Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Mežica, stran 6314.

(1)Tekstualni del OPN vsebuje strateški in izvedbeni del ter dve prilogi odloka. Obsega naslednja poglavja: I. Uvodne določbe; II. Strateški del; III. Izvedbeni del; IV. Prehodne in končne določbe; V. Grafične priloge strateškega in izvedbenega dela; VI. Obvezne priloge.

(2)Strateški del:

1. Splošne določbe;
2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine;
3. Zasnova prostorskega razvoja občine;
4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena;
5. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana;
6. Okvirna območja razpršene poselitve;
7. Usmeritve za prostorski razvoj občine;
8. Usmeritve za razvoj v krajini;
9. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč.

(3)Izvedbeni del:

1. Splošne določbe;
2. Območja namenske rabe;
3. Splošni prostorski izvedbeni pogoji;
4. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji.
5. Prilogi k odloku o OPN: 5.1 Priloga 1: Preglednica enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe ter načinov urejanja prostora 5.2 Priloga 2: Enostavni in nezahtevni objekti

(4)Grafični del OPN vsebuje:

1. Strateški del: Karta 1: Zasnova prostorskega razvoja (M 1: 25.000), Karta 2.1: Gospodarska javna infrastruktura – prometna infrastruktura (M 1: 25.000), Karta 2.2: Gospodarska javna infrastruktura – energetska infrastruktura (M 1: 25.000), Karta 2.3: Gospodarska javna infrastruktura – komunalna infrastruktura (M 1: 25.000), Karta 2.4: Gospodarska javna infrastruktura – oskrba z vodo (M 1: 25.000), Karta 3: Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve (M 1: 25.000), Karta 4: Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (M 1: 25.000), Karta 5: Usmeritve za razvoj v krajini (M 1: 25.000), Karta 6: Usmeritve za določitev namenske rabe (M 1: 25.000), Karta 7: Območja s posebnimi usmeritvami (M 1: 25.000).
2. Izvedbeni del: Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1: 25.000), Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežji GJI (M 1: 25.000), Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1: 5.000), Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaze gospodarske javne infrastrukture (M 1: 5.000).

(5)Grafični prikazi so izdelani na DKN v merilu 1:5000, pregledne karte pa na državni topografski karti (M 1: 25.000).

(6)S prostorskimi izvedbenimi pogoji (v nadaljnjem: PIP) se ne urejajo območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov (v nadaljnjem OPPN).

1. člen (obvezne priloge OPN) Obvezne priloge vsebujejo: 1.1 Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov, 1.2 Prikaz stanja prostora, 1.3 Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN in Urbanistični načrt, 1.4 Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, 1.5 Obrazložitev in utemeljitev OPN, 1.6 Povzetek za javnost, 1.7 Okoljsko poročilo.
2. člen (uporabljeni izrazi in pojmi) V odloku uporabljeni izrazi in pojmi so povzeti iz veljavnih predpisov s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
3. člen (območje OPN)

(1)Z OPN se ureja celotno območje Občine Mežica.

(2)Meja območja urejanja OPN poteka po meji Občine Mežica.

1. člen (pomen kratic) OPN občinski prostorski načrt; OPPN občinski podrobni prostorski načrt; UN urbanistični načrt; PA prostorski akt; NRP namenska raba prostora; PNR podrobna namenska raba prostora; EUP enota urejanja prostora; PIP podrobni izvedbeni pogoji; GJI gradbeno inženirski objekti, namenjeni izvajanju gospodarske javne infrastrukture; GJD gospodarsko javno dobro; GIO gospodarski inženirski objekti; CČN centralna čistilna naprava; MČN mala čistilna naprava; MHE mala hidroelektrarna; LEK lokalni energetski koncept; PM parkirno mesto; FZ faktor zazidanosti; FI faktor izrabe; DOBP delež odprtih bivalnih površin; FPP faktor povoznih površin; BEP bruto etažna površina; BEV bruto etažna volumen; EMV elektromagnetno valovanje.
2. člen (pomen izrazov) Gradnje nizke gostote pomeni poseljenost cca 40–80 prebivalcev/ha. Gradnja srednje gostote pomeni poseljenost cca 80–120 prebivalcev/ha. Gradnja visoke gostote pomeni poseljenost cca 120 in več prebivalcev/ha. Primarne dejavnosti so kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Sekundarne dejavnosti so industrija, proizvodne dejavnosti in gradbeništvo. Terciarne dejavnosti so trgovina, promet, gostinstvo, turizem in storitve. Kvartarne dejavnosti so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici. Sprememba rabe je sprememba pri kateri se obstoječi objekt nameni za drugo rabo, ne da bi se pri tem spremenila njegova velikost ali zunanji videz in se ne povečajo vplivi objekta na okolico. Viri elektromagnetnega sevanja (EMS) so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje. Kota ±0'00 zmeraj predstavlja pohodnico pritličja. Galerija (G) pomeni vmesni prostor (svetla višina najmanj 2,20 m) med polno višino etaže – N (nadstropja) oziroma M (mansarde) in spodnjo koto slemena strehe. Faktor izrabe parcele (FI), namenjene gradnji, se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele, namenjene gradnji, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem terena in pod njim. V primeru, ko so podzemne etaže (ena ali več od njih) trajno in na več kot 80 % svojih neto tlorisnih površin namenjene parkirnim površinam, se bruto površine takšnih etaž ne prištevajo k bruto površini objekta. Takšnim površinam ni mogoče spreminjati namembnosti. Faktor povoznih površin (FPP) predstavlja razmerje med povoznimi površinami na stavbnem zemljišču in stavbnim zemljiščem in mora biti manjši ali enak (≤) 0,xy, kar pa ne sme skupaj presegati XY m
3. FPP se šteje med zazidano površino tega stavbnega zemljišča. Nepozidljivo zemljišče med GM in mejnicami stavbnih zemljišč predstavlja površine, kjer ni možno postavljati nobenih stavb, objektov ali naprav, razen GJI in ograj oziroma škarp, če to dopuščajo posamezni PIP oziroma določila OPPN in v skladu z določili tega odloka. Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih, primarnih in transportnih vodovodov in je, kot občinska javna infrastruktura, namenjen opravljanju storitev javne službe in so zanj pridobljena vsa potrebna tehnična in upravna dovoljenja. Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo in za katerega imajo uporabniki oziroma lastniki le-teh pridobljena vsa potrebna tehnična in upravna dovoljenja. Sekundarna bivališča so stanovanjske stavbe, ki jih lastnik uporablja za lastne potrebe in mu ne služijo za trajno bivanje, oziroma na njih lastnik ali uporabnik nima trajnega naslova. Kolenčni zid je nosilna stena na obodnici med zgornjo višino nosilne konstrukcije zadnje etaže ter spodnjo površino kapne lege, ki je izvedena z različnimi materiali (les, AB, jeklo ipd.). Višina kolenčnega zidu se meri od končne višine pohodnice najvišje/zadnje etaže in višinsko točko stika končnega sloja stene in končnega spodnjega / notranjega sloja stropu strehe. Stenski oziroma fasadni pomol (aka rizalit) je izrivek na posamezni fasadi stavbe, ki je izveden tako, da ni neposredno spojen od ali izpod kote ±0'00 pa do napušča stavbe oziroma da je število etaž le-tega za eno manjše od skupnega števila etaž. Kot izhodišče se jemlje smer navzgor od etaže pritličja oziroma kote ±0'
4. Frčada (aka aher= aherl=aherln) je strešno okno izven nivoja strehe. Občinsko središče Mežica je območje obravnavano z Urbanističnim načrtom. Trajnostni prostorski razvoj (TR- sustainable development, Definicija Svetovne komisije za okolje in razvoj (Burtlandska komisija))- »zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij« (Our Common Future, Oxford University Press 1987, stran 43). Tradicionalni vzorec pomeni krajevno obliko (Mežiška dolina) arhitekturne krajinske enote Koroška. II. STRATEŠKI DEL
5. Splošne določbe
6. člen (namen) Z namenom zagotoviti usklajen in učinkovit prostorski razvoj ob smotrni rabi naravnih, prostorskih in drugih razvojnih potencialov se s strateškim delom OPN, na podlagi razvojnih potreb Občine in ob upoštevanju javnih koristi na področju varstva okolja, ohranjanja narave, trajnostne rabe naravnih dobrin, varstva kulturne dediščine ter ohranjanja človekovega zdravja, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja ter usmeritve za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena. 1.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja
7. člen (izhodišča in vizija prostorskega razvoja občine)

