodarskih dejavnosti v sosednjih občinah (energetsko in komunalno področje, predvideno gospodarsko središče Feniks, letališče Cerklje, ostale gospodarske cone v bližnjih občinah). Pri razvoju gospodarstva je treba težiti k enakomerni porazdelitvi dostopnosti storitev za vse prebivalce v regiji.

(3)Glede na specifičnost Občine Kostanjevica na Krki glede številnih kulturno-varstvenih ter ostalih okoljskih omejitev se pri načrtovanju novih površin za pridobivanje mineralnih surovin upoštevajo resursi v celotni regiji. 9. člen (cilji skladnega prostorskega razvoja)

(1)S trajnostnim in premišljenim umeščanjem poselitve ter gospodarskih družbenih dejavnosti, z zagotavljanjem prostorskih možnosti za širitev in z ustreznim opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo, predvsem v Kostanjevici na Krki, Prekopi ter ostalih naseljih, se zagotavlja uravnotežen prostorski razvoj občine. Pri tem se nadgrajuje prepoznavnost Kostanjevice na Krki, značilnih krajinskih tipov, grajenih struktur, ohranjanje naravnih kakovosti in podeželskih območij, vinogradniških območij ter ostalih avtohtonih oblik poselitve.

(2)Razvoj naselij se prednostno usmerja na proste, degradirane in nezadostno izkoriščene površine znotraj naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Z revitalizacijo naselja se izboljšajo kakovosti bivalnih razmer. Zagotavlja se sanacija razpršene gradnje, degradiranih površin ter neustrezno izrabljenih površin. Poselitev se racionalno širi na območja, kjer je to za razvoj občine potrebno.

(3)Spodbuja se razvoj podeželja, da se ustavi sedanji trend staranja in upadanja števila prebivalstva zlasti v hribovitih predelih. V ta namen se na teh območjih v prihodnosti razvija tudi prometno in komunalno infrastrukturo, s čimer se izboljšujejo življenjski pogoji tamkajšnjega prebivalstva.

(4)Pri doseganju razvojnih ciljev občine se upošteva okoljske cilje, predvsem izboljšanje in ohranjanje kakovosti vodnih virov, zmanjšanje obremenjevanja okolja s komunalnimi odpadki, ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti, ohranjanje habitatnih tipov, zmanjševanje emisij v zrak in hrupnega onesnaževanja (predvsem kot posledica intenzivne kmetijske pridelave – sadovnjaki) ter ostalo.

(5)Z vidika varstva okolja se zagotavlja postopno opremljanje z ustrezno komunalno ter energetsko infrastrukturo za naselja, gospodarska in turistična območja.

(6)Zagotavlja se trajno ohranitev dobrega fizikalno-kemijskega in biološkega stanja površinskih vodotokov in podzemne vode ter (eko)morfološkega stanja vodotokov.

(7)Zagotovijo se aktivnosti za povečanje učinkovite rabe energije in zanesljivosti oskrbe z energijo.

(8)Sledi se cilju ohranjanja in povezovanja kulturnih in naravnih potencialov za razvoj turizma in rekreacije. Načrtovanje rabe prostora za turistične namene se izvaja v skladu z razvojno paradigmo trajnostnega turizma, neposredno s preudarnim umeščanjem in graditvijo turističnih objektov in posredno s skrbjo za ohranitev kulturne dediščine ter naravnih vrednot kot glavnih virov turističnega gospodarstva.

(9)Snovanje strateškega razvoja in razvojnih ciljev turizma v Kostanjevici na Krki sloni na sonaravnem razvoju, uravnoteženem in skladnem razvoju turizma do narave in socialnega okolja. Pri tem so sociološki cilji povezani z interesi domačega prebivalstva in njihovimi koristmi, ki jih prinaša aktivni razvoj turizma. Tovrstni razvoj omogoča kakovostno bivanje in ustvarja dodatne možnosti za zaposlovanje in podjetniško udejstvovanje z dolgoročnimi konstantnimi donosi s poudarjanjem lastne identitete. Okoljski cilj je orientiran na ohranitev pristne kulturne krajine, naravnega okolja in ohranjanje biotske pestrosti. Razvoj poteka v skladu z ekološko zmogljivostjo okolja na območju občine.

(10)Celovita turistična ponudba se usmerja v kakovostne oblike turizma, ki temeljijo na termalni vodi (zdraviliški turizem), ogledu naravne in kulturne dediščine, pokrajinski pestrosti in rekreacijskih možnostih (pohodništvo, vodni športi, jezdenje). Posodablja in dograjuje se temeljna turistična infrastruktura, predvsem namestitvene zmogljivosti. Za tovrstni razvoj se izboljšuje kakovost javne turistične, prometne in druge, za turizem pomembne infrastrukture. Vzpostavljajo se povezave z drugimi destinacijami in večjimi urbanimi središči ter prometnimi vozlišči.

(11)Ohranja se pridelovalni potencial tal za kmetijsko rabo. Izvaja se sonaravno kmetovanje, katerega cilj je ohranjanje tradicionalne kulturne krajine in varovanje okolja ter pridelava hrane višje kakovosti – integrirana in ekološka pridelava. Ohranja in vzdržuje se stanje gozdov v smislu njihove biotske pestrosti ter vseh ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij.

(12)Pri načrtovanju razvoja se zagotavlja varnost pred naravnimi nesrečami z upoštevanjem omejitev v prostoru.

(13)Z ustreznimi prostorskimi in tehničnimi rešitvami se preprečuje onesnaževanje voda. Onesnažene vodotoke ali njihove dele se ustrezno sanira.

1. Zasnova prostorskega razvoja občine
2. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti se nahajajo na območju občinskega središča Kostanjevica na Krki ter v Gornji in Spodnji Prekopi. Nadalje je razvoj predviden v smeri jugovzhoda proti Črneči vasi, jugozahoda proti Vodenicam in v južni smeri proti Orehovcu. Spodbuja se policentrični razvoj poselitve.

(2)Poselitev se prednostno usmerja v obstoječa naselja, v katerih je že urejena prometna in komunalna infrastruktura. Zaradi varovanja kulturnih in naravnih danosti ter poplavne varnosti se v Kostanjevici načrtujejo le manjše širitve poselitve. Pri širitvah ostalih naselij se upošteva razvojne potrebe dejavnikov v prostoru, predvsem prebivalstva in organov na ravni lokalne skupnosti.

(3)Največji potencial občine je razvoj turizma, ki se razvija na celotnem območju občine. Najpomembnejše lokacije oziroma območja za razvoj turizma so: občinsko središče – staro mestno jedro na otoku z območjem gradu, območja z bogato kulturno dediščino, reka Krka, termalni izviri za razvoj termalnega turizma, vinogradništvo in vinarstvo ter turizem na kmetijah.

(4)Občina spodbuja razvoj turističnih programov, povezanih s cilji varstva kulture, ki se nahajajo v naravnem okolju, z objekti kulturne dediščine in etnološkimi prireditvami.

(5)Zaradi naravnih in kulturnih danosti se razvijajo oblike turizma, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave, in sicer pohodništvo, izletništvo ter kolesarstvo.

(6)Ohranja in izboljšuje se zlasti potencial za razvoj turistične ponudbe in prostočasnih dejavnosti ter dopolnjuje turistično rekreacijska infrastruktura v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe (razvoj turističnih naselij …).

(7)Načrtovan razvoj urejenih zelenih površin se zagotavlja v naseljih Kostanjevica na Krki, Prekopa, Ržišče, Velike Vodenice in Črneča vas. Parkovne in druge ureditve zelenih površin oziroma zelenih sistemov se načrtujejo ob kostanjeviškem gradu, kot obrežni pasovi ob vodotokih, ob regionalni cesti v Kostanjevici na Krki, v jedrih naselij, v območjih kulturne dediščine ter na območju pokopališč. Načrtovana zasnova zelenih površin izboljšuje pogoje bivanja in dviguje kakovostno raven naselbinske strukture naselja, v odnosu do kulturne krajine ter s tem prispeva h graditvi identitete naselja.

(8)Razvoj gospodarskih dejavnosti občina zagotavlja le na območjih, kjer, glede na gospodarske potenciale in omejitve, obstajajo prostorske možnosti zanje. Glavno območje razvoja gospodarskih dejavnosti občine je severno od otoka, v obstoječi obrtni in proizvodni coni, ločeno od stanovanjskih in turističnih dejavnosti. Oskrbne in storitvene dejavnosti se usmerja v naselje Dolnja Prekopa. V drugih naseljih v občini razvoj novih gospodarskih dejavnosti ni predviden.

(9)Prostorske možnosti za gradnjo stanovanjskih objektov so v Kostanjevici na Krki na – območju Globočic in Grajske – Ljubljanske ceste, nadalje v naseljih Dolnja in Gornja Prekopa ter nato v naseljih Dobe, Orehovec, Oštrc, Črneča vas. Prav tako se prostorske možnosti za stanovanjsko gradnjo, v obliki manjših zaokrožitev, zagotavljajo tudi v vseh ostalih naseljih.

(10)Z razvojem Kostanjevice na Krki kot občinskega središča se razvija tudi centralne in oskrbne dejavnosti, predvsem na otoku, na območju Ljubljanske in Grajske ceste.

(11)Na področju razvoja družbene infrastrukture se zagotavljajo prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj (uprava, šolstvo, kultura, zdravstveno varstvo) v Kostanjevici na Krki.

(12)Na območju občine se usmerja in spodbuja integrirano in ekološko kmetovanje. Na ravninskem delu se razvoj usmerja v kmetovanje brez gensko spremenjenih organizmov in v integrirano pridelavo sadja in zelenjave na plantažah in nasadih. V gričevnatem in hribovitem delu občine pa se izvaja predvsem ekstenzivno kmetijstvo, s katerim se preprečuje zaraščanje kmetijskih površin in ohranja kulturno krajino. Izvajanje kmetijskih dejavnosti naj se izvaja tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(13)Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti v prostoru so razvidna iz karte 211 Zasnova prostorskega razvoja občine. 11. člen (omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)Omrežje naselij v Občini Kostanjevica na Krki sestavlja 28 naselij po RPE. Naselja v občini se glede na vlogo in funkcijo delijo na: – pomembnejše lokalno središče Kostanjevica na Krki, – podeželska naselja: Avguštine, Črešnjevec pri Oštrcu, Črneča vas, Dobe, Dobrava pri Kostanjevici, Dolnja Prekopa, Dolšce, Globočice, Gornja Prekopa, Grič, Ivanjše, Jablance, Karlče, Kočarija, Koprivnik, Male Vodenice, Malence, Orehovec, Oštrc, Podstrm, Ržišče, Sajevce, Slinovce, Velike Vodenice, Vrbje in Vrtača, in Zaboršt.

(2)Občina spodbuja policentrični razvoj poselitve. Urbano naselje Kostanjevica na Krki se razvija kot občinsko središče, ki je upravno, kulturno, izobraževalno in gospodarsko središče celotne občine ter kulturno središče širšega pomena.

(3)V podeželskih naseljih se ohranja prebivalstvo in omogoča razvoj obstoječih dejavnosti, večje širitve za gradnjo niso predvidene. Ta naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti, predvsem v smeri prepletanja in povezovanja kmetijstva ter trajnostnega turističnega razvoja, na podlagi razvojnih potreb.

(4)Omrežje naselij z vlogo in funkcijo je razvidno iz karte 211 Zasnova prostorskega razvoja občine. 12. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij)

(1)Glavno prometno povezavo s sosednjimi občinami predstavlja regionalna cesta II. reda R2 – 419 Brežice–Križaj–Šentjernej. Z izgradnjo obvoznice severno od mesta je mestno jedro razbremenjeno tranzitnega prometa. Priključitev na avtocesto je na priključkih Drnovo, Brežice in Šentjernej. Najbližji avtocestni priključek je Smednik, dostop pa je po regionalni cesti R3 – 672 Kostanjevica–Zameško–Smednik.

(2)Glavne lokalne prometne smeri potekajo iz Kostanjevice na Krki po dolini reke Krke proti Podbočju, Orehovcu, po obronkih Gorjancev preko Črneče vasi do Občine Krško in na zahodno stran, preko Vodenic do Občine Šentjernej.

(3)Na območju Občine Kostanjevica na Krki ni vzpostavljenih neposrednih povezav z Republiko Hrvaško. 13. člen (druga za občino pomembna območja)

(1)Ohranjanje prepoznavnosti prostora občina zagotavlja z ohranjanjem tipoloških značilnosti kulturne krajine, naravnih krajinskih območij ter območij naselbinske dediščine.

(2)Pomembnejše ustvarjene in naravne kvalitete prostora so stari del mesta Kostanjevica na Krki (otok) z vplivnim območjem spomenika in grajski kompleks (grad, samostan in galerija), dolina reke Krke, Gorjanci, Krakovski gozd in kostanjeviška jama.

(3)Ohranjata se grajski kompleks z vplivnim območjem ter stari del mesta Kostanjevica na Krki, ki je najmanjše in eno najstarejših slovenskih mest. Stari del mesta se nahaja na otoku, v meandru reke Krke in se je s svojo značilno mestno strukturo, z dvema vzporednima ulicama ter vrsto objektov, pomembnih z vidika kulturne dediščine, ohranilo vse do danes. Grajski kompleks je kulturni spomenik državnega pomena, mestno jedro (otok) pa je kot celota razglašen za kulturni spomenik prve kategorije in kot takšen zaščiten. Grajski kompleks in mestno jedro sta najpomembnejši območji razvoja turizma.

(4)Značilna arhitekturna območja v Občini Kostanjevica na Krki so, poleg mestnega jedra in grajskega kompleksa, grad Dobrava, Slinovška cerkev, cerkev v Črneči vasi, Malih Vodenicah in Ržišču ter značilna naselbinska dediščina zidanic Črneča vas.

(5)Vrednoto v prostoru predstavljajo Gorjanci, ki nudijo številne poti pohodnikom in kolesarjem. Celotno območje je opredeljeno kot območje kompleksnega varstva OKV Gorjanci – Podgorje, ki je pomembna kulturna dediščina.