(1)Strategija razvoja Občine Mežica izhaja iz zahteve po doseganju uravnoteženega razvoja z usklajevanjem gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikov razvoja. Usmerjanje razvojnih procesov v občini ter z njimi povezanimi prostorskimi ureditvami se zagotavlja z racionalno rabo prostora, ohranjanjem prostorskih zmogljivosti ter ohranjanjem naravnih in kulturnih kakovosti za sedanje in prihodnje generacije.

(2)Prostorski razvoj na obmejnem območju na meji z Avstrijo, se izkoristi kot priložnost vzdrževanja in utrjevanja čezmejnih vezi, hkrati pa se krepi nacionalne in lokalne značilnosti kulturnega prostora. Na območju mejnega prehoda Reht se s tem namenom oblikuje novo območje za razvoj turizma. Problemi obmejnega območja se razrešujejo tudi v okviru krepitve gravitacijskega središča Koroške regije, na katerega se, z zagotavljanem boljše dostopnosti, navezuje tudi Mežica.

(3)Skladno s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) se Mežica razvija kot lokalno središče, ki se zlasti z razvojem 3. razvojne osi naveže na policentrični urbani sistem v regiji. Mežica v okviru urbanega sistema krepi povezanost z naselji (istoimenskih občin) Prevalje, Črna na Koroškem, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Dravograd pa tudi čezmejno z Avstrijsko Koroško in Celovcem.

(4)Glede na položaj znotraj Koroške regije, se v Občini Mežica razvija tiste dejavnosti, ki bodo omogočale delovna mesta in oskrbo občanov: 4.1 izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, prometne, trgovske, gostinske, zavarovalniške, finančne in druge poslovne dejavnosti. 4.2 v okviru dvigovanja bivalnega standarda ter nadaljnjega razvoja turizma in prostočasnih dejavnosti se razvija prostorske možnosti za šport in rekreacijo, omogoči pa se tudi nove prenočitvene kapacitete in nadgradnjo turistične infrastrukture.

(5)Spodbuja se razvoj gospodarskih dejavnosti, ki v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom omogočajo ohranjanje poseljenosti in vitalnosti podeželja ter s tem prispevajo k visoki kvaliteti, prepoznavnosti in doživljajski privlačnosti naravne in kulturne krajine.

(6)Zagotavlja se optimalna dostopnost ter urejenost infrastrukture, kar bo omogočilo nadaljnji razvoj podjetništva ter proizvodnih in drugih poslovnih dejavnosti. Z uvajanjem rabe alternativnih virov energije (biomasa, bioplin, toplotna, vodna in sončna energija) se postopno zagotavlja energetska samooskrba na širšem gravitacijskem območju Občine Mežica.

(7)Občina Mežica sodi v Koroško arhitekturno regijo, kjer se izven poselitvenih območij ohranja obstoječi prepoznavni tradicionalni vzorec poselitve, pri čemer se nova poselitev usmerja v urbano poselitveno območje Mežice. Ohranja se obstoječa tipologija kvalitetne razpršene poselitve v hribovitem delu občine in kjer se skladno z umestitvijo v krajinsko enoto Koroška (oznaka 12_74) ohranja obstoječa prostorska razmerja, prepoznavne krajinske prvine ter tipične krajinske vzorce.

(8)Vizija razvoja Občine Mežice je, z uveljavljanjem načel uravnoteženega razvoja, zagotavljati usklajen prostorski razvoj, ki bo omogočil uresničevanje razvojnih pobud in ob tem ohranil naravne in kulturne kakovosti ter kvalitetno in privlačno bivalno okolje. Občina si bo prizadevala za uveljavitev in prepoznavnost znotraj Koroške regije ter v širšem obmejnem prostoru.