(6)Naravne vrednote v Občini Kostanjevica na Krki zajemajo območja Natura 2000, katerega površinski delež predstavlja 71 %. Druge vrednote so še: vodovarstvena območja, reke z obrežji, naravna in kulturna krajina, kjer je glavni cilj ohranitev in varovanje okolja.

(7)Vrednoto v prostoru predstavlja reka Krka, v katero se zlivajo vsi površinski tokovi celotnega območja ter del podtalnice. Iz severnega krakovskega območja sta to potoka Črnivec in Lokavec. Na jugu se na stiku prepustnega in nepropustnega sveta pojavljata dva kraška izvira; Obrh, ob katerem stoji cistercijanski samostan, ter Studena, ki je ustvarila kostanjeviško kraško jamo, bogato s kapniki. V jami potekajo raziskave in le del jame je odprt za turistične namene. Prav tako se ohranja izvir in ribnik pri kostanjeviškem gradu, ribnik Slivje za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti ter Lačni potok.

(8)Kot območje prepoznavnosti prostora se ohranja Krakovski gozd, ki je največji nižinski gozd v Sloveniji in območje nekaterih zaščitenih in ogroženih živalskih vrst. V njem se nahaja edini pragozd v Sloveniji in zaradi tega je območje opredeljeno kot zavarovano območje ohranjanja narave ter kot gozdni rezervat. Širše območje predstavlja območje Nature 2000 ter ekološko pomembno območje – EPO. Znotraj le-tega pa leži gozdni rezervat Trstenik.

(9)Gozdnata pobočja Gorjancev in Krakovski gozd povezuje ohranjena tradicionalna kulturna krajina z vinogradi in vinogradniškimi objekti – hrami, zidanicami, sakralnimi spomeniki in številnimi arheološkimi območji. Na celotnem območju Gorjancev se ohranjajo gozdna območja, ki spadajo med območja Nature 2000 (Gorjanci – Radoha) in v ekološko pomembno območje (EPO Gorjanci). Na skrajnem jugu občine, tik ob meji z Republiko Hrvaško pa se nahaja gozdni rezervat pri debeli bukvi. Edini varovalni gozd v občini je gozd nad Orehovcem.

(10)Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij so razvidne iz karte 211 Zasnova prostorskega razvoja občine. 14. člen (urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt)

(1)Urbanistični načrt je izdelan za pomembnejše lokalno urbano središče Kostanjevica na Krki.

(2)Urbano središče, za katero se izdela urbanistični načrt, je razvidno iz karte 211 Zasnova prostorskega razvoja občine.

1. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
2. člen (splošne določbe)

(1)Občina razvija, vzdržuje, prenavlja in rekonstruira obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo. Za nove površine se dograjuje oziroma gradi nova infrastruktura. Uravnotežen prostorski razvoj se zagotavlja s trajno, kakovostno in zadostno komunalno oskrbo.

(2)Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra je razvidna iz karte 212. 16. člen (prometna infrastruktura)

(1)Cesta državnega pomena v občini je regionalna cesta Šentjernej–Čatež ob Savi, ki poteka od zahoda proti vzhodu oziroma iz smeri Novega mesta preko Kostanjevice na Krki do Krškega in Brežic. Regionalna cesta je tudi povezava Smednik – Zameško–Kostanjevica, ki poteka proti severozahodu občine in se priključuje na avtocesto. Severozahodno od kostanjeviškega otoka je zgrajen most čez reko Krko in obvoznica, ki mestu omogočata boljše pogoje za razvoj in kvaliteto življenja. V naselju Dolnja Prekopa se izvaja rekonstrukcija regionalne ceste, ki obsega razširitev vozišča, rekonstrukcijo križišč, cestnih priključkov, ureditev hodnikov za pešce, avtobusnih postajališč, kolesarskega prometa itd.

(2)Postopoma se modernizirajo vse lokalne ceste, javne poti v naseljih ter druge občinske javne poti v občini, predvsem z vidika prometno tehničnih elementov (širjenja voznih pasov, asfaltiranja javnih poti, postavitve prometne signalizacije, utrditve cestišča na območjih plazov …). Ob modernizaciji lokalnih cest in javnih poti se v sklopu naselij uredijo hodniki za pešce in javna razsvetljava.

(3)Načrtovana je cestna povezava med naseljema Orehovec in Dolšce.

(4)V omrežje javnega avtobusnega potniškega prometa so vključena naselja Kostanjevica na Krki, Dobe in Dolnja Prekopa. Izboljšujejo in nadgrajujejo se avtobusne povezave s sosednjimi občinami Krško, Brežice, Šentjernej, Novo mesto ter širše.

(5)Učinkovitost javnega potniškega prometa se povečuje z rednejšimi avtobusnimi linijami med tednom in vzpostavitvijo povezav med vikendi. Ob razvoju turizma, širitvi industrijske cone in urejanju novih stanovanjskih območij, se glede na potrebe vzpostavijo nove avtobusne linije.

(6)V vseh naseljih, ki so povezana z avtobusnimi linijami (tudi šolskimi), se uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse, prav tako je predvidena izgradnja avtobusne postaje ob zdravstvenem domu v Kostanjevici na Krki.

(7)Na območju naselja Kostanjevica na Krki in naselja Prekopa se načrtuje ločen kolesarski promet ob cestah ali izven cest.

(8)Na celotnem območju občine se za turistične namene načrtuje kolesarski promet v smislu povezovanja mesta Kostanjevica na Krki z naselji v občini in s sosednjimi občinami Šentjernej in Krško.

(9)Zagotovijo se javne parkirne površine za potrebe vseh javnih objektov oziroma za turistične potrebe celotnega mesta Kostanjevica na Krki, kjer zlasti v času večjih turističnih prireditev primanjkuje parkirišč. Javna parkirišča so v skladu z Ureditvenim načrtom predvidena severno od otoka. Za potrebe pokopališča se predvidi širitev obstoječega parkirišča. V naselju Globočice pri Kostanjevici na Krki se uredi javno parkirišče za potrebe kostanjeviške jame. V ostalih naseljih se površine za mirujoči promet zagotavljajo skladno z razvojem posameznih dejavnosti v prostoru.

(10)Manjše območje – pas vzdolž severne meje občine (območje krakovskega gozda) spada v območje nadzorovane rabe letališča Cerklje ob Krki. 17. člen (elektronske komunikacije)

(1)Skozi območje Občine Kostanjevica na Krki poteka glavna optična telekomunikacijska povezava Ljubljana–Novo mesto–Zagreb. Trasa poteka po dolini Krke ob regionalni cesti. Preko območja občine poteka linija radiorelejnega žarka Trdinov vrh–Krško.

(2)Predvidi se posodobitev ter izgradnja komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo.

(3)Načrtuje se izgradnja širokopasovnih povezav.

(4)Za zagotavljanje storitev mobilnih, brezžičnih telefonskih povezav se gradijo bazne postaje. Umestitev le-teh se načrtuje izven varovanih območij, ambientalno kvalitetnih prostorov, razglednih točk in vedut. 18. člen (energetika)

(1)Trajnostna raba energije je razvojna prioriteta, ki predstavlja ključni vzvod za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in zniževanje rabe energije. Podpira se projekte, ki predvidevajo izkoriščanje obnovljivih virov energije (sončna in geotermalna energija, lesna biomasa, bioplin).

(2)Občina Kostanjevica na Krki se z električno energijo oskrbuje iz RTP Krško preko srednjenapetostnega nadzemnega omrežja. V samem jedru mesta je omrežje podzemno. Na območju Prekope je napajanje urejeno iz omrežja Občine Šentjernej.

(3)Obstoječe distribucijsko omrežje se dograjuje, obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti.

(4)Pri nadaljnjem razvoju proizvodnje električne energije je na območju Občine Kostanjevica na Krki možna izraba obnovljivih virov energije, in sicer lesne biomase (soproizvodnja električne in toplotne energije s pomočjo tehnologije uplinjanja), sončne energije (fotovoltaične celice) in bioplina (bioplinarna). Objekte za proizvodnjo električne energije se umešča ob upoštevanju varovanja kulturne dediščine, okoljske, prostorske in družbene sprejemljivosti.

(5)V okviru učinkovite rabe fosilnih goriv se daje prednost soproizvodnji električne energije in toplotne energije. Pri vseh novogradnjah je treba predvideti celostno oskrbo z energijo v posameznih sklopih. Načrtujejo se skupni sistemi ogrevanja z eno kurilno napravo.

(6)Zračne vode 20kV omrežja na območju naselij se postopoma nadomešča s kabelskimi izvedbami.

(7)V občini ni obstoječega plinovodnega omrežja ali skladišča plina za oskrbo gospodinjstev, proizvodnih ter ostalih objektov. Možna je izgradnja mestnega plinovodnega omrežja, ki se napaja z zemeljskim plinom iz plinskih rezervoarjev ali iz magistralnega plinovodnega omrežja.

(8)Izgradnja toplovoda se predvidi od izvira tople vode na Poljanah do lokacije zdraviliške vasi in naprej do mesta Kostanjevica na Krki. 19. člen (oskrba s pitno vodo)

(1)Oskrba s pitno vodo se zagotavlja iz obstoječega vodovodnega omrežja. Za večje širitve poselitve se zagotavlja dodatne kapacitete pitne vode, zagotavlja rezervne vodne vire in rekonstruira ter zgradi nove vodovodne sisteme.

(2)Na območju občine se prioritetno izvaja povezava obstoječih vodovodov v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme ter vzpostavlja povezava vodovodnih sistemov s sosednjimi občinami. Za ustrezno oskrbo s pitno vodo se spodbuja obnova in posodobitev vodooskrbnih sistemov.

(3)Predvidena je povezava z vrtinami v Orehovcu in priprava pitne vode iz zajetja jama (Studena) ter tehnološka obdelava vode s čistilno napravo končne kapacitete do 30 l/s. Predvideno je povezovanje večjih vodovodnih sistemov na večje skupne vodne vire; izgradnja povezovalnega cevovoda do vodooskrbnega sistema Podbočje/Krško odsek Podbočje (Občina Krško) – Žabjek Karlče (Občina Kostanjevica); rehabilitacija magistralnega azbest-cementnega cevovoda na odseku za Malence; nadaljevanje projekta izgradnje vodovoda Orehovec–Dobe–odsek do gradu Dob ter povezava dveh sistemov; rehabilitacija obstoječih azbest-cementnih cevovodov na magistralnem cevovodu skozi Kostanjevico; odsek vodohran Bajin Vrh–Gorjanska cesta in odsek Ljubljanska cesta–Gorjanska cesta; obnova glavnega voda Dobe–Prekopa. 20. člen (odvajanje in čiščenje odpadnih vod)

(1)Obstoječi kanalizacijski sistem v Kostanjevici na Krki je večinoma mešanega tipa, le del kanalizacije v samem mestu Kostanjevica na Krki je ločen na kanalizacijo za odvod komunalnih odpadnih voda in na kanalizacijo za odvod padavinskih voda. Izvede se sanacija kanalizacijskih sistemov na občutljivih in vodovarstvenih območjih.

(2)Padavinsko in komunalno odpadno vodo se odvaja ločeno, kjer je to ekonomsko upravičeno in tehnično možno.

(3)Nujno je treba preprečiti onesnaževanje z odpadnimi vodami iz klavnice, ki predstavljajo večjo obremenitev voda kot vse komunalne odpadne vode Kostanjevice na Krki skupaj.

(4)Prioritetno se kanalizacijski sistem zgradi oziroma dogradi na območju aglomeracij Kostanjevice na Krki, Prekopa in Črneča vas. V kanalizacijski sistem Kostanjevica na Krki so vključena tudi naselja Oštrc, Dolšce, Avguštine in Globočice pri Kostanjevici, v kanalizacijski sistem Prekopa pa naselja Gornja in Dolnja Prekopa ter Dobrava pri Kostanjevici.

(5)Obstoječa čistilna naprava v Kostanjevici na Krki se nadgradi s terciarno stopnjo čiščenja. Zgradi se čistilna naprava v Dolnji Prekopi ter v Črneči vasi.

(6)V naseljih Dobe, Vodenice in Orehovec je možna izgradnja kanalizacijskega omrežja s čistilnimi napravami, ureditev lastnih mikro sistemov za posamezna gospodinjstva ali skupnih mikro sistemov za več gospodinjstev.

(7)Če območje poselitve ni opremljeno z javno kanalizacijo, morajo lastniki obstoječih stavb na območjih poselitve, kjer ni treba odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, v skladu z veljavnimi predpisi zagotoviti čiščenje v mali komunalni čistilni napravi ali zbiranje v nepretočni greznici do predpisanih rokov. 21. člen (ravnanje z odpadki)

(1)Naselja Kostanjevica na Krki, Dolnja Prekopa, Oštrc, Orehovec in Črneča vas so vključena v sistem ločenega zbiranja odpadkov. V sklopu ekoloških otokov se ločeno zbira papir, steklo, plastika in pločevinke oziroma sestavljena embalaža. Komunalni odpadki se odvažajo na regijsko odlagališče Leskovec pri Novem mestu (Center za ravnanje z odpadki Dolenjske – CeROD).

(2)Ureditev zbirnega centra za ravnanje z odpadki je predvidena na območju gospodarske cone, severno od otoka.

(3)Temeljni cilj Občine Kostanjevica na Krki je zmanjševanje količine odpadkov ter vzpostavitev sistema ločenega zbiranja odpadkov na celotnem območju občine.

(4)Zbirni center za ravnanje z gradbenimi odpadki se uredi na območju kamnoloma Ključe.

(5)Črna oziroma divja odlagališča v občini se sanirajo. Program sanacije mora med drugim vsebovati opis predvidenih ukrepov z oceno časovnega in finančnega okvira sanacije.

1. člen (druga področja gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena) Osrednje občinsko pokopališče se nahaja v Kostanjevici na Krki, ki ima opredeljene površine za širitev. Drugo pokopališče je v Oštrcu in zanj ni predvidena širitev.
2. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
3. člen (določitev naselij)

(1)Na območju Občine Kostanjevica na Krki so naslednja območja naselij: Črešnjevec pri Oštrcu, Črneča vas, Dobe, Dobrava pri Kostanjevici, Dolnja Prekopa, Dolšce, Globočice pri Kostanjevici, Gornja Prekopa, Grič, Kočarija, Kostanjevica na Krki, Malence, Orehovec, Oštrc, Ržišče, Slinovce, Velike Vodenice, Vrbje in Vrtača, ki so podeželska naselja, razen pomembnejšega lokalnega središča Kostanjevice na Krki.

(2)Območje sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje, je v Globočicah, severovzhodno od slinovške cerkve, kjer je načrtovano turistično apartmajsko naselje.

(3)Območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključijo v naselja, so v Črešnjevcu pri Oštrcu, Črneči vasi, Dobah, Dolnji Prekopi, Dolšcah, Globočicah (del UN Kostanjevica na Krki), Gornji Prekopi, Griču, Kočariji, Orehovcu, Oštrcu in Ržišču.

(4)Območje sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot posebno zaključeno območje poselitve je v Gornji Prekopi, Globočicah ter na meji med naseljema Kočarija in Velike Vodenice.

(5)Določitev naselij je razvidna iz karte 213 Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje ter območij razpršene poselitve. 6. Okvirna območja razpršene poselitve 24. člen (območja razpršene poselitve)

(1)Na celotnem območju Občine Kostanjevica na Krki, razen v naselju Dolnja Prekopa, Dobrava, Ržišče in Vrbje, po RPE, se pojavlja razpršena poselitev kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, ki se ohranja. Razpršeno poselitev predstavljajo objekti, zgrajeni pred letom 1967, posamezne kmetije, lovske in gozdarske koče na Gorjancih, objekti sakralne stavbne dediščine itd.

(2)Tipična območja razpršene poselitve – naselja po RPE, ki nimajo določenega območja naselja, so: Avguštine, Ivanjše, Jablance, Karlče, Koprivnik, Male Vodenice, Podstrm, Sajevce in Zaboršt.

(3)Območja razpršene poselitve so razvidna iz karte 213 Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje ter območij razpršene poselitve. 7. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo 25. člen (razvoj naselij)

(1)Razvoj naselij temelji na: – zapolnitvi obstoječe pozidave; – prenovi obstoječega stavbnega fonda; – zaokrožitvi obstoječe pozidave, kot manjši širitvi naselja na območja, ki so že infrastrukturno urejena; – širitvi naselij v obliki novih sosesk na območjih, ki mejijo na obstoječa naselja in v katerih je potrebna kompleksna infrastrukturna ureditev; – ohranjanju avtohtone razpršene poselitve zaradi specifike območja.

(2)Občinsko središče Kostanjevica na Krki se zaradi arhitekturnih in urbanističnih spomenikov ter poplavne ogroženosti širi le v smislu manjše zaokrožitve obstoječe pozidave. Kostanjevica na Krki se razvija predvsem v smislu notranjega razvoja in prenove obstoječe grajene strukture. Zagotavljajo se ugodne razmere za družbeni in gospodarski razvoj. Razvija se infrastruktura ter oskrbne in storitvene dejavnosti, tako za potrebe mesta kot tudi zaledja. Kostanjevica na Krki se skupaj z ostalimi naselji v občini razvija predvsem kot turistični kraj s poudarkom na spodbujanju povezav med kulturno in naravno dediščino, kmetijstvom in turizmom.

(3)Razvoj naselja Prekopa in ostalih podeželskih naselij se zagotavlja z omogočanjem kvalitetnih bivalnih razmer in kmetijskimi ter dopolnilnimi dejavnostmi. V naselju Prekopa se omogoča razvoj storitvenih in obrtnih dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem. Na območju ostalih naselij pa se razvijajo obstoječe dejavnosti in dejavnosti, vezane na turizem, kmetijsko ter gozdarsko proizvodnjo.

(4)Razvoj naselij je razviden iz karte 214/1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo. 26. člen (notranji razvoj naselij)

(1)Naselja se prednostno usmerja v notranji razvoj, katerega vodilo je zgoščevanje poselitve v redko pozidanih in nepozidanih območjih stavbnih zemljišč, ob upoštevanju zagotovitve kvalitetnih bivanjskih pogojev z zadostnimi funkcionalnimi zemljišči, zelenimi in rekreativnimi območji.

(2)Notranji razvoj je z izrabo prostih, nezazidanih površin, izrabo praznih objektov in neurejenih površin predviden v naseljih: Kostanjevica na Krki (zapolnitev prostih, nezazidanih površin bo možna le, kolikor bo to mogoče zaradi poplavne ogroženosti območja), Slinovce, Oštrc, Vrtača, Grič, Dobe, Dolšce, Orehovec, Velike Vodenice, Gornja in Dolnja Prekopa. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti. 27. člen (prenove, širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave)

(1)Nova območja za pozidavo se načrtujejo na območjih, kjer bo zagotovljena dostopnost in organizirana infrastrukturna ureditev.

(2)S širitvijo naselja se v primeru, ko v naselju ni več primernih zemljišč, zagotavlja pogoje za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih površin, za večjo socialno varnost, za večjo konkurenčnost naselja, delovanje trga nepremičnin in za razvoj različnih poslovnih, turističnih in storitvenih dejavnosti.

(3)V Občini Kostanjevica na Krki ni predvidenih območij celovite prenove. Delne prenove so predvidene na območju kostanjeviškega otoka, na podlagi veljavnega prostorsko izvedbenega akta, na območju grajskega kompleksa ter na območju gradu Dobrava. Delna prenova je predvidena v naselju Dolnja Prekopa, na območju opuščenih objektov – območje centralnih dejavnosti.

(4)V Kostanjevici na Krki so za stanovanjsko gradnjo predvidene le manjše zaokrožitve obstoječe pozidave na območju Globočic in ob zahodnem delu naselja.

(5)Nove površine za stanovanjsko gradnjo, ki so predvidene kot minimalne zaokrožitve, so v naseljih: Črneča vas, Črešnjevec pri Oštrcu, Dobe, Dobrava pri Kostanjevici, Dolnja Prekopa, Dolšce, Globočice, Gornja Prekopa, Grič, Kočarija, Malence, Orehovec, Oštrc, Slinovce, Velike Vodenice. Širitve za razvoj turizma so načrtovane v Slinovcah (turizem Karlče), Globočicah, Jablancah, v Sajevcah (zdraviliški turizem), na Gorjancih (Polom) ter severno od Oštrca. Z zaokrožitvijo se pridobi minimalno število parcel za gradnjo, ki se lahko navezujejo na obstoječo infrastrukturo. 28. člen (usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)Bivanje in nemoteče spremljajoče dejavnosti se umešča znotraj in na obrobju občinskega središča Kostanjevica na Krki, v Gornjo in Dolnjo Prekopo ter v ostala naselja, v navezavi na obstoječe prometno omrežje in v funkciji gospodarskega razvoja samega naselja. Prostorske možnosti za gradnjo stanovanjskih objektov se zagotavljajo v Kostanjevici na Krki, na območju Globočic in Grajske – Ljubljanske ceste ter v večjih naseljih, kot sta Dolnja in Gornja Prekopa ter v naseljih Dobe, Dolšce, Orehovec, Oštrc, Črneča vas. Domove za starejše občane in druge oblike skupnih nastanitev se umešča v Kostanjevici na Krki, ki ima urejeno osnovno preskrbo prebivalcev ter dober dostop do zdravstvene oskrbe in drugih oskrbnih dejavnosti. V ostalih naseljih se omogoča le širitev za razvoj obstoječih dejavnosti.

(2)Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti so predvidene predvsem v Kostanjevici na Krki, in Gornji ter Dolnji Prekopi, kjer je zagotovljena dobra prometna dostopnost, v povezavi z javnim potniškim prometom, kolesarskimi in peš potmi.

(3)Obrtne, skladiščne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti so predvidene v sklopu gospodarske cone, le v občinskem središču, severno od otoka in obvoznice. V omenjena območja se lahko umešča tudi okoljska in energetska infrastruktura.

(4)Turistične dejavnosti se za potrebe zdraviliškega turizma umeščajo v novo območje na severovzhodnem delu občine (Sajevce), v bližino vrtine termalne vode. Turistične dejavnosti namenjene bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev se umeščajo v Slinovce (turizem Karlče), v turistično naselje Globočice pri Kostanjevici ter severno od naselja Oštrc. Počitniško naselje Vrtača se spremeni v turistično območje za potrebe gradnje bungalovov. Omogoča se razvoj obstoječim turističnim kmetijam ter vinotočem in vinskim kletem na območju Jablanc oziroma na celotnem območju občine. Konjeniški turizem se razvija na območju Dob. Na območja z naravnimi kakovostmi se turizem usmerja v manjše družinske hotele, penzione, gostišča, turistične kmetije in podeželske turistične objekte. Prednostno se razvoj zagotavlja v okviru obstoječega stavbnega fonda, z možnostjo navezave na ohranjanje kvalitetne kulturne dediščine. Razvoj turizma je predviden tudi na območju kostanjeviškega otoka, na območju Malih Vodenic (Polom) ter ob Topličniku.

(5)Razvoj športa in rekreacije je predviden v Kostanjevici na Krki – ob reki Krki, ob osnovni šoli ter ob ribniku, zahodno od grajskega kompleksa. Dejavnosti za oddih, rekreacijo in šport se razvijajo tudi na Gorjancih (Polom), v Orehovcu, Gornji Prekopi, Ržišču, Dolšcah ter ob ribniku Slinovce.

(6)Razvoj dejavnosti po naseljih je razviden iz karte 214/1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo. 29. člen (usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene gradnje)

(1)Pri sanaciji se upošteva funkcionalne in oblikovne zaokrožitve obstoječih naseljih ter povezave z obstoječimi mejami strnjenih delov naselij, v smislu racionalnejše izrabe prostora in povečanja gostote pozidave.

(2)Zgošča in zaokroža se predvsem tista razpršena gradnja, ki ima možnost priključevanja na ustrezno prometno in komunalno infrastrukturo. Pri zgoščevanju in zaokroževanju se upošteva skladnost meja urbanih struktur v njihovem odnosu do zaokroženih naravnih območij v krajini.

(3)Sanacija in prenova razpršene gradnje je razvidna iz karte 214/1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo. 30. člen (usmeritve za ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)

(1)Območja razpršene poselitve se ohranja kot tipični, avtohtoni poselitveni vzorec. Nove površine se načrtujejo predvsem v obliki manjših razširitev obstoječe poselitve, za potrebe stanovanjske gradnje in za potrebe razvoja kmetij oziroma dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Načrtujejo se na naravovarstveno manj občutljivih območjih, izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma posebnih in potencialno posebnih varstvenih območij.

(2)Na območju razpršene poselitve je dopustna gradnja objektov v primeru izpolnjevanja pogojev o minimalni komunalni opremi. Z omogočanjem gradenj na tovrstnih območjih se ohranja poseljenost prostora in s tem ohranja kulturno krajino, ki je sicer lahko prepuščena hitremu stihijskemu zaraščanju. Za potrebe razvoja kmetij oziroma dopustnih dejavnosti v prostoru se na območju razpršene poselitve omogočajo novogradnje ter postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.

(3)Na vinogradniških območjih ter območjih vinogradov se omogoča gradnja novih zidanic ter razvoj turističnih dejavnosti.

(4)Ohranjanje poselitve je razvidno iz karte 214/1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo. 31. člen (usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)

(1)Posebno pozornost se pri urbanističnem oblikovanju nameni območju naselbinske dediščine mestnega jedra Kostanjevica na Krki ter območju kompleksnega varstva Podgorje – Gorjanci. Za naselje Kostanjevica na Krki je izdelan urbanistični načrt Kostanjevica na Krki, ki natančno opredeljuje usmeritve za urbanistično oblikovanje naselja, vključno s predvidenimi širitvami.

(2)Na območju naselbinske dediščine Črneča vas – Vinske gorice se varujejo robovi naselja (odnos med krajino in naseljem ter volumen naselja), gradbene linije, parcelacija in funkcionalne enote, oblikovanje objektov, prevladujoči stavbi tip in posebne stavbe.

(3)Prenavlja, razvija, ohranja in posodablja se obstoječ stavbni fond, pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij ter vasi se v prvi vrsti upošteva njihovo tradicionalno strukturo, v povezavi z razvojnimi trendi. V Črneči vasi, Oštrcu (pri spomeniku) se uredijo skupne, javne zelene površine. Obvodne zelene površine se ohranjajo v Gornji in Dolnji Prekopi, ob Lačnem potoku. Pri cerkvah v Malih Vodenicah, Ržišču in pri Slinovški cerkvi se varujejo kvalitetni naravni elementi (posamezne zelene ureditve, označevalna samostojna drevesa). 8. Usmeritve za razvoj v krajini 32. člen (splošno)

(1)Z nepretrganostjo in povezanostjo se ohranjajo in vzpostavljajo krajinske strukture, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov in habitatov ogroženih vrst.

(2)Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(3)V varovalnih gozdovih se ne dopušča posegov v podtalje ali vegetacijo, kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne biotopa, še posebno, kadar bi to spodbudilo erozijske procese.

(5)Usmeritve za razvoj v krajini so razvidne iz karte 214/

1. 8.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, vezane na vire
2. člen (kmetijstvo)

(1)Kmetijsko zemljiške operacije se prvenstveno izvajajo na najboljših kmetijskih zemljiščih, lahko pa tudi na drugih kmetijskih zemljiščih.

(2)Kmetijske dejavnosti njivske pridelave in sadjarstva se usmerjajo na obstoječa območja, predvsem na širši obrečni pas reke Krke ob naseljih Koprivnik, Malence, Dolnja in Gornja Prekopa, Dobe, Zaboršt, Sajevce in Slinovce, vinogradništvo in sadjarstvo pa v gričevnato območje Gorjancev.

(3)Obnovo in širitev kmetij se spodbuja na območjih z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo, ob upoštevanju poselitvenega in krajinskega vzorca ter ranljivosti okolja.