1. člen (cilji prostorskega razvoja občine) Cilji, ki jih bo Občina Mežica zagotavljala v svojem nadaljnjem prostorskem razvoju, so: 1.1 zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj stanovanj ter gospodarskih in družbenih dejavnosti, pri čemer se bo širitev naselij zagotovila z opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo, 1.2 izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij ter gospodarskih con, kar se zagotovi z izgradnjo novih in prenovami obstoječih prometnic-cest, pešpoti, kolesarskih poti, z zagotavljanjem prometnih ureditev za povečanje prometne varnosti ter z namenom izboljšanja prometne dostopnosti in navezave na
2. razvojno os, 1.3 opremljenost naselij in gospodarskih con z gospodarsko javno infrastrukturo, kar se zagotavlja s prenovami obstoječih omrežij, izboljšanjem njihove učinkovitosti, posodabljanjem in dograjevanjem z namenom dvigovanja standarda opremljenosti naselij, 1.4 ohranjanje prepoznavnosti prostora, kar se zagotavlja z usmerjanjem novogradenj v obstoječe urbano območje Mežice, s preprečevanjem razpršene gradnje ter s pazljivim umeščanjem novih ureditev in objektov v krajino, zlasti pa z ohranjanjem tipičnega prepleta kmetijske in gozdne rabe prostora, 1.5 ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti, 1.6 razvoj potencialov za turizem z vključevanjem dopolnilnih dejavnosti kmetijstva, naravnih vrednot in kulturne dediščine v turistično ponudbo, 1.7 vključevanje v regionalne in čezmejne razvojne projekte, zlasti v okviru medobčinskega in čezmejnega povezovanja in pridobivanja sredstev za gospodarski in socialni razvoj občine, 1.8 zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. 1.2 Zasnova prostorskega razvoja občine
3. člen (prostorski razvoj občine)

(1)Občina si bo prizadevala za uravnotežen prostorski razvoj, ki bo na eni strani upošteval prostorske potrebe razvoja dejavnosti ter jih uskladil z varovanjem in ohranjanjem prepoznavnih kakovosti. Občina bo z uravnoteženim razvojem krepila svojo vlogo tudi na obmejnem območju, kjer imajo čezmejni odnosi velik pomen na področju družbene in ekonomske integracije na regionalni in meddržavni ravni. Ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora je eno od temeljnih izhodišč zasnove prostorskega razvoja Občine.

(2)V osrednjem delu občine, v dolini reke Meže, se je razvila intenzivnejša poselitev, znotraj katere se razvijajo prostorski pogoji za gospodarski in socialni razvoj ter temeljne upravne in centralne funkcije občinskega središča. Uveljavi se uravnotežen razvoj, ki bo usmerjen v prenovo in notranji razvoj, potrebe po širitvah naselja pa bodo usklajene z naravnimi in družbenimi razmerami območja ter ob ohranjanju kulturnih kakovosti prostora. Z obnovo obstoječih prometnic se vzpostavi boljšo dostopnost, zlasti v smeri proti Občini Prevalje, kjer se cestno omrežje naveže na 3. razvojno os ter v smeri Črne na Koroškem preko Slemena proti Šoštanju kot podporna navezava na (obstoječe) avtocestno omrežje R Slovenije. V Mežici se zagotavljajo nove površine za poselitev v obliki organizirane gradnje, ki bo sledila urejeni gospodarski javni infrastrukturi z namenom ustvarjanja privlačnega bivalnega okolja. Preprečuje se razpršena gradnja z usmerjanjem novogradenj na proste površine za gradnjo znotraj naselja, kjer se lahko zagotovi opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo.

(3)Mejno območje Reht se oblikuje v turistično območje, ki se celovito urbanistično uredi ter zagotovi gospodarsko javno infrastrukturo.

(4)Vzhodni in zahodni del občine zavzema razgiban in hriboviti del občine, ki se dviga nad dolino reke Meže. To je območje zadržanega razvoja, kjer se ohranja značilni preplet kmetijske in gozdne rabe prostora z avtohtonim vzorcem razpršene poselitve. Ohranja se prepoznavne značilnosti poselitve celkov, kjer so kmetijska gospodarstva umeščena na obrobja kmetijskih površin, ki jih obkrožajo gozdne površine. Kmetijska gospodarstva se poleg s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo razvija tudi v povezavi s turistično ponudbo, kot dopolnilno dejavnostjo kmetijstva. 14. člen (območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)V občinskem središču Mežica se prepletajo različne dejavnosti, s čimer se dosega mešanje funkcij in vzpostavitev samooskrbne občinskega središča in širšega gravitacijskega območja v občini. Pri tem se dejavnosti razporejajo tako, da so medsebojno združljive znotraj posamezne namenske rabe območja. Razvoj oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti se usmerja v osrednji del Mežice, ob glavni cesti (RII-425). Občina spodbuja nove ureditve za te dejavnosti z namenom, da se zagotovi primerna oskrba občanov. Zaokrožena območja za centralne dejavnosti naj se neposredno navezujejo na urejene javne zelene površine, ki se povezujejo v prepoznaven sistem zelenih površin.

(2)Občinsko središče se razvija kot zaposlitveni center, proizvodne in obrtne dejavnosti pa se umešča tudi v gospodarske cone v dolini Meže na severnem delu občine.

(3)Občina se bo zavzemala za ustvarjanje kvalitetnega bivalnega okolja v občinskem središču, tudi z obnovo in nadaljnjim razvojem rekreacijske infrastrukture v obliki kakovostnega grajenega javnega dobra ter urejenimi zelenimi odprtimi površinami. Pri tem se ponovno ovrednoti obstoječe zelene površine in pregleda možnosti za njihovo rabo. Občina bo spodbujala energetsko varčno gradnjo ter izrabo alternativnih virov energije.

(4)Občina se zavzema za ohranitev avtohtone razpršene poselitve in preprečuje razpršeno gradnjo s počitniškimi ali stanovanjskimi objekti. Novogradnje se usmerja na proste površine za gradnjo v naseljih ali na njegovih robovih, kjer je možna dobra dostopnost in cenovno racionalno priključevanje na komunalno in drugo infrastrukturo.