(4)Razvoj kmetij se usmerja v dejavnosti, kot so: npr. vzreja živali (govedo, konji, drobnica, srnjad, divji prašiči) ter dopolnilne dejavnosti (npr. turizem, turistične kmetije, nastanitve oziroma kratkotrajno bivanje ipd.). Spodbuja se razvoj zapostavljenih dopolnilnih dejavnosti: nabiranje, predelava in prodaja gozdnih sadežev in zelišč, prodaja predpisano označenih pridelkov in izdelkov okoliških kmetij na kmetiji ter storitve delovne sile s kmetij, ki so povezane z znanjem iz kmetijstva in gozdarstva.

(5)Na vinogradniških območjih se vinogradi in sadovnjaki ohranjajo, s tem, da so dovoljene spremembe rabe iz sadovnjaka v vinograd in obratno.

(6)Na večjih kmetijskih površinah se ohranja ali ponovno vzpostavlja omejke, živice, gozdne otoke ali vodna telesa. 34. člen (gozdarstvo)

(1)Gozd se ohranja kot naravni vir in naravno bogastvo, ob upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo svoj interes v gozdnem in obgozdnem prostoru (javni interes).

(2)Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo (ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja; Krakovski gozd in Gorjanci). Gozdne površine se ohranjajo na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija) manj primerna za druge rabe. V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij se ohranja gozdove (in druge oblike naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju.

(3)Ohranja se ustrezna številčnost divjadi in ugodno stanje za bivanje avtohtonih vrst. Gozdna dela se opravljajo v času, ki je za gozdne živali najmanj moteč. 35. člen (vode in vodni viri)

(1)Reka Krka s svojo strugo daje današnjo podobo mestu Kostanjevica na Krki. Mesto leži na otoku, ki sta ga oblikovala glavna struga in njen stranski rokav. Krka je uvrščena v EPO in Naturo 2000. Ohranja se naravna struga in naravna obrežja na vseh vodotokih.

(2)Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umešča izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost. Z ureditvami se ne sme povzročati poslabšanja stanja voda in vodnega režima oziroma se morajo zagotoviti izravnalni ukrepi. Na območjih, kjer je voda stalno ali začasno prisotna, so načrtovana zgolj rekreacijska območja in druge zelene površine, v sklopu katerih ni predvidena gradnja stavb.

(3)V Dolnji Prekopi je predvidena ureditev struge Lačnega potoka.

(4)Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Prioritetno se varujejo vodovarstvena območja vodnih virov na območju naselij Orehovec in Črešnjevec pri Oštrcu. Potrebno je zavarovati vodni vir Studena na območju Kostanjeviške jame.

(5)Vsak poseg v kostanjeviški ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. 36. člen (turizem in rekreacija)

(1)Objekte in območja bogate kulturne dediščine Kostanjevice na Krki se ohranja in varuje ter spodbuja razvoj kulturnega turizma. Te vrednote so eno pomembnejših področij, na katerih temelji turizem občine in kamor se usmerja turistične dejavnosti (posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo kvalitete in vrednote prostora).

(2)Najpomembnejši lokaciji za razvoj turizma sta občinsko središče – staro mestno jedro na otoku z reko Krko in grajski kompleks Kostanjevica ter kostanjeviška jama. Na območju mestnega jedra – otoka se predvidi ureditev dostopov do reke Krke ter privezov za čolne, pešpoti ob reki, s pripadajočo urbano opremo in ureditev prostora za prireditve. Občina spodbuja razvoj turističnih programov, povezanih s cilji varstva kulture ter v povezavi z naravnimi danostmi.

(3)Zdraviliški turizem se razvija na območju Sajevc. Predvidena je tudi obnova gradu Dobrava, širitev konjeništva v Dobah, razvoj turizma ob Krki, v Slinovcah (Karlčah), Oštrcu in na Gorjancih, promocija vinogradništva in vinarstva s Podgorjansko vinsko-turistično cesto in ponudbo ob njej (zidanice, brunarice, vinotoči, turistične kmetije).

(4)Zaradi naravnih in kulturnih danosti se razvija izletniški in športno-rekreacijski turizem (pohodništvo, izletništvo ter kolesarstvo), ki se povezuje s cilji ohranjanja narave. Dograjuje in posodablja se Cvičkovo kolesarsko pot, Panoramsko kolesarsko pot, Resljevo kolesarsko pot in Trdinovo kolesarsko pot). Turizem se razvija v navezavi na tematske poti (Resslova gozdna pot, Evropska pešpot E7, Trdinova pot po Gorjancih, pot na Kičer, Rutenska krožna pot, Cvičkova pot Mohor – Gradnje).

(5)V Slinovcah (Karlčah), Oštrcu, v Globočicah ter v Vrtači se uredi turistično naselje s prenočitvenimi kapacitetami. V Slinovcah (Karlčah) se ponudba dopolni z dodatnimi dejavnostmi (šport, gostinstvo, izkoriščanje termalne vode, zdravstvena dejavnost, kampiranje). Pri mestnem jedru – otoku se uredi vzletišče in pristajališče za balone, ob Krki pa postavitev čolnarne. Za turistične namene se izvaja čolnarjenje po reki Krki. Počitniško naselje Vrtača se spremeni v turistično območje za potrebe gradnje bungalovov. V Dobah se v okviru konjeniškega turizma uredijo prenočitvene kapacitete. Namestitvene kapacitete se uredijo tudi na območju Malih Vodenic (Polom).

(6)Razvoj dopolnilnih turističnih produktov občine oziroma lokalne turistične destinacije izhaja iz potencialov podeželja, ki tvori podlage za razvoj široke palete produktov podeželskega turizma (vinske ceste, viničarski turizem, eno-etno turizem, turistične kmetije, podeželski hoteli, penzioni itd.).Turistični produkti podeželja se povezujejo z naravnimi vrednotami občine in izletniškim ter s športno-rekreacijskim turizmom. Spodbuja se razvoj obstoječih turističnih kmetij ter vinotočev oziroma vinskih kleti (predvsem na območju Jablanc) ter razvoj novih na območju celotne občine (z dodatno ponudbo, značilno za območje: prodaja vina, kulinarična ponudba suhomesnatih izdelkov, zelišč, etnološko značilnih produktov ipd.).

(7)Ohranjali in izboljšali se bodo zlasti potenciali za razvoj turistične ponudbe in prostočasnih dejavnosti ter dopolnjevala turistično-rekreacijska infrastruktura, v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe.

(8)Razvoj športa in rekreacije je predviden v Kostanjevici na Krki, ob reki Krki ter ob Lačnem potoku (športni ribolov), ob osnovni šoli, ob Obrhu, ob Topličniku in Studeni, v Gornji Prekopi, Ržišču, Orehovcu, Dolšcah in ob ribniku Slinovce.

(9)Zagotovi se primerno zavarovanje in označitev točk naravnih in kulturnih atrakcij ter tako zagotovi ustrezna interpretacija teh vrednot obiskovalcem. Za posebne družbene skupine prebivalcev (starejši, ljudje z omejenimi fizičnimi ali avdio-vizualnimi zmožnostmi/invalidi) se zagotovi mobilna in informacijska dostopnost do vseh turističnih območij. 37. člen (mineralne surovine)

(1)V občini so tri območja mineralnih surovin, in sicer v naseljih Jablance (nelegalni kop Ključe), Orehovec ter Črešnjevec. Na območju površin nadzemnega pridobivalnega prostora je na vseh treh območjih predvidena sanacija v gozdne površine (brez izkoriščanja mineralnih surovin).

(2)V zahodnem delu nelegalnega kopa Ključe se izvede sanacija tako, da se uredi okoljska infrastruktura oziroma sortirni center gradbenih odpadkov.

(3)V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah občina pretehta, ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo). Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je treba sprejeti OPPN. 8.2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo kvalitete in vrednote prostora 38. člen (prepoznavne kvalitete, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti)

(1)Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo kvalitete in vrednote prostora s stališča kulturne dediščine: – območje gradu Kostanjevica na Krki s samostanom in galerijo na prostem – Formo vivo, – območje starega mestnega jedra Kostanjevica na Krki, – vinske gorice pri Črneči vasi in – drugi objekti in območja kulturne dediščine.

(2)Z vidika urbanističnih in arhitekturnih značilnosti prostora se ohranja Dvorec s parkom v Dobravi pri Kostanjevici na Krki.

(3)Ohranjajo in razvijajo se kvalitete in vrednote prostora, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status: – posebna varstvena območja Nature 2000 so Kostanjeviška jama, Krakovski gozd – Šentjernejsko polje, Gorjanci – Radoha, reka Krka in Krakovski gozd, – ekološko pomembna območja Gorjanci, reka Krka, Krakovski gozd in Šentjernejsko polje.

(4)Območje občine je izjemno zaradi krajinskih značilnosti. Varuje in ohranja se ambientalno kvalitetna območja: otok z vplivnim območjem, dolina Obrha in Studene, dolina Sušice.

(5)Ohranjajo se kvalitetne vedute iz Ržišča na Šentjernejsko polje. Iz Malih Vodenic, Globočic pri Slinovški cerkvi in iz smeri sv. Mohorja v Črneči vasi se ohranjajo vedute na mesto Kostanjevica na Krki ter Krško polje z meandri reke Krke. 8.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zaščita in reševanje 39. člen (območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zaščita in reševanje)

(1)Območja naravnih nesreč v Občini Kostanjevica na Krki predstavljajo predvsem poplavna območja reke Krke in erozijska območja (manjši del na zahodu občine sodi v območje zahtevnejših protierozijskih ukrepov, vzhodni del pa v območje običajnih). Na območju občine ni evidentiranih plazljivih območij.

(2)Na ogroženih območjih, to je poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.

(3)Na ogroženih območjih je treba omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.

(4)Občina Kostanjevica na Krki leži na območju s

1. stopnjo potresne intenzitete po lestvici MSK-
2. V skladu s karto projektnega pospeška tal spada občina v območje potresne nevarnosti, kjer je določen projektni pospešek tal 0,200 g.

(5)V izjemnih primerih se površine za množične pokope ljudi zagotavljajo v sklopu obstoječih pokopališč Kostanjevica na Krki in na območju pokopališča Oštrc.

(6)V primeru množičnega pogina živali se površine za pokop zagotavlja na območju med naseljema Dobe in Dolnja Prekopa.

(7)Površine za evakuacijo prebivalstva se zagotavljajo na območju osnovne šole (razen v primeru katastrofalnih poplav) ter na območju kostanjeviškega gradu, kjer je možna tudi postavitev kontejnersko-šotorskih sistemov ter omogočen dostop do pitne vode.

(8)V primeru naravnih in drugih nesreč se ruševine deponirajo na območju kamnoloma Ključe. 8.4 Območja in objekti za potrebe obrambe

1. člen (območja in objekti za potrebe obrambe) V Občini Kostanjevica na Krki ni določenih območij ali objektov za potrebe obrambe.
2. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
3. člen (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)Stavbna zemljišča se določijo na podlagi obstoječih stavbnih zemljišč po veljavnem planskem aktu, ki so bila v strokovni podlagi »Tehnični popravki veljavnega planskega akta« korigirana na parcelno mejo natančno. Strokovna podlaga tehničnih popravkov je sestavni del OPN. Prav tako se namenska raba stavbnim zemljiščem določi na podlagi dejanskega stanja v prostoru ter na podlagi strokovnih podlag Urbanističnega načrta Kostanjevice na Krki, Analize naselij in Analize razvojnih potreb s strokovnimi opredelitvami glede dopustnosti.

(2)Namenska raba kmetijskim, gozdnim in drugim zemljiščem se v osnutku OPN določi na podlagi veljavnega planskega akta in smernic nosilcev urejanja prostora.

(3)Vodna zemljišča se določi na podlagi DKN, prikaza dejanske rabe in ob upoštevanju prostorskih sestavin planskih aktov občine.

(4)Namenska raba je prikazana in označena v skladu z veljavnim pravilnikom.

(5)Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so razvidne iz karte 214/

2. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
3. člen (usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1)Prostorsko izvedbeni pogoji se določajo po posameznih enotah urejanja prostora, na katere je razdeljeno celotno območje Občine Kostanjevica na Krki. Enote so definirane na podlagi enotnih značilnosti prostora ter na podlagi primerljivih geomorfoloških in urbanistično oblikovnih značilnosti, za katere veljajo ista merila in pogoji urejanja ter oblikovanja prostora.

(2)Prostorsko izvedbeni pogoji so določeni posebej za poselitev (območje urbanističnega načrta in ostala naselja ter razpršena poselitev) in posebej za ostali odprti prostor v krajini, v sklopu katerega so tudi območja razpršene gradnje.

(3)Za območja, ki se bodo urejala z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN), se določijo posegi, ki jih je možno izvajati do sprejetja OPPN, podajo se tudi usmeritve za izdelavo OPPN.

1. Kartografski del strateškega dela OPN
2. člen (kartografski del strateškega dela OPN) – Zasnova prostorskega razvoja občine M 1:25000 – Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra M 1:25000 – Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje ter območij razpršene poselitve M 1:25000 – Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo M 1:25000 – Usmeritve za razvoj v krajini M 1:25000 – Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč M 1:
4. Konceptualni del urbanističnega načrta Kostanjevica na Krki 12.1 Koncept razvoja naselja
5. člen (koncept razvoja naselja)

(1)Kostanjevica na Krki se prednostno usmerja v razvoj dejavnosti vezanih na turizem in rekreacijo v sožitju s stanovanjsko pozidavo in možnostmi za razvoj gospodarskih dejavnosti. Glede svoje lege je mesto Kostanjevica na Krki pri svojem razvoju zelo omejena, saj leži na območju poplav, območju naravnih vrednot in kulturne dediščine. Poleg tega jo obdajajo najboljša kmetijska zemljišča, ki tudi predstavljajo omejitve v prostoru. Kljub temu se mesto s starim jedrom na otoku in z območjem gradu na jugu, razvija kot novo občinsko središče, ki je upravno, kulturno, izobraževalno in gospodarsko središče celotne občine ter kulturno središče širšega pomena.