(5)Gospodarska javna infrastruktura se v občini razvija tako, da se zagotovi komunalna oskrba ter dostopnost, skladno z uravnoteženim družbenim in prostorskim razvojem. Občina se zavzema za zakonsko predpisano opremljenost zemljišč in pogojuje novo pozidavo za stanovanja z zakonsko predpisano opremljenostjo z gospodarsko javno infrastrukturo.

(6)Prometna infrastruktura se v občini razvija z namenom izboljšanja dostopnosti, prometne varnosti in navezave na 3. razvojno os.

(7)Občina se zavzema za racionalno ravnanje z odpadki, zlasti z ločenim zbiranjem odpadkov in zmanjševanjem odpadkov na izvoru z zmanjševanjem količine odpadkov, ponovno uporabo in reciklažo odpadkov. Odvoz odpadkov se ureja v okviru regijskega centra za ravnanje z odpadki KOCEROD na odlagališču nenevarnih končnih komunalnih odpadkov Koroške regije »Zmes« v Občini Prevalje. Problematika gradbenih odpadkov se rešuje v okviru sanacije (brez izkoriščanja mineralnih surovin) nelegalnega kopa Ježevo ter potencialno tudi na območju razvoja gospodarske cone Glančnik (območje pretežnega urejanja z OPPN).

(8)Kmetijska in gozdarska dejavnost se ohranja v obstoječem obsegu, zlasti z namenom ohranjanja značilne kulturne krajine in poselitve na hribovitem območju. Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir, v katerih se zagotovi sonaravno gospodarjenje z gozdom, pri čemer se upošteva tudi cilje ohranjanja narave in potenciale za prostočasne dejavnosti in turizem. 15. člen (omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)V skladu z administrativno razdelitvijo je v občini šest naselij: Lom, Onkraj Meže, Podkraj pri Mežici, Breg, Plat in Mežica. Razvoj poselitve izhaja iz ohranitve obstoječega centralističnega koncepta razvoja z občinskim središčem v osrednjem delu ter ostalimi naselji, ki predstavljajo avtohtono razpršeno poselitev celkov.

(2)Mežica se razvija kot lokalno središče, kjer se še naprej razvija delovna mesta v gospodarskih in družbenih dejavnostih. Prednostno se izkoristijo obstoječe neizkoriščene stavbne površine v naselju. Vzporedno z razvojem delovnih mest se zagotovi nove stanovanjske površine, kjer se omogoči organizirano gradnjo s privlačnimi in komunalno urejenimi površinami za bivanje. Mežica se razvija kot kulturno, turistično in upravno središče občine, kjer se zelene površine povezuje v enovit in prepoznaven zeleni sistem. Z rekonstrukcijo obstoječe regionalne ceste RII–425 se bo izboljšala prometna dostopnost v smeri občin Prevalje in Črne na Koroškem, zagotovila se bo večja prometna varnost in ustrezne površine za pešce in kolesarje.

(3)Območje Reht se oblikuje v samostojno enoto za razvoj turizma. Območje se kompleksno ureja, z ustreznimi programi opremljanja se zagotovi oprema s komunalno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo.

(4)Breg se ohranja kot rudarski zaselek, kjer se še naprej razvija dejavnosti Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) s spremljevalnim programom.

(5)Ostala naselja sodijo v hribovito območje s celki, kjer prevladuje avtohtona razpršena poselitev. Ohranja se tipologijo celkov zlasti z namenom ohranitve poseljenosti, kmetijske in gozdarske dejavnosti ter ohranjanja značilnosti kulturne krajine. Občina spodbuja urejanje individualnih čistilnih sistemov (male ali rastlinske čistilne naprave) na območju razpršene poselitve ter oskrbo z alternativnimi viri energije. 16. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)Skozi občino potekata dve regionalni cesti, ki se v občinskem središču križata. 1.1 Regionalna cesta R II–425 Mežico povezuje s Poljano/Prevaljami (navezava na G II-112) na severovzhodu in Črno na Koroškem na jugu. 1.2 Regionalna cesta R III–698 Mežico povezuje z (nekdanjim maloobmejnim prehodom) Rehtom na državni meji z R Avstrijo.

(2)Rekonstrukcija R II–425 pomeni omogočanje boljše in bolj neposredne navezave na 3. razvojno os, ki bo izboljšala povezave med Hrvaško (Karlovac)–Belo krajino (Črnomelj, Metlika)–Dolenjsko (Novo mesto)–Štajersko (Celje, Velenje)–Koroško (Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Prevalje) in Avstrijo (Pliberk/Bleiburg, Greben/Griffen).

(3)Regionalna cesta R III–698 je čezmejnega pomena, saj Mežico povezuje s sosednjo Avstrijo, hkrati pa podpira razvoj poselitve na severozahodnem delu Mežice.

(4)Lokalne ceste se še naprej vzdržuje in prenavlja v obstoječih potekih cest, z namenom ohranjanja dostopa do območij razpršene poselitve, povezav za razvoj turistične dejavnosti ter tudi povezanosti s sosednjima občinama Prevalje na severovzhodu ter Črno na Koroškem na jugu. 4.1 Obstoječe nekategorizirane ceste je možno vključiti v povezovalni sistem zaledja in podeželja ob zahtevi predhodne kategorizacije ter ureditve v navezavi z določili iz ustreznih PIP tega OPN. 17. člen (ohranjanje krajine)

(1)Občina se zavzema za ohranjanje prepoznavnosti prostora znotraj krajinske enote Koroška z ohranjanjem kulturne krajine in poseljenosti podeželja. Na podeželju se ohranja avtohtono razpršeno poselitev celkov, kjer se spodbuja ohranjanje kmetijske in gozdne rabe prostora ter potencialov za razvoj turizma.

(2)Občina se zavzema za celovito in usklajeno prostorsko načrtovanje z namenom ohranjanja narave, s poudarkom na zemljiščih znotraj opredeljenih območij ohranjanja narave: (predlagana) zavarovana območja, naravne vrednote, območja pričakovanih naravnih vrednot in ekološko pomembna območja. Zvrsti naravnih vrednot v občini so: drevesna, botanična, geološka, geomorfološka, zoološka, ekosistemska in hidrološka. Občina bo z usklajenim prostorskim načrtovanjem na celotnem območju ohranjala habitatne tipe v ugodnem stanju ter se zavzemala za ohranjanje biotske raznovrstnosti, skladno z usmeritvami pristojne službe za varstvo narave.

(3)Kulturna dediščina se izkoristi kot pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, ki se ga vključuje v prostorsko uravnotežen razvoj. Občina se zavzema za trajnostno rabo in integracijo dediščine v prostoru na način in v obsegu, ki ne povzroča degradacije dediščine ali celo izgubo dediščinskih lastnosti. V skladu s priporočili pristojne službe za varstvo kulturne dediščine se ohranja enote naselbinske, arheološke, stavbne, tehnične (rudnik svinca in cinka Mežica) in memorialne kulturne dediščine.

(4)Občina se, v skladu z načeli trajnostnega razvoja, zavzema za varstvo okolja, in sicer z upoštevanjem ranljivosti okolja za umestitev in razvoj posameznih dejavnosti v prostor. Prostorski razvoj se usmerja k ciljem zagotovitve zdravega in varnega bivalnega okolja, varstva narave ter varstva naravnih virov.

(5)Na vzhodnem delu občine (Onkraj Meže) je predvidena sanacija neleganega kopa – peskokopa Ježevo, kjer se območje delno nameni za sanacijo (brez izkoriščanja mineralnih surovin), v okviru katere je možno reševati problematiko gradbenih odpadkov v občini. Delno se območje nameni za območje stavbnih zemljišč, preostali del pa se po končani sanaciji rekultivira v kmetijska zemljišča.

(6)Na erozijskih območjih bo občina omejevala razvoj, ki lahko poslabša razmere ali poveča tveganje za nastanek naravnih nesreč. Na erozijskih območjih z običajnimi protierozijskimi ukrepi na pretežnem območju občine se pri načrtovanju novogradenj upoštevajo posebne omejitve in varstveni ukrepi. Na severozahodnem delu občine pa se z uvajanjem obveznega inštituta geomehanskih meritev omejujejo novogradnje. 1.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture 18. člen (splošne določbe)

(1)Občina bo razvijala GJI tako, da bo zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, kot izhodišče za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj.

(2)Umeščanje infrastrukturnih, energetskih ter drugih objektov in naprav v prostor naj se načrtuje tako, da se kolikor je le mogoče upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute. 19. člen (prometna infrastruktura)

(1)Na območju občine je prometno omrežje sestavljeno iz cestnega prometnega sistema ter površin za mirujoči promet. Zaradi slabe učinkovitosti javnega potniškega prometa se izrazito povečuje raba osebnega avtomobila, kar predstavlja velike obremenitve cestne infrastrukture ter posledično obremenjenost okolja z emisijami in hrupom.

(2)Nadaljnji razvoj prometne infrastrukture je treba usmerjati tako, da se v občini zagotovi zadovoljivo pretočnost cest, višjo raven opremljenosti prometne infrastrukture z namenom zagotovitve večje varnosti za vse udeležence v prometu (kolesarji, pešci) in dvigovanja kvalitete bivanja. Kvaliteten razvoj prometne infrastrukture, zlasti z rekonstrukcijami regionalnih cest, se bo odražal v nadaljnjem pozitivnem razvoju poselitve, manjših negativnih učinkih prometa na bivalno okolje ter pospešenem razvoju gospodarstva in drugih dejavnosti.

(3)Omrežje državnih cest sestavljata državni regionalni cesti II. in III. reda, ki se križata na območju občinskega središča. Regionalna cesta RII–425 Mežico povezuje s Poljano v Občini Prevalje na severovzhodu in Črno na Koroškem na jugu. Regionalna cesta RIII–698 pa povezuje Mežico z mejnim prehodom na meji z Avstrijo. Rekonstrukcija RIII na območju UN Mežica bo pripomogla k dvigu varnosti v cestnem prometu in pretočnosti le-tega. Zlasti rekonstrukcija RII–425 pomeni omogočanje boljše in bolj neposredne navezave na 3. razvojno os, pogoje za gospodarski razvoj v občini ter ureditev površin za pešce in kolesarje. Pri urejanju križanj regionalne ceste z lokalnimi, se bo občina zavzemala za ureditev križišč s ciljem zagotovitve prometne varnosti priključkov oziroma križanj. 3.1 Pri urejanju križanja regionalnih cest z lokalnimi se občina zavzema za uporabniku prijazno ureditev križišč s ciljem zagotovitve prometne varnosti priključkov oziroma križanj.

(4)Lokalno cestno omrežje bo občina vzdrževala, prenavljala ter dopolnjevala s cestno opremo z namenom zagotovitve dostopnosti ter varnosti. Na posameznih odsekih lokalnih cest, zlasti pa na poteku skozi naselje, se občina zavzema za prenovo cestnega omrežja (gradnja pločnikov in javne razsvetljave) ter izvedbo ukrepov za umirjanje prometa. Pred novogradnjami, oziroma novimi kategorizacijami (izjemo predstavljajo zaključeni sklopi GJD znotraj posameznih OPPN oziroma njihovih kolateralnih povoznic), je treba urediti katastrsko (geodetsko in lastniško) stanje obstoječih kategoriziranih občinskih cestah. 4.1 Na območju UN Mežica je treba preveriti zahteve po umestiti dodatnih mostov na reki Meži. 4.2 Na kategoriziranih občinskih cestah podeželja se bo ob rekonstrukciji izvajala izdelava »obvoznic« v primerih, ko le-te na območju razpršene poselitve potekajo skozi stavbna zemljišča oziroma dvorišča. 4.3 Na nekategoriziranih cestah podeželja se morajo z OPPN, v okviru prekategorizacij, obvezno izvesti »obvoznice« v primerih, ko ceste na območju razpršene poselitve potekajo skozi stavbna zemljišča oziroma dvorišča.