(2)V starem mestnem jedru se nadaljuje celovita prenova v skladu z veljavnim ureditvenim načrtom. Za učinkovit razvoj turistične dejavnosti je treba umestiti nove nastanitvene kapacitete različnih kategorij in dodatno ponudbo. Razvoj turizma dopolnjujejo tudi ostale zanimivosti, kot npr. lokacije športno-rekreacijskih in turističnih dejavnosti. Te lokacije se nahajajo ob robu naselja ter hkrati dovolj blizu, da se gosti lahko usmerjajo v prenočitvene in gostinske kapacitete znotraj obstoječega naselja. Nasproti gradu, ob Vodeniški cesti oziroma ob ribniku, se ureja rekreacijsko območje Grič. Za razvoj širšega območja Kostanjevice je pomembna je tudi umestitev lokacije za razvoj zdraviliškega turizma z izkoriščanjem termalne vode. Kot najprimernejša lokacija je ocenjen prostor severno od urbanističnega načrta v Sajevcah, vendar še vedno v povezavi s turističnim razvojem Kostanjevice na Krki. Primernost lokacije odlikujejo bližina centra naselja, dobre prometne povezave, bližina termalnega vira, ravninski teren in raznolike naravne značilnosti. Območje se razvija v skladu z naravovarstvenimi usmeritvami, s čim večjo ohranitvijo naravnih značilnosti prostora.

(3)Glede na obstoječe značilnosti prostora se razvoj Kostanjevice na Krki usmerja v osrednji centralni del naselja. Tukaj je predviden razvoj centralnih dejavnosti s stanovanji (razvoj upravnih in storitvenih dejavnosti v povezavi z bivanjem in turizmom). Ohranjanje obstoječe stanovanjske poselitve in zapolnitev naselja s širitvijo je predviden proti Globočicam v jugovzhodnem delu naselja. Ostala pretežna stanovanjska območja se ohranjajo in razvijajo med Ljubljansko in Grajsko cesto. Ohranja se tudi stanovanjska poselitev proti jugozahodu v smeri Kočarije in Prekope. Na severu se ohranjata obrtna cona in obstoječe proizvodno območje.

(4)Od severa proti jugu se ohranja in razvija turizem (umestitev lokacije za zdraviliški turizem izven urbanističnega načrta, a v njegovi povezavi oziroma zdraviliška vas Sajevce z izkoriščanjem termalne vode, nove namestitvene kapacitete, raznovrstna turistična ponudba, kultura, sprehajalne poti …). Na obodu naselja, okoli otoka ter v grajskem kompleksu se ohranja in razvija zeleni sistem in rekreacija (ob reki Krki se uredi zeleni sistem z možnostjo rekreacije v naravi (športna igrišča, sprehajalne poti, trim steze, učne poti, kopališča, čolnarjenje.

(5)Razvoj kolesarskih in pešpoti predstavlja izhodiščno infrastrukturo za razvoj turizma, seveda v povezavi z ostalo, predvsem gostinsko ponudbo.

(6)Za urejanje okoljske infrastrukture sta predvideni obstoječa lokacija čistilne naprave Kostanjevica na Krki na severovzhodu naselja ter nova lokacija čistilne naprave Dobe na severozahodnem delu urbanističnega načrta.

(7)Dolgoročna lokacija za širitev naselja je zahodno od Kostanjevice na lokaciji ob obstoječih sadovnjakih. Pri širitvi površin za novo poselitev je treba upoštevati zelene bariere kot cenzure med naselji, varstvene pasove ter druge naravovarstvene, okoljske in kulturno varstvene usmeritve. 12.2 Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja 45. člen (koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja)

(1)Mesto Kostanjevica na Krki je zvezdasto zasnovano. Središče predstavlja otok, ki je obdan z reko Krko. Mesto se širi krakasto ob prometnih vpadnicah, ki se združujejo na otoku. Severno od otoka se je razvila poslovno-obrtna dejavnost, južno od otoka pa upravno-servisni center. Zvezdasta zasnova omogoča dobro prehajanje urbanega in zelenega sistema, ki se v mestno tkivo krakasto zajeda vse do strnjenega naselja na otoku.

(2)Objekti na otoku Kostanjevica na Krki se enotno oblikujejo v skladu s kulturno-varstvenimi usmeritvami za ohranjanje kulturne dediščine. Prevladujejo pritlični objekti z značilno obcestno pozidavo. Skladno z veljavnim odlokom o Ureditvenim načrtu je možno obstoječe gospodarske objekte spremeniti v stanovanjske objekte oziroma v nastanitvene kapacitete za potrebe turizma. Poleg tega se izvajajo tudi manjše zapolnitve obstoječe pozidave. Na severnem delu otoka se nahaja cerkev, ki predstavlja pomembno dominanto v prostoru. V stanovanjskih objektih ob glavni ulici na otoku se spodbuja razvoj manjših turističnih dejavnosti s pestro gostinsko in slaščičarsko ponudbo. Na območju obstoječega zadružnega doma, vzhodno od zdravstvenega doma, je smiselna ponovna vzpostavitev dejavnosti za kulturo ali preureditev objekta za potrebe turizma (hotel, kongresni center, zdraviliški turizem).

(3)Zapolnitev prostih površin znotraj obstoječega naselja je možna v smeri proti kostanjeviški jami ter jugozahodno in zahodno v smeri Kočarije in Prekope.

(4)Pri poselitvi je treba na otoku prvenstveno spodbujati obnovo objektov in prenovo gospodarskih objektov v stanovanjske, ki so bile predvidene že v Ureditvenem načrtu za mestno jedro Kostanjevica na Krki.

(5)Centralne dejavnosti se že razvijajo na desnem bregu reke Krke južno od otoka, smiselna pa je tudi umestitev centralnih dejavnosti na jugozahodni del otoka, predvsem tistih, ki so reprezentativne narave ali v kontekstu spodbujanja turistične dejavnosti. Z območja otoka je nujna preselitev neustreznih dejavnosti, kot sta klavnica in trgovina z gradbenim materialom. Na teh dveh lokacijah se umestijo centralne dejavnosti ali dejavnosti za turizem v smislu mladinskega centra, hotela, upravnih objektov (banka). Možnost preselitve je v obstoječo obrtno cono.

(6)Območje ob osnovni šoli je namenjeno umestitvi športno-rekreacijskega centra, in sicer se v bližini obstoječih objektov zgradijo servisni objekti in tribune za nogometno igrišče in teniška igrišča.

(7)Nasproti gradu, ob obstoječem ribniku, se uredi prostor, kjer je možno izvajati dejavnosti vezane na šport in rekreacijo v povezavi z gostinsko ponudbo. Na območju kmetijskih zemljišč je dopustna začasna uporaba površin za piknike in taborjenje. Ob cesti je možna postavitev nižjega objekta s pripadajočo infrastrukturo, kot zaključek obstoječega naselja. Poseganje v območje ribnika je dovoljeno le ob upoštevanju naravovarstvenih smernic. Območje se uredi v skladu s kulturno-varstvenimi načeli varovanja širšega prostora kostanjeviškega gradu.

(8)Širitev poselitve proti Globočicam se nadaljuje kot nadaljevanje obstoječe stanovanjske poselitve v obliki enodružinskih objektov z dvokapno streho. Poselitev se usmerja tako, da se varuje dominantnost Slinovške cerkve in pomembne vedute na cerkev ter od cerkve proti Kostanjevici na Krki.

(9)Proti zahodu se znotraj stavbnih zemljišč oblikuje objekte na modernejši način, vendar z elementi, ki omogočajo vključitev območja v veduto Kostanjevice na Krki. Območje se mora urejati enovito s skupnimi oblikovalskimi značilnostmi, ki lahko odstopajo od obstoječih oblikovalskih značilnosti naselja.

(10)Zelene površine se oblikujejo enotno z enotno urbano opremo (klopi, koši za smeti, luči). Obvodne brežine se urejajo na ekoremediacijski način. Uporaba betona ter izvedba betonskih pomolov in stopnic do vode je prepovedana. Peš most, prodišča ter javni privezi se izvedejo v leseni izvedbi s poenotenim oblikovanjem. Ob prometnicah se peš površine tlakujejo z enotnim tlakom, ki je uporabljen že na otoku. Kamp in piknik prostori se zasadijo, tako da niso vidno moteči za okolico. 12.3 Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa 46. člen (cestno omrežje)

(1)Rekonstrukcija obstoječih in gradnja načrtovanih cestnih povezav bo izboljšala cestno omrežje v naselju Kostanjevica na Krki. Izgrajena je obvoznica na severnem vstopnem delu otoka. Cestno omrežje na otoku je obnovljeno in omogoča tekoč enosmerni krožni promet ter kolesarko pot na cestišču.

(2)V bližini zdravstvenega doma se zgradi avtobusna postaja. Na severnem delu otoka, med gospodarsko cono in zelenim pasom, pred vhodom na otok pa se zgradi avtobusno postajališče.

(3)Večji problem naselja predstavlja pomanjkanje parkirišč, predvsem ob večjih prireditvah v centru Kostanjevice na Krki. Zato se na severu naselja, pred vstopom na otok, predvidi večje parkirišče med obvoznico in obstoječo cesto v naselje. Uredi se tudi obstoječe parkirišče nasproti gostišča Žolnir s pripadajočo prometno signalizacijo, kar bo omogočalo varni prehod preko ceste. Večje parkirišče se uredi tudi pred pokopališčem na južnem delu naselja, in sicer kot razširitev obstoječega parkirišča ter umestitev novega parkirišča med pokopališčem in cesto v Globočice. Parkirišča se uredijo tudi ob obstoječem zadružnem domu in ob predvideni lokaciji avtobusne postaje v bližini zdravstvenega doma. Na lokacijah, kjer se umeščajo nove dejavnosti v prostor (rekreacijska območja, širitve naselja), se predvidi v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji zadostno število parkirnih mest, glede na predvideno dejavnost.

(4)Vsa parkirišča se v čim večji meri uredijo kot zelena parkirišča z zasaditvijo dreves.

1. člen (mestni promet) Zasnova naselja Kostanjevica na Krki omogoča hitro dostopnost vseh delov naselja, zato razvoj mestnega prometa ni predviden. Ob pospešenem razvoju turistične dejavnosti pa bi bilo treba vzpostaviti turistični avtobus ali vlakec, ki bi prevažal turiste po trasi od gostišča Žolnir oziroma predvidene Zdraviliške vasi, do kostanjeviškega gradu in/ali do kostanjeviške jame ter ostalih turističnih ponudnikov v bližnji okolici naselja
2. člen (kolesarske in pešpoti)

(1)Center naselja Kostanjevica na Krki se nahaja na otoku, ki je obvladljiv tudi peš. Zaradi neprimernosti parkiranja na otoku je treba poskrbeti za čim učinkovitejšo mrežo parkirnih prostorov zunaj otoka, ki bodo preko pločnikov in kolesarskih stez povezani s centrom naselja ter ostalimi turističnimi znamenitostmi kraja (grad, jama).

(2)Pomembna je vzpostavitev pešpoti ob reki Krki, in sicer: – krožna pot z izhodiščem pri parkirišču nasproti gostišča Žolnir, nato proti zahodu ob reki Krki do nove obvoznice ter čez most preko reke Krke, nato ob reki Krki nazaj, mimo zdravstvenega doma, skozi prireditveni prostor za Kostanjeviško noč ter ob reki Krki do nove predvidene lesene brvi preko Krke v bližini parkirišča pri gostišču Žolnir, – na zahodu otoka, med Tercialskim mostom in dostopom do vode pri Kostanjeviškem hramu oziroma do načrtovanega mostu pri starem zadružnem domu, – na desnem bregu reke Krke, od predvidenega novega mostu čez Krko v sklopu obvoznice do načrtovanega mostu pri starem zadružnem domu, – na vhodnem delu otoka, od sedanje trgovine z gradbenim materialom do kmetijske trgovine, vključno z ureditvijo zadnje vzhodne fasade mesta (vrtovi stanovanjskih hiš), – na desni strani reke Krke, od šole do zaključka okljuka, vključno z novim mostom čez Krko ob obstoječih igriščih.

(3)Cilj je vzpostavitev obodne krožne poti po zunanji strani otoka z ureditvijo dostopov do vode.

(4)Pešpoti, ki so pomembne za širše območje naselja, so: – od kostanjeviškega gradu, ob potoku Obrh, do centra naselja, – od pokopališča do kostanjeviške jame.

(5)Vse pešpoti se opremijo s klopmi in koši za smeti.

(6)Območje urbanističnega načrta povezujejo naslednje kolesarske poti: – krožna kolesarska pot od parkirišča Žolnir proti obvoznici ter novi zahodni obvoznici, skozi Kostanjevico mimo OŠ ter severno preko novo predvidene brvi preko Krke do parkirišča; – po otoku poteka krožna kolesarska pot po cestišču; – krožna kolesarka pot mimo gradu se nadaljuje proti kostanjeviški jami z navezavo na krško kolesarsko pot; – krožna pot z obvoznice naprej proti Dobam, Zaborštu ter Griču in v nadaljevanju navezava na kostanjeviški grad.

(7)Pri vseh križanjih peš in kolesarskega prometa s cestnim prometom je treba urediti ustrezne prehode za pešce in kolesarje. Nujna je pregledna ureditev prečkanja ceste pri gostišču Žolnir ter pri obstoječih igriščih na severu naselja. 49. člen (koncept plovne poti)

(1)Okrog otoka Kostanjevica na Krki je predvidena krožna plovna pot za čolnarjenje na vesla (kajak, kanu, ribiški čolni ter ostali čolni na vesla). Plovna pot poteka od novega mostu pri obvoznici, mimo otoka do turističnega območja Karlče.

(2)Za potrebe javnih dostopov do vode se na koncu javnih poti uredijo pomoli, in sicer: na začetku otoka (severna vstopna točka), na koncu otoka (južna točka – blizu prireditvenega prostora za Kostanjeviško noč), na vzhodnem delu otoka (na koncu javne poti mimo območja Colarič) ter na zahodu otoka (pri gostilni Kmečki hram).

(3)Pomoli morajo biti leseni in javno dostopni.