(5)Kolesarsko omrežje naj se uredi tako na državnem (daljinske, regionalne poti), kot tudi občinskem in medobčinskem nivoju. 5.1 Občina Mežica si bo z Občino Prevalje prizadevala za povezovanje predvidene kolesarske poti na severovzhodni strani – Šurnikovi travniki.

(6)Mirujoči promet v Mežici je treba urediti z zagotovitvijo predpisanega števila parkirnih površin v okviru javnih površin, zlasti ob javnih objektih oziroma na območjih javnih in oskrbnih dejavnosti. Gradnja novih objektov, oziroma spremembe namembnosti objektov, se pogojuje z zagotovitvijo zakonsko določenega števila parkirnih mest. Najmanjše obvezno število parkirnih mest se zagotavlja tako za zaposlene, kot tudi obiskovalce v skladu z določili zakonodaje, oziroma izvedbenega dela tega odloka.

(7)Javni potniški promet je vezan zgolj na avtobusni promet, ki se izvaja na relaciji Črna na Koroškem ter proti Slovenj Gradcu in Dravogradu. Prevoz šolarjev je organiziran. 20. člen (okoljska, energetska in telekomunikacijska infrastruktura)

(1)Občina spodbuja rekonstrukcijo, nadgraditev in posodobitev obstoječih infrastrukturnih omrežij, z namenom zagotovitve zakonsko določene energetske in komunalne opremljenosti, varstva okolja ter visoke kakovosti bivalnega okolja. Med najpomembnejše ukrepe urejanja in nadgrajevanja infrastrukture sodi dograditev kanalizacije in ureditev čistilnih naprav. Občina bo novogradnje na stavbnih zemljiščih pogojevala z urejeno opremljenostjo s komunalno opremo.

(2)Občina bo izvajala opremo novih območij poselitve s komunalno infrastrukturo ter hkrati omogočala urejanje komunalne infrastrukture na območjih razpršene poselitve.

(3)Za dvig kvalitete življenja na podeželju in ohranjanje avtohtone razpršene poselitve občina spodbuja javno privatno partnerstvo za namene uvajanja širokopasovnih (t. i. broad-band) povezav podeželja. 21. člen (odvajanje in čiščenje odpadne vode)

(1)V občini je javni kanalizacijski sistem zgrajen le v naselju Mežica. Občina bo posodabljala sistem odvajanja in čiščenja odpadne vode zlasti z rekonstrukcijo obstoječih komunalnih vodov, izgradnjo ločenega sistema odvajanja komunalne in meteorne vode na območju strnjene poselitve.

(2)Dograditev kanalizacijskega omrežja bo prednostno potekala na območjih: naselje Mrvovo in Podpeška cesta, desni breg Šumca (Vončina–Trg Svobode), Stržovo in Gosposvetska ulica, levi breg Šumca, Fužinarska pot, Lenartova ulica, in desni breg reke Meže.

(3)Mežica je edino naseljeno območje v občini z obremenjenostjo nad 50 PE, saj območje bremeni 4778 PE. Urejeno je čiščenje na centralni čistilni napravi (CČN), ki se nahaja na lokaciji Logar, med regionalno cesto in Mežo. Poleg CČN sta v občini še dve mali čistilni napravi (MČN), ki čistita komunalne odpadne vode dveh industrijskih obratov (Cablex s kapaciteto 50 PE in Glančnik s kapaciteto 120 PE). 3.1 Seznam upravljavcev GJI/GJD je objavljen v ustreznem občinskem odloku.

(4)Na območju razpršene poselitve se novogradnje pogojuje z izgradnjo MČN, obstoječa razpršena poselitev pa se glede na aglomeracije (pod 50 PE) ureja s skupnimi MČN: Reht, Grauf in Breg. Na območjih, kjer ureditev MČN ni izvedljiva, se odpadne vode zbira v vodotesne greznice, ki se praznijo na CČN. Vsi individualni sistemi čiščenja odpadne vode, vključno z greznicami, morajo biti priglašeni pristojni občinski strokovni službi, posledično vrisani v register GJI oziroma v občinskem prostorskem informacijskem sistemu (GIS) ter evidentirani in vključeni v sistem nadzora, kjer se preverja ustreznost čiščenja odpadne vode skladno z veljavno zakonodajo. 22. člen (odvajanje meteornih in zalednih voda)

(1)Meteorne ali zaledne vode z javnih površin morajo biti speljane v naprave za odvodnjavanje z javnih površin. 1.1 Meteorne ali zaledne vode iz zasebnih površin je možno speljati v javne naprave za tovrstno odvodnjo le, če je za to izdano ustrezno pozitivno soglasje za priključitev pooblaščenega soglasodajalca.

(2)V primeru reliefnih težav ali prostorskih omejitev, ki jih je treba opredeliti v podrobnem tehničnem elaboratu, podprtim s strokovnimi študijami pooblaščenih projektantov ali projektantskih podjetij ali ustanov, je takšne vode možno delno speljati bodisi v mešan ali delno mešani sistem javne kanalizacije.

(3)Občina se bo zavzemala za izgradnjo ločenega sistema odvajanja odpadnih voda ter za izgradnjo razbremenilnikov. 23. člen (varstvo vodnih virov in oskrba s pitno vodo)

(1)Občina se zavzema za varstvo oziroma zaščito vseh virov pitne vode. Z odloki evidentirani in zaščiteni vodovarstveni območji (občinski nivo) sta Šumc 1 in Šumc 2. Morebitne nove vodne vire je treba v skladu za zakonodajo zaščititi pred onesnaženjem.

(2)Posegi na vodovarstvenih območjih so dopustni le ob doslednem upoštevanju omejitev in pogojev iz veljavnih državnih in občinskih predpisov o zavarovanju vodnih virov ter s soglasjem pristojnega organa.

(3)Občina se zavzema za obnovo in dograditev omrežja. Na območjih razpršene poselitve se raba vode zagotavlja tudi z zbiranjem padavinske vode, individualna zajetja vode investitorji/ uporabniki obvezno evidentirajo/ priglasijo pristojni občinski strokovni službi in se vnese v register GJI. Nadzor nad neoporečnostjo pitne vode iz individualnih zajetij ni v pristojnosti občine. 24. člen (oskrba s požarno vodo) Oskrba s požarno vodo izkazuje izrazit primanjkljaj na območju razpršene poselitve. Občina bo to problematiko uredila na operativni ravni vzporedno z urejanjem virov pitne vode. 25. člen (oskrba z energijo)

(1)Oskrba z električno energijo in njen razvoj se bo odvijal v okviru elektroenergetskega sistema Slovenije. Občina bo oskrbo z energijo izvajala skladno z lokalnim energetskim konceptom (LEK). Gradnja se praviloma izvaja samo na komunalno opremljenih zemljiščih, zato bo občina zagotavljala, da bosta načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova obstoječih omrežij infrastrukture potekala sočasno z načrtovanjem in izvajanjem gradnje oziroma skladno s prostorskim razvojem. Na območjih razpršene poselitve se bo oskrba z električno energijo zagotavljala tudi z izrabo sončne energije (fotovoltaika, v nadaljevanju: PV).

(2)Obstoječi električni daljnovod 2 X 110 kV Ravne–Mežica se bo prenovil z izvedbo enovitega, a upravno ločenega OPPN med občinami Ravne na Koroškem, Prevalje in Mežica. Na Glančniku bo nova razdelilna trafo-postaja (RTP) za smer Črna na Koroškem.

(3)Obstoječi električni daljnovod DV 2 X 220 kV Oberselach–Podlog, ki preči skrajni SV del Občine Mežica se bo rekonstruiral na napetostni nivo 2 X 400 kV kot zahteven objekt državnega pomena po določilih ustrezne zakonodaje.

(4)Plinovodno omrežje je razvito na območju naselja Mežica ter ob regionalni cesti v smeri Poljane (na meji z Občino Prevalje). Plinovodno omrežje oskrbuje tako stanovanjska območja kot tudi območja centralnih in proizvodnih dejavnosti.

(5)Načrtuje se izgradnja novega distribucijskega plinovoda Mežica–Žerjav–Črna na Koroškem.

(6)Izraba sončne energije v obliki solarnih in PV kolektorjev se dovoljuje na vseh objektih pod pogojem, da vizualno ni moteča. 6.1 Sončne elektrarne se umešča na nepozidana stavbna območja, skladno z določili PIP. Umestitev objektov se predhodno preveri z različnih vidikov sprejemljivosti (varstvo narave, kulturna dediščina, družbena sprejemljivost idr.).

(7)Občina spodbuja tudi izrabo drugih alternativnih virov energije, zlasti izrabo toplotnih virov, biomase in bioplina. 7.1 Gradnja objektov za oskrbo z energijo se izvaja samo na komunalno opremljenih zemljiščih oziroma območjih s sprejetim programom komunalnega opremljanja. Občina bo zagotavljala, da bosta načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova obstoječih omrežij infrastrukture potekala sočasno z načrtovanjem in izvajanjem gradnje, oziroma skladno s prostorskim razvojem. Na območjih razpršene poselitve je oskrba z električno energijo dovoljena tudi izključno z izrabo sončne ali vetrne energije, oziroma kot kombinacija teh dveh ali sorodnih tehnologij.

(8)Na jugu Mežice je na obstoječi vodni pregradi na Meži predvideno območje za energetsko infrastrukturo, kjer je možna ureditev male hidro elektrarne (MHE) pod pogojem izkazane sprejemljivosti iz varstvenega in prostorskega vidika. 8.1 Občina se bo zavzemala za uvrstitev lokacij srednje velikih vodnih elektrarn (SrMhe) na toku reke Meže (vodotok

1. reda) v energetski koncept RS. 8.2 Na vodotokih
2. reda oziroma pritokih Meže bo občina v okviru LEK preverjala možnost umestitve MHE in hkrati preverila možnosti rekonstrukcij in dograditev obstoječih MHe.
3. člen (komunikacijsko omrežje)

(1)V Občini Mežica je telekomunikacijsko omrežje zadovoljivo razvito. Uvaja se novejše tehnologije v okviru obstoječih TK storitev.

(2)Poštna enota se nahaja v Mežici, sistem poštnih storitev pa je zaradi sprememb v odpiralnem času pošte 2392 potrebno optimizirati in uvesti sistem zunanjih avtomatičnih storitev 24/7.

(3)Pokritost z mobilnim signalom (GSM) je zadovoljiva, izkazujejo se težnje po izgradnji nove bazne postaje.

(4)Z UMTS signalom je pokrito le območje občinskega središča. Obstoječa bazna postaja ponudnika mobilne telefonije se nahaja na vzhodni strani mesta Mežica na desnem bregu Meže.

(5)Novo območje bazne postaje (locirane za več ponudnikov mobilne telefonije hkrati na istem mestu) bo določeno na način, da ne bo vidno izpostavljena oziroma v vidnem stiku z naseljem Mežica ter izven območij s posebnimi varstvenimi režimi.

(6)Za dvig kvalitete življenja na podeželju bo občina spodbujala javno zasebno partnerstvo za namene uvajanja umeščanja širokopasovnih povezav podeželja. 27. člen (odpadki)

(1)Za odvoz in nemoteno zbiranje odpadkov kot so ostanki komunalnih odpadkov, organski odpadki, papir, steklo, umetne mase, kosovni odpadki skrbi izbrani izvajalec javne službe ravnanja z odpadki.

(2)Problematika gradbenih odpadkov se variantno rešuje v okviru sanacije nelegalnega kopa Ježevo (ON54-OPPN*), ki se ureja z OPPN ter potencialno tudi na območju razvoja gospodarske cone Glančnik ob obvezni izdelavi OPPN. 2.1 Nelegalni kop Ježevo bo služil tudi kot občinsko območje za odlaganje določenih odpadkov v primeru naravnih in drugih nesreč. 28. člen (pokopališča)

(1)Pokopališče v Mežici (ME98) ima urejeno mrliško vežico in nova grobna polja. Občina dolgoročno načrtuje širitev območja pokopališča.