(4)Ob reki Krki je tudi možna ureditev individualnih brodišč za privez enega čolna, ki morajo biti v leseni izvedbi, zadnja stopnica mora biti potopljena v vodo, privez pa sidran v brežino izven vode. Dostopna brežina mora biti ustrezno utrjena na ekoremediacijski način. 12.4 Koncept zelenega sistema naselja 50. člen (koncept zelenega sistema naselja)

(1)Ohranja se klinasto zajedanje zelenega sistema v strukturo naselja.

(2)Izpostavijo in uredijo se zelene površine ob reki Krki, ki se namenijo za preživljanje prostega časa in rekreacijo v naravnem okolju. Prostor se uredi s parkovnimi elementi, ki ohranjajo vedute na otok in odpirajo prostor. Ohranja se zeleni pas okrog otoka z vzpostavitvijo krožne pešpoti.

(3)Ohranja se večja zelena površina v okolici kostanjeviškega gradu z ohranjanjem naravnih vrednot in ureditvijo samostanskega parka. 12.5 Lokalni energetski koncept 51. člen (ukrepi za učinkovito rabo energije)

(1)Skladno z Lokalnim energetskim konceptom Občine Kostanjevica na Krki se po posameznih področjih upoštevajo ukrepi za učinkovitejšo rabo energije.

(2)Stanovanja: izolacija zunanjih sten in podstrešij (po potrebi tudi hidroizolacija), menjava oken in vrat, montaža zunanjih senčil, uporaba kondenzacijskih tehnik zgorevanja fosilnih goriv, redno vzdrževanje kurilnih naprav, vgradnja termostatskih ventilov, hidravlično uravnovešenje ogrevalne veje, vzdrževanje optimalnih temperatur v bivalnih prostorih, prezračevanje sanitarij in kopalnic z vračanjem toplote, menjava klimatskih naprav s tistimi z večjim energijskim številom, uvedba nočnega ohlajevanja, povečanje izrabe lesne biomase, proizvodnja električne energije s fotovoltaiko ter povečanje izrabe obnovljivih virov za pripravo tople vode.

(3)Javne stavbe: izolacija zunanjih sten in podstrešij (po potrebi tudi hidroizolacija), menjava oken in vrat, montaža zunanjih senčil, uporaba kondenzacijskih tehnik zgorevanja fosilnih goriv, redno vzdrževanje kurilnih naprav, vgradnja termostatskih ventilov, hidravlično uravnovešenje ogrevalnih vej, vzdrževanje optimalnih temperatur, regulacija temperature prostorov glede na zasedenost objekta in zunanjo temperaturo, prezračevanje prostorov z vračanjem toplote, menjava klimatskih naprav s tistimi z večjim energijskim številom, povečanje izrabe obnovljivih virov za pripravo tople vode, povečanje izrabe lesne biomase, proizvodnja električne energije s fotovoltaiko, učinkovitejša razsvetljava.

(4)Podjetja: izolacija zunanjih sten in podstrešij, menjava oken, vrat in montaža zunanjih senčil, soproizvodnja električne energije in toplote, uporaba kondenzacijskih tehnik zgorevanja fosilnih goriv, redno vzdrževanje kurilnih naprav, prezračevanje prostorov z vračanjem toplote, proizvodnja električne energije s fotovoltaiko, izraba odpadne toplote za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne vode, regulacija temperature prostorov glede na zasedenost objekta in zunanjo temperaturo, energetsko učinkovita razsvetljava, optimizacija tehnoloških procesov, učinkovitejša razsvetljava.

(5)Električna energija: zmanjšanje specifične porabe električne energije na gospodinjstvo, uporaba energijsko varčnih aparatov in bele tehnike, ugašanje luči in povečanje deleža varčnih svetil, izklapljanje nedelujočih električnih strojev, zmanjšanje števila stanovanj, ki se ogrevajo z električno energijo, zmanjšanje stroškov za javno razsvetljavo. 52. člen (možnost izrabe obnovljivih virov energije)

(1)Skladno z Lokalnim energetskim konceptom Občine Kostanjevica na Krki se po posameznih področjih upošteva možnost izrabe obnovljivih virov energije.

(2)Lesna biomasa: Biomaso v občini je možno izkoriščati v energetske namene le na osnovi biomase, pridobljene iz gozdov; kajti lesnopredelovalno podjetje uporablja lesne ostanke za proizvodnjo iverala in za proizvodnjo toplote za sušilnico. Za povečano izrabo lesne biomase kot vira energije obstajajo možnosti: vgradnja individualnih kotlov, povezava zainteresiranih v daljinske mikrosisteme, proizvodnja električne in toplotne energije s pomočjo uplinjanja.

(3)Sončna energija: pri postavitvi fotovoltaičnih in solarnih sistemov je potrebno upoštevati smernice varovanja kulturne dediščine. Slednjih sistemov ni dovoljeno postavljati na varovane stavbe in območja; v vplivnih območjih pa je za vsak poseg potrebno pridobiti usmeritve s področja kulturne dediščine.

(4)Geotermalna energija: V Občini Kostanjevica na Krki bi bilo smiselno izrabljati geotermalno energijo s prečrpavanjem tople vode in dogrevanjem s toplotnimi črpalkami. Meritve so bile izvedene na dveh mestih: okolica izvira Topličnik (temperatura vode je znašala 27 °C), in okolica Trstenika (temperatura vode je znašala 35 °C pri pretoku 30 L/s). 12.6 Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo 53. člen (kanalizacija in odpadki)

(1)Ožje območje naselja Kostanjevica na Krki ima urejen kanalizacijski sistem s priključitvijo na čistilno napravo, ki deluje od leta 2003. Sestavljajo ga: zbirni kolektor Ljubljanska ulica, zbirni kolektor Gorjanska ulica, zbirni kolektor Otok in zbirni kolektor IC Kostanjevica.

(2)Vsi novi objekti se priključijo na kanalizacijsko omrežje, ki se zaključi v čistilni napravi. Kapacitete obstoječe čistilne naprave so v prvi fazi predvidene za 1100 PE, v končni pa do 2200 PE, kar zadošča za predvidene širitve naselja.

(3)Možnost preselitve obstoječe klavnice je v obrtno cono. Odpadne vode klavnice se pred izpustom v ČN predhodno obdelajo v sklopu klavnice in se nato delno prečiščene vodijo v čistilno napravo. Ob novi lokaciji klavnice se locira zbiralnica odpadkov, ki se nato odvažajo in deponirajo na regijski deponiji. Ostali del se nameni za širitev gospodarske cone. V celotnem naselju Kostanjevica se vzpostavi sistem ekoloških otokov s smetnjaki za ločeno zbiranje odpadkov, in sicer na severu naselja ob parkirišču nasproti gostišča Žolnir, na jugu naselja v sklopu parkirišča pred pokopališčem, na zahodu naselja pa v sklopu avtobusne postaje v bližini zdravstvenega doma. 54. člen (vodovod)

(1)Znotraj UN je predvidena povezava vodovoda Kostanjevica na Krki–Slivje (Občina Krško). Za ustrezno oskrbo s pitno vodo se spodbuja obnova in posodobitev vodooskrbnih sistemov.

(2)Načrtuje se rekonstrukcija vodovoda Kostanjevica na Krki–Dobrava. Oskrba s pitno vodo se zagotavlja iz obstoječega vodovodnega omrežja.

(3)Za večje širitve poselitve se zagotovijo dodatne kapacitete pitne vode in rekonstruira ter zgradi nove vodovodne sisteme. Ohranjajo se obstoječi vodni viri in zajetja ter izvaja aktivna zaščita zajetij pitne vode pred onesnaževanjem. Prioritetno se varujejo vodovarstvena območja vodnih virov na območju naselij Orehovec in Črešnjevec. Potrebno je zavarovati vodni vir Studena, v bližini kostanjeviške jame. 55. člen (električno omrežje)

(1)Oskrba novih objektov z električno energijo se zagotavlja iz obstoječih transformatorskih postaj.

(2)Za predvideno širitev na zahodnem delu Kostanjevice na Krki se predvidi nova transformatorska postaja.

(3)Srednje in nizkonapetostno omrežje na območju UN Kostanjevica na Krki se praviloma izvaja v kabelski izvedbi. Prav tako se v kabelski izvedbi izvedejo obstoječi vodi na celotnem območju UN.

1. člen (ogrevanje) V obstoječi Obrtni coni Kostanjevica se na njenem južnem delu predvidi izgradnja kotlovnice z možnostjo izkoriščanja termalne vode v povezavi z lesno biomaso. S pripadajočim toplovodom se predvidi ogrevanje celotnega naselja Kostanjevica na Krki. Izgradnja toplovoda se predvidi tudi od izvira tople vode na Poljanah do lokacije zdraviliške vasi in naprej do mesta Kostanjevica na Krki. 12.7 Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč v naselju
2. člen (koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč v naselju)

(1)Območja centralnih dejavnosti s stanovanji so predvidena v mestnem jedru (otok), na območju južno od otoka, na območju ob šoli ter ob bencinskem servisu na severovzhodnem vstopu v mesto. Novo območje centralnih dejavnosti se predvidi ob starem zdravstvenem domu ob cesti proti kostanjeviškem gradu.

(2)Območja stanovanj se ohranjajo in razvijajo med Grajsko in Ljubljansko cesto, v jugozahodnem kraku v smeri proti Globočicam. Ohranja se obstoječa stanovanjska pozidava nasproti grajskega kompleksa, ob Vodeniški cesti ter ob kmetiji Škrjanc.

(3)Območja obrtnih dejavnosti se zagotavljajo na skrajnem severu Kostanjevice na Krki, znotraj obrtne cone.

(4)Območja površin za industrijo ostajajo v obstoječem območju proizvodnih dejavnosti tik ob gospodarski coni.

(5)Območja za šport in rekreacijo so predvidena na vzhodu, ob osnovni šoli, kjer se vzhodno od šole uredi športni center. Na jugovzhodnem robu urbanističnega načrta pa je na Griču ob obstoječem ribniku predvidena ureditev območja za šport in rekreacijo, gostinstvo in turizem.

(6)Območja zelenih površin se ohranja kot zeleni pas okrog otoka, z vzpostavitvijo krožne pešpoti. Ohranja se večja zelena površina v okolici grajskega kompleksa z ohranjanjem naravnih vrednot in ureditvijo samostanskega parka.

(7)Za urejanje okoljske infrastrukture sta predvideni obstoječa lokacija čistilne naprave Kostanjevica na Krki na severovzhodu naselja ter nova lokacija čistilne naprave Dobe na severozahodnem delu urbanističnega načrta. III. IZVEDBENI DEL OPN

1. Splošne določbe
2. člen (splošno) Izvedbeni del OPN po posameznih EUP določa območja namenske rabe prostora, skupne in podrobnejše prostorske izvedbene pogoje in območja, za katera se pripravi OPPN.
3. člen (osnovna in podrobnejša namenska raba prostora)

(1)Osnovno namensko rabo površin tvorijo: območja stavbnih zemljišč, območja kmetijskih zemljišč, območja gozdnih zemljišč, območja voda in območja drugih zemljišč.

(2)Podrobnejša namenska raba na območju Občine Kostanjevica na Krki je na grafičnem delu OPN prikazana v skladu z veljavnim pravilnikom. V spodnji preglednici so prikazane vrste območij namenske rabe, njihova pretežna namembnost in grafični znak, ki opredeljuje posamezno vrsto rabe. +----------------------------------------------+----------------+ |OBMOČJA IN POVRŠINE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE |GRAFIČNI ZNAK | +---------------------------------------------------------------+ |I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ | +----------------------------------------------+----------------+ |OBMOČJA STANOVANJ, ki so namenjena bivanju in | | |spremljajočim dejavnostim | | +----------------------------------------------+----------------+ |Stanovanjske površine |SS | +----------------------------------------------+----------------+ |Površine podeželskega naselja |SK | +----------------------------------------------+----------------+ |OBMOČJA CENTRALIH DEJAVNOSTI, ki so namenjena | | |oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim| | |ter bivanju | | +----------------------------------------------+----------------+ |Osrednja območja centralnih dejavnosti |CU | +----------------------------------------------+----------------+ |Druga območja centralnih dejavnosti |CD | +----------------------------------------------+----------------+ |OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI, ki so pretežno| | |namenjena industrijskim, proizvodnim in | | |spremljajočim storitvenim ter servisnim | | |dejavnostim | | +----------------------------------------------+----------------+ |Površine za industrijo |IP | +----------------------------------------------+----------------+ |Gospodarske cone |IG | +----------------------------------------------+----------------+ |POSEBNA OBMOČJA, ki so namenjena posebnim | | |dejavnostim, kot so območja za turizem, | | |nakupovalna središča in podobno | | +----------------------------------------------+----------------+ |Površine za turizem |BT | +----------------------------------------------+----------------+ |Športni centri |BC | +----------------------------------------------+----------------+ |OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN, ki so namenjena | | |preživljanju prostega časa, predvsem | | |rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi | | |kakovosti bivanja | | +----------------------------------------------+----------------+ |Površine za oddih, rekreacijo in šport |ZS | +----------------------------------------------+----------------+ |Parki |ZP | +----------------------------------------------+----------------+ |Druge urejene zelene površine |ZD | +----------------------------------------------+----------------+ |Pokopališča |ZK | +----------------------------------------------+----------------+ |OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE | | +----------------------------------------------+----------------+ |Površine cest |PC | +----------------------------------------------+----------------+ |OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE, ki so |O | |namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih| | |služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja | | |odpadnih voda ter ravnanja z odpadki | | +----------------------------------------------+----------------+ |POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE, kot avtohtoni | | |poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote | | |pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, | | |razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, | | |razpostavljenih in razloženih naselij ter | | |drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša| | |gručasta naselja) | | +----------------------------------------------+----------------+ |Površine za bivanje in spremljajoče dejavnosti|As | +----------------------------------------------+----------------+ |Površine za turizem in podobne dejavnosti |At | +----------------------------------------------+----------------+ |Površine za zidanice |Az | +---------------------------------------------------------------+ |II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ | +----------------------------------------------+----------------+ |NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |K1 | +----------------------------------------------+----------------+ |DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |K2 | +---------------------------------------------------------------+ |III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ | +----------------------------------------------+----------------+ |GOZDNA ZEMLJIŠČA |G | +---------------------------------------------------------------+ |IV. OBMOČJA VODA | +----------------------------------------------+----------------+ |POVRŠINSKE VODE | | +----------------------------------------------+----------------+ |Celinske vode |VC | +---------------------------------------------------------------+ |V. DRUGA ZEMLJIŠČA | +----------------------------------------------+----------------+ |OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN | | +----------------------------------------------+----------------+ |Površine nadzemnega pridobivalnega prostora |LN | +----------------------------------------------+----------------+ 60. člen (enote urejanja prostora – EUP)

(1)EUP so v grafičnem delu OPN večinoma označene s črkovno oznako naselja ali dela naselja (npr. DP za Dolnjo Prekopo, ČR za Črešnjevec itd.) in zaporedno številko EUP, ki je vezana na del prostora s skupnimi značilnostmi oziroma pogoji urejanja (npr. 1 za območja veljavnih PIA, 2 za območja predvidenih OPPN itd.). Legenda črkovnih oznak naselja: AV – Avguštine ČR – Črešnjevec pri Oštrcu ČV – Črneča vas DB – Dobrava DE – Dobe DO – Dolšce DP – Dolnja Prekopa GL – Globočice GP – Gornja prekopa GR – Grič IV – Ivanjše JA – Jablance KA – Karlče KO – Kočarija KK – Kostanjevica na Krki KP – Koprivnik MA – Malence MV – Male Vodenice OR – Orehovec OŠ – Oštrc PO – Podstrm RŽ – Ržišče SA – Sajevce SL – Slinovce VB – Vrbje VR – Vrtača VV – Velike Vodenice ZA – Zaboršt

(2)V primerih, ko je v naselju več fizično ločenih enot, za katere veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji, se oznake enot dodatno med seboj ločijo s poševnica. Na primer: OŠ 4/1, OŠ 4/2 itd.

(3)Enota urejanja za odprti prostor ima črkovno oznako OP. Prostorski izvedbeni pogoji v tej enoti so določeni po namenski rabi (najboljša in druga kmetijska zemljišča, gozd, površine cest, celinske vode in razpršena gradnja).

(4)Enota urejanja prostora za vinogradniško območje Črneča vas ima oznako VO. Enota urejanja prostora za varovalni gozd ima oznako VG.

1. člen (EUP na območju naselij in odprtega prostora ter način urejanja prostora) +---------------------+-----------------------+-----------------+ | IDENTIFIKACIJSKA | IME EUP | OZNAKA EUP | | ŠTEVILKA EUP IN | | | | NAČIN UREJANJA | | | +---------------------+-----------------------+-----------------+ |1 – veljavni PIA |Lokacijski načrt za |DP 1 | | |rekonstrukcijo lokalne | | | |ceste RII-419/1205 | | | |Šentjernej–Križaj v | | | |Dolnji Prekopi | | +---------------------+-----------------------+-----------------+ |2 – predvideni OPPN |Konjeniški turizem |DE 2 | | |Dobe | | | +-----------------------+-----------------+ | |Ožje območje gradu |DB 2 | | |Dobrava | | | +-----------------------+-----------------+ | |Turistično naselje |GL 2 | | |Globočice | | | +-----------------------+-----------------+ | |Kamnolom Ključe |JA 2 | | +-----------------------+-----------------+ | |Športni center Polom |MV 2 | | +-----------------------+-----------------+ | |Zdraviliška vas |SA 2 | | |Sajevce | | | +-----------------------+-----------------+ | |Turistično naselje |SL 2 | | |Slinovce-Karlče | | | +-----------------------+-----------------+ | |Turistično naselje |VR 2 | | |Vrtača | | | +-----------------------+-----------------+ | |Stanovanjska gradnja |OŠ 2 | | |Oštrc | | +---------------------+-----------------------+-----------------+ |3 – pip |Naselji Dobrava in |DB 3/1, DB 3/2, | | |Dolnja ter Gornja |DP 3/1 – DP3/3, | | |Prekopa |GP 3 | +---------------------+-----------------------+-----------------+ |4 – pip |Naselja Črneča vas, |ČV 4, DO 4, GL 4,| | |Dolšce, Globočice, |OR 4/1, OR 4/2, | | |Orehovec, Oštrc |OŠ 4/1, OŠ 4/2 | +---------------------+-----------------------+-----------------+ |5 – pip |Naselja Črešnjevec, |ČR 5, DE 5/1, DE | | |Dobe, Grič, Kočarija, |5/2, GR 5/1, GR | | |Malence, Ržišče, |5/2, KO 5/1, KO | | |Slinovce, Vrbje, |5/2, KO 5/3, MA | | |Vrtača, Velike |5/1, MA 5/2, MA | | |Vodenice |5/3, RŽ 5/1, RŽ | | | |5/2, SL 5/1, SL | | | |5/2, VB 5, VR 5, | | | |VV 5 | +---------------------+-----------------------+-----------------+ |6 – pip |Šport in rekreacija |DP 6, GP 6, SL 6,| | | |OR 6, VV 6 | +---------------------+-----------------------+-----------------+ |7 – pip |Zelene površine- |OŠ 7 | | |pokopališče | | +---------------------+-----------------------+-----------------+ |8 – pip |Okoljska |ČV 8, DP 8, OR 8 | | |infrastruktura | | +---------------------+-----------------------+-----------------+ |9 pip |Območja mineralnih |ČR 9, OR 9 | | |surovin | | +---------------------+-----------------------+-----------------+ |10 –pip |Površine za turizem in |ČR 10, DO 10, JA | | |podobne dejavnosti na |10/2 – 10/5, OR | | |območju razpršene |10, OŠ 10 | | |poselitve | | +---------------------+-----------------------+-----------------+ |11 – pip |Površine za bivanje in |AV 11/1 – AV | | |spremljajoče |11/7, ČR 11, ČV | | |dejavnosti na območju |11/1 – ČV 11/2, | | |razpršene poselitve |DE 11/1 – DE | | | |11/6, DO 11/1 – | | | |DO 11/7, GL 11/1 | | | |– GL 11/4, GP | | | |11/1 – GP 11/7, | | | |GR 11/1 – GR | | | |11/5, IV 11/1 – | | | |IV 11/2, JA 11/1 | | | |– JA 11/11, KA | | | |11, KK 11/1 – KK | | | |11/2, KO 11/1 – | | | |KO 11/16, KP 11/1| | | |– KP 11/4, MA | | | |11/1 – MA 11/3, | | | |MV 11/1 – MV | | | |11/10, OR 11/1 – | | | |OR 11/12, OŠ 11/1| | | |– OŠ 11/5, PO | | | |11/1 – PO 11/2, | | | |SA 11/1 – SA | | | |11/6, SL 11/1 – | | | |SL 11/10, VR 11/1| | | |– VR 11/2, VV | | | |11/1 – VV 11/5, | | | |ZA 11/1 – ZA 11/5| +---------------------+-----------------------+-----------------+ |12 – pip |Stavbna zemljišča za |ČV 12, GL 12, IV | | |zidanice |12, JA 12 | +---------------------+-----------------------+-----------------+ |13 – pip |Objekti sakralne |ČV 13, MV 13 | | |stavbne dediščine | | | |izven območij naselij | | +---------------------+-----------------------+-----------------+ |14 – pip |Širše območje gradu |DB 14 | | |Dobrava | | +---------------------+-----------------------+-----------------+ |15 – pip |Varovalni gozd |VG 15 | +---------------------+-----------------------+-----------------+ |16 – pip |Vinogradniško območje |VO 16 | | |Črneča vas | | +---------------------+-----------------------+-----------------+ |17 – pip |Ostali odprti prostor |OP 17/1 – OP 17/2| | |(kmetijska zemljišča, | | | |gozdna zemljišča, | | | |celinske vode, | | | |površine cest) | | +---------------------+-----------------------+-----------------+
2. člen (EUP na območju urbanističnega načrta Kostanjevica na Krki ter način urejanja prostora) +---------------------+-----------------------+-----------------+ | IDENTIFIKACIJSKA | IME EUP | OZNAKA EUP | | ŠTEVILKA EUP IN | | | | NAČIN UREJANJA | | | +---------------------+-----------------------+-----------------+ |1 – veljavni PIA |ZN za stanovanjsko | KK 1/1 | | |območje Globočice | | | +-----------------------+-----------------+ | |ZN Obrtna cona v | KK 1/2 | | |Kostanjevici na Krki | | | +-----------------------+-----------------+ | |LN za obvoznico in | KK 1/3 | | |most v Kostanjevici na | | | |Krki | | | +-----------------------+-----------------+ | |Ureditveni načrt | KK 1/4, KK 1/5 | | |mestno jedro | | | |Kostanjevica | | | +-----------------------+-----------------+ | |ZN za športno | KK 1/6 | | |rekreacijski center | | | |Kostanjevica na Krki | | +---------------------+-----------------------+-----------------+ |2 – predvideni OPPN |Pokopališče | KK 2/1 | | +-----------------------+-----------------+ | |Stanovanjsko območje | KK 2/2 | | |Globočice – jug | | | +-----------------------+-----------------+ | |Rekreacijsko območje | KK 2/3 | | |Grič | | | +-----------------------+-----------------+ | |Nova pozidava ob | KK 2/4 | | |Grajski cesti | | +---------------------+-----------------------+-----------------+ |3 – pip za območja |Stanovanjsko območje | KK 3/1 | |stanovanjske gradnje |ob Grajski in | | | |Ljubljanski cesti | | | +-----------------------+-----------------+ | |Stanovanjska pozidava | KK 3/2 | | |ob Vodeniški cesti | | | +-----------------------+-----------------+ | |Stanovanjska pozidava | KK 3/3 | | |ob Gorjanski cesti 1 | | | +-----------------------+-----------------+ | |Stanovanjska pozidava | KK 3/4 | | |ob Gorjanski cesti 2 | | | +-----------------------+-----------------+ | |Stanovanjska pozidava | KK 3/5 | | |ob Gorjanski cesti 3 | | | +-----------------------+-----------------+ | |Stanovanjska pozidava | KK 3/6 | | |ob Gorjanski cesti 4 | | | +-----------------------+-----------------+ | |Stanovanjska pozidava | KK 3/7 | | |ob obvoznici 1 | | | +-----------------------+-----------------+ | |Stanovanjska pozidava | KK 3/8 | | |ob obvoznici 2 | | +---------------------+-----------------------+-----------------+ |4 – pip za območja |Širše območje | KK 4/1 | |kulturnih spomenikov |grajskega kompleksa | | | +-----------------------+-----------------+ | |Območje Slinovške | KK 4/2 | | |cerkve | | +---------------------+-----------------------+-----------------+ |5 – pip za območja |Industrijsko območje | KK 5 | |proizvodnih | | | |dejavnosti | | | +---------------------+-----------------------+-----------------+ |6 – pip za območja |Vhod na otok | KK 6/1 | |zelenih površin +-----------------------+-----------------+ | |Območje zelenih | KK 6/2 | | |površin ob Krki | | | +-----------------------+-----------------+ | |Območje za šport in | KK 6/3 | | |rekreacijo Dobe | | +---------------------+-----------------------+-----------------+ |7 – pip za območja |Območje čistilne | KK 7/1 | |okoljske |naprave Kostanjevica | | |infrastrukture |na Krki | | | +-----------------------+-----------------+ | |Območje čistilne | KK 7/2 | | |naprave Dobe | | +---------------------+-----------------------+-----------------+ |8 – pip za kmetijske |Kmetijske površine | KK 8/1 | |površine znotraj UN |vzhodno od otoka | | | +-----------------------+-----------------+ | |Kmetijske površine ob | KK 8/2 | | |kmetiji Škrjanc | | | +-----------------------+-----------------+ | |Kmetijske površine | KK 8/3 | | |severozahodno od otoka | | | +-----------------------+-----------------+ | |Kmetijske površine med | KK 8/4 | | |cesto in Krko | | +---------------------+-----------------------+-----------------+ | |Kmetijske površine | KK 8/5 | | |zahodno od mesta | | +---------------------+-----------------------+-----------------+ |9 – pip za novo |Nova pozidava ob | KK 9 | |pozidavo ob |Ljubljanski cesti | | |Ljubljanski cesti | | | +---------------------+-----------------------+-----------------+
3. člen (določila za uporabo prostorskih izvedbenih pogojev in drugih določil tega odloka)

(1)Za vsako EUP veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji: – skupni prostorski izvedbeni pogoji, določeni v

1. poglavju tega odloka, – podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji, ki so vezani na posebnosti posamezne EUP in so določeni v
2. poglavju tega odloka, in – prostorski izvedbeni pogoji veljavnih aktov.

(2)Določila skupnih prostorskih izvedbenih pogojev veljajo v vseh EUP, razen če je s podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.

(3)Podrobnejši prostorski ureditveni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo skupne prostorske izvedbene pogoje. V primeru neskladja skupnih prostorskih izvedbenih pogojev in podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojev, veljajo podrobnejši.

(4)Na območju predvidenih OPPN veljajo le skupni pogoji za »območja predvidenih OPPN«, določeni v 64. členu.

(5)Na območju veljavnih aktov veljajo prostorski izvedbeni pogoji veljavnih aktov.

(6)V naseljih in ostalih EUP, na namenski rabi najboljša in druga kmetijska zemljišča (K1, K2), gozd (G), površinah cest (PC), celinskih voda (VC) ter za razpršeno gradnjo veljajo enaki pogoji, kot so določeni v točki 3.1.15 Ostali odprti prostor, kolikor ni s skupnimi ali podrobnejšimi PIP za posamezno EUP določeno drugače. 2. Skupni prostorski izvedbeni pogoji 2.1 Skupni pogoji območja predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) 64. člen (območja predvidenih OPPN)

(1)Na območjih, kjer je s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, so do njegove uveljavitve dopustni naslednji posegi: – vzdrževanje in rekonstrukcije objektov, odstranitev obstoječih objektov, – gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev komunalne, energetske, telekomunikacijske in prometne infrastrukture. Gradnja novih stavb do izdelave OPPN ni dopustna, razen dozidava obstoječih stavb na območju EUP KK 2/2 (Globočice jug).

(2)Pri izdelavi OPPN je treba upoštevati usmeritve za izdelavo, določene v točki 3. Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji. Izdelava OPPN je dopustna tudi na območjih, kjer to s tem odlokom ni posebej določeno.

(3)Meje predvidenih OPPN je možno po potrebi in strokovni preveritvi tudi korigirati.

(4)Predvidene OPPN-je je možno izvesti v več fazah oziroma jih je možno deliti na več manjših OPPN, pod pogojem, da posamezni OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno in zaključeno celoto. V primeru, da se OPPN izvaja le za del območja, je treba izdelati strokovne podlage za celotno območje OPPN, ki bodo celovito reševale prometno in gospodarsko javno infrastrukturo.

(5)Na zemljiščih, kjer je v naravi gozd, se krčitev izvede šele po izdaji gradbenega dovoljenja in ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki jo izvede pristojni zavod. V primerih, da je OPPN načrtovan v več fazah, se tudi krčitve gozda izvajajo fazno.

(6)Uporabljajo se inovativni sistemi za lokalno energetsko oskrbo (uporaba obnovljivih virov energije, učinkovita raba energije). 2.2 Skupni pogoji glede vrste posegov v prostor, postavitve in oblikovanja objektov ter parcelacije 65. člen (vrste gradenj, objektov in drugih posegov v prostor)

(1)Na celotnem območju občine so dovoljene naslednje vrste gradenj, kolikor to ni v nasprotju z ostalimi skupnimi in podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za posamezne EUP in varstvenimi režimi: – novogradnje (tudi dozidave, nadzidave), – odstranitve objektov, – spremembe namembnosti v okviru dovoljenih vrst objektov in dejavnosti po posameznih EUP, – rekonstrukcije, – izvedba investicijskih in rednih vzdrževalnih del (skladno z veljavnim predpisom).

(2)Na celotnem območju občine je dovoljena gradnja naslednjih vrst objektov, kolikor to ni v nasprotju z ostalimi skupnimi in podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za posamezne EUP in varstvenimi režimi: – nestanovanjskih stavb: garažne stavbe, ki jih je možno postavljati na območju stavbnih zemljišč (razen na območju, ki so po namenski rabi opredeljene kot zelene površine) in nadstrešnice za potnike na avtobusnih postajališčih, – gradbeno inženirskih objektov: ceste; mostovi, viadukti, predori in podhodi; pristanišča, plovne poti, pregrade in jezovi ter drugi vodni objekti; cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (razen čistilnih naprav) ter od drugih gradbeno inženirskih objektov le objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih, – nezahtevnih objektov, ki jih je možno postavljati tudi izven stavbnih zemljišč: škarpe in podporni zidovi, pomožni infrastrukturni objekti, začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (razen na območju pokopališč ter okoljske infrastrukture) in spominska obeležja, – enostavnih objektov: pomožni infrastrukturni objekti, spominska obeležja, urbana oprema (samo nadkrita čakalnica na avtobusnem postajališču, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, transparent, skulptura, montažna sanitarna enota, vodnjak oziroma okrasni bazen, obešanka na drogu javne razsvetljave).

(3)Ne glede na predhodne določbe tega člena, na območju kmetijskih zemljišč, gozda, površin cest in celinskih voda, veljajo podrobnejši izvedbeni pogoji, določeni v poglavju 3.1.15 »Ostali odprti prostor«.

(4)V območju varovalnih pasov elektroenergetskih vodov se upošteva predpis, ki določa pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.

(5)Na zemljiščih, ki so opredeljena kot stavbna, v naravi pa je gozd, se krčitev izvede šele po izdaji gradbenega dovoljenja in ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki jo izvede pristojni zavod. 66. člen (oblikovanje objektov in ureditve okolice)

(1)Dozidave in nadzidave stavb se morajo oblikovno prilagoditi obstoječi stavbi.

(2)Pri gradnji je treba upoštevati: – smer slemena strehe mora biti praviloma vzporedna z daljšo stranico objekta oziroma mora biti usklajena z obstoječo pozidavo; na strehah so dovoljena strešna okna in frčade ter čopi, če to ni v nasprotju z varstvenim režimom v posamezni EUP; frčade morajo imeti dvokapno streho in morajo biti razmeščene osno simetrično, – naprave za izkoriščanje naravnih virov energije ne smejo presegati slemen streh, – uporaba reflektirajočih kritin in fasad ter fluorescentnih barv je prepovedana. Prav tako ni dovoljena uporaba agresivnih, vpadljivih barv, kot so: živo rumena, vijolična, živo oziroma turkizno modra, rdeča, živo zelena ipd. Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe in stavbnega pohištva. Objekti se oblikujejo po vzoru kakovostnih okoliških objektov v posamezni EUP (členitev fasad, okna, balkoni, nadstreški, struktura in materiali fasad ipd.).

(3)Kolikor premoščanje razlik v višini terena ni možno s travnatimi brežinami, morajo biti podporni zidovi iz naravnega, avtohtonega materiala ali betona, ki je zaraščen z zelenimi plezalkami.

(4)Pešpoti so tlakovane, asfaltne ali peščene. Parkirišča so asfaltirana, tlakovana ali izvedena s travnatimi ploščami.

(5)Na parceli, namenjeni gradnji objektov, mora biti vsaj 10 % zelenih površin. 67. člen (lega objektov)

(1)Pri umestitvi objektov je treba upoštevati: – dominante naselja (cerkev, drevo ipd.), – upošteva se gradbena linija obstoječih sosednjih objektov, predvsem pri obcestni pozidavi, dovoljena so odstopanja zaradi konfiguracije terena in prometne varnosti.

(2)Postavitev stavb se v čim večji možni meri prilagaja konfiguraciji terena, tako da izvedba višjih podpornih zidov ni potrebna. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami. Dopustna je tudi drugačna lega, pod pogojem, da postavitev stavbe upošteva urbanistični vzorec dela naselja ali orientacijo obstoječih slemen.

(3)Stavbe in gradbeno inženirski objekti morajo biti od gozdnega roba oddaljeni za eno drevesno višino odraslega sestoja oziroma najmanj 20 m. Za manjši odmik je treba pridobiti soglasje pristojnega zavoda. Gradbeno inženirski objekti, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda vsaj 1 m. 68. člen (parcelacija)

(1)Pri določanju velikosti parcel, namenjenih gradnji, mora biti upoštevana namembnost in velikost objekta, zagotovljena mora biti normalna uporaba in vzdrževanje objekta, potrebne manipulativne in parkirne površine, infrastrukturne ureditve, zelene površine ter izvedba sanitarno-tehničnih (vpliv bližnje okolice, osončenje, prezračevanje, hrup, interventne poti ipd.) in požarno-varnostnih zahtev.

(2)Pri določitvi položaja in velikosti parcel, namenjenih gradnji, je treba upoštevati obliko in velikost obstoječih parcel namenjenih gradnji ter v največji možni meri tudi obstoječe parcelne meje oziroma značilni parcelni vzorec.

(3)Pri določanju parcele, namenjene gradnji, se upoštevajo potrebe po rezervaciji prostora za namen izgradnje, vzdrževanja ali širitve javnih površin (prometne ureditve, infrastrukturni koridorji ter njihovo vzdrževanje).

(4)Parcelacija mora biti izvedena tako, da je do obstoječih in načrtovanih objektov omogočen dovoz in dostop z javne ceste. Nemoten dostop mora biti zagotovljen tudi do kmetijskih in gozdnih zemljišč ter omogočeno gospodarjenje z njimi.

(5)Pri določanju parcel, namenjenih gradnji, ni dopustno parcelacije izvesti na način, da ostane del zemljišča, ki s svojo površino ne omogoča gradnje novega objekta. 69. člen (odmiki)

(1)Nove stavbe (nad terenom in pod njim) morajo biti od sosednjih parcel, namenjenih gradnji, odmaknjene najmanj 3 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. V primeru združitve objektov za lastne potrebe na dveh parcelah je možna postavitev na parcelno mejo. Možen je tudi manjši odmik pod pogojem, da je pridobljeno pisno soglasje mejaša in da so upoštevani veljavni požarno-varnostni ter sanitarno-tehnični predpisi.

(2)Odmiki med objekti morajo upoštevati požarno-varnostne normative, pri čemer mora biti odmik od sosednjega objekta najmanj 5 m. Dovoljen je tudi manjši, ob upoštevanju požarno-varstvenih in sanitarno-tehničnih zahtev. 70. člen (postavitev in oblikovanje ter velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1)Postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov je možna pod pogojem, da ni ovirano funkcioniranje obstoječih objektov, parkiranje in manipulacija ter da ni oviran dostop in preglednost na cesto.

(2)V primeru, da je s tem odlokom dovoljeno ograjevanje parcel, morajo biti ograje iz naravnih materialov (kamen, les ipd.). Možna je tudi zasaditev avtohtonih grmovnic ali žična ograja, ki je lahko prepletena z živo mejo. Višina ograj je do 1,5 m.

(3)Na območju razpršene poselitve, v okviru kmetij in zaselkov, ograjevanje zemljišč ni dovoljeno, razen v primeru če gre za zavarovanje zemljišča pred vplivi naravnih nesreč ter pred drugimi nezaželenimi vplivi okolice za ljudi in živali ali za zavarovanje vrtov. Pri ograjevanju objektov in kompleksov, ki zahtevajo posebno varnost, je treba upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi. Ograje morajo biti od roba cestnega telesa odmaknjene najmanj 1 m.

(4)Škarpe in podporni zidovi so lahko kamniti oziroma obloženi s kamnom ali betonski pod pogojem, da so zakriti z zelenjem.

(5)Oblikovna podoba objektov za lastne potrebe mora biti skladna z osnovnim objektom (naklon strehe, kritina, fasada). Izjema so objekti (npr. ute, steklenjaki, bazeni itd.), ki jih zaradi svoje namembnosti ali konstrukcije v celoti ni možno oblikovno prilagoditi osnovnemu objektu ali če so drugačne oblikovne zahteve pogojene z vidika varstva kulturne dediščine. Strehe garaž so lahko ravne pod pogojem, da so skrite v vencu. Dopustne so ravne ali enokapne strehe nadstreškov.

(6)Objekte za lastne potrebe (samo drvarnice, enoetažne pritlične objekte ter nadzemne rezervoarje za utekočinjeni naftni plin in nafto) ni dovoljeno postavljati med glavno fasado objekta ter regionalne in lokalne ceste (LC).

(7)Za določitev velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo pogoji, kot jih določa veljavni predpis o vrstah objektov glede na zahtevnost, razen če ni s pogoji tega odloka določeno drugače.

(8)Na območjih varstva kulturne dediščine se pri umestitvi nezahtevnih in enostavnih objektov upoštevajo spodaj navedene usmeritve. Objekti za lastne potrebe: – drvarnica mora imeti podolgovat tloris, obod iz lesenih pokončnih letev, dvokapno streho z naklonom 40–45 stopinj, opečno kritino; odstopanja so možna, če to ne vpliva na varovane lastnosti enote, – pri umeščanju garaž se prvenstveno zagotavlja njihovo vključevanje v objekte (gospodarske, poslovne, stanovanjske) oziroma se jih izvaja v obliki nadkritih parkirnih mest, – enoetažne pritlične lope morajo biti lesene; umestitev lope je možna le, če to dopušča zasnova domačije oziroma hiše z vrtom; potrebna je predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, – ute oziroma senčnice morajo biti lesene; umestitev je možna po predhodni preveritvi nemoteče vključitve v prostor, – umestitev nadstreška je možna le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora, – umestitev bazenov na območjih kulturne dediščine ni dopustna, razen v primeru preveritve nemoteče vključitve v prostor, – umestitev steklenjakov in rastlinjakov praviloma ni dovoljena v območjih kulturnih spomenikov in vplivnih območjih, postavitev je izjemoma možna na podlagi preveritve umestitve v prostor in soglasja pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine, – rezervoarji za utekočinjeni naftni plin morajo biti zakriti z neizstopajočo živo mejo; umestitev je možna po predhodni preveritvi nemoteče vključitve v prostor, – v vplivnih območjih dediščine ograditev posameznih delov kmetijskega zemljišča ni sprejemljiva. Pomožni infrastrukturni objekti: – cestni objekti: – avtobusno postajališče – na območju celotne občine izven mesta se izdela celostna podoba postajališč in druge opreme; – energetski objekti: – nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje – v območjih kulturne dediščine in vplivnih območjih je treba vode speljati podzemno, razen če gre za arheološko dediščino; v tem primeru vodi potekajo po oziroma izjemoma ob robovih naselij, gozda, cest, – ločilno oziroma krmilno mesto mora biti neopazno, umaknjeno na rob (naselje, gozd, cesta), – transformatorska postaja se ne umešča na objekte in območja kulturne dediščine; če to ni možno, mora biti čim bolj neopazna, umaknjena na rob in umaknjena iz smeri vedut na prostorske dominante; – relejna hišica se ne umešča na objekte in območja kulturne dediščine, – tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk se ne umešča na objekte in območja kulturne dediščine (primerna lokacija je npr. trgovina, bencinska postaja); – telekomunikacijski objekti: – sekundarnega telekomunikacijskega omrežja in baznih postaj se ne umešča na objekte in območja kulturne dediščine; če ni druge rešitve, se umeščajo na rob. Umeščanje baznih postaj v cerkvene stolpe je možno le, če se s tem ne povzročajo destruktivni učinki na historično substanco objekta in njegovo pojavnost v prostoru. Postavljanje stolpov oziroma drogov za bazne postaje mobilne telefonije v bližini prostorskih dominant, kot so cerkve in gradovi, ni dopustno; – komunalni objekti: – pri umeščanju objektov s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem se je treba izogibati objektom in območjem kulturne dediščine; če je postavitev neizogibna, mora biti črpališče na neizpostavljenem mestu, obdanem