(2)Pokopališče (ME76) ob Lenartovi se prenovi kot zeleni javni mestni prostor v skladu z usmeritvami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. 1.4 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo 29. člen (usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo)

(1)Razvoj poselitve temelji na razvoju občinskega središča ter ohranjanju poseljenosti celkov na hribovitem območju občine.

(2)Na območju Mežice je poudarek na kvalitetnem razvoju znotraj naselja, zapolnjevanju obstoječih, za pozidavo ustreznih, stavbnih zemljišč, prostorskem preurejanju in dopolnjevanju naselja z novimi dejavnostmi. Ob umeščanju novih dejavnosti ali razširitvi obstoječih, je treba upoštevati omejitvene dejavnike, predvsem varstvo pred naravnimi nesrečami (zlasti na erozijskih območjih) ter ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti. 30. člen (notranji razvoj)

(1)Naselje Mežica se razvija na proste površine za gradnjo, kjer se izvaja prenova oziroma racionalna pozidava ekstenzivno izrabljenih stavbnih površin. Gradnjo se usmerja na tista območja obstoječih stavbnih zemljišč, kjer je možna racionalna ureditev in posodobitev komunalne in druge infrastrukture ter na tista območja, ki so bolj sprejemljiva z vidika omejitev v prostoru: reliefne razmere, poplavna ogroženost, nestabilnosti tal, varstva narave ali kulturne dediščine ter obstoječa obremenitev s hrupom ceste.

(2)Opuščeni ali neprimerni objekti v Mežici se prenovijo ali nadomestijo z bolj sprejemljivimi, zlasti glede namembnosti in oblikovnih oziroma urbanistično – arhitekturnih značilnosti.

(3)Pri načrtovanju notranjega razvoja Mežice in rabe urbanih površin, se bo občina zavzemala za zagotavljanje kvalitetnih bivalnih razmer z izboljšanjem ravni opremljenosti z GJI in urejenostjo javnih površin. Javne površine se zagotavljajo kot odprte zelene površine in kakovostno grajeno javno dobro (prometne površine, igrišča, mestni trg idr.). Zagotovi se dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce ter čim večja raznolikost teh površin glede njihove vloge in funkcije.

(4)V središču Mežice se umeščajo oskrbne, družbene in storitvene dejavnosti, ki se zgoščajo predvsem ob regionalni cesti tako, da se oblikuje osrednja mestna ulica s kakovostnimi zelenimi javnimi površinami. Zelene površine se povezujejo v zeleni sistem, ki se naveže na kvalitetni odprti prostor in širše zaledje občinskega središča.

(5)V Mežici se spodbuja razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, zlasti kot širitev turistične ponudbe, muzejske in kulturne dejavnosti, ponudba za rekreacijo na prostem ter navezavo na širši prostor z omogočanjem prenočevanja. 31. člen (prenova naselja)

(1)Prenova v Mežici temelji na zagotavljanju kvalitetnega bivalnega standarda, ki se zagotovi z izboljšanjem funkcionalnih, prostorsko oblikovnih, socialnih, kulturnih in okoljskih razmer v naselju. Podrobnejši ukrepi prenove naselja so določeni v urbanističnem načrtu.

(2)Naselbinsko jedro Mežice je opredeljeno kot območje naselbinske dediščine, zato se ohranja njegove značilnosti v skladu z usmeritvami in zahtevami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

(3)Razvrednotena območja se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti, ki se jim prilagodi tudi opremljanje zemljišč s komunalno in drugo infrastrukturo. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove trajnostno ali ekonomsko neizkoriščenih ali opuščenih objektov. Sanacija posameznih neustreznih objektov ali delov naselja se lahko sanira tudi z zasaditvami vegetacije, odstranitvijo ali kvalitativno obnovo objektov.

1. člen (širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave) Večje širitve predstavljajo: »Ekonomija« (ME18-OPPN*) na severozahodu Mežice, zaselek Reht (TA5-OPPN*) ob nekdanjem mejnem prehodu in površine prometne baze »Štrikarjevi travniki« (ON3-OPPN*, ON103-OPPN*, LO33-OPPN*, LO58-OPPN*) na meji s Prevaljami, za katere se predvideva izdelava OPPN. Za vse predvidene OPPN so v izvedbenem delu tega odloka predpisane usmeritve glede opremljanja stavbnih zemljišč in celovitega uresničevanja načrtovanih prostorskih ureditev.
2. člen (razvoj dejavnosti v občinskem središču)

(1)Dejavnosti v občini so zgoščene v občinskem središču Mežica, kjer je največja gostota poselitve s stanovanjskimi, oskrbnimi, centralnimi, proizvodnimi, poslovnimi in drugimi dejavnostmi. V občinskem središču je največja koncentracija prebivalstva, s čemer je povezana tudi dostopnost do različnih dejavnosti in funkcij naselja.

(2)Stanovanjske stavbe in stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo v območja, ki so z namensko rabo predvidena za stanovanja in spremljajoče oziroma dopolnilne dejavnosti. V občini se zagotavljajo območja za različne oblike bivanja, in sicer večstanovanjski objekti, vrstne oziroma atrijske ter prostostoječe hiše.

(3)V naselju Mežica se še naprej razvijajo različne dejavnosti z namenom razvoja oskrbe prebivalstva in omogočanja novih delovnih mest, pri tem pa te dejavnosti ne smejo motiti bivalnega okolja.Oskrbne, storitvene, in družbene dejavnosti se usmerja ob regionalni cesti, kjer se zagotovi možnost dolgoročnega razvoja ter dobro dostopnost, zlasti z urejenimi parkirnimi površinami, javnim potniškim prometom, kolesarskimi in pešpotmi. Kulturna dejavnost se razvija v okviru obstoječih območij za centralne dejavnosti.

(4)Proizvodne in obrtne dejavnosti se usmerja v obstoječi gospodarski coni Glančnik (ME112-OPPN*, ME115-OPPN*, ME118) in Britof (ME13, ME12) ter v novo gospodarsko cono Logarjevo/ vulgo Vogarjevo (ON23, ON106).

(5)Na »Štrikarjevih travnikih« (ON3-OPPN*, ON103-OPPN*, LO33-OPPN*, LO58-OPPN*) je predviden razvoj cestne baze, za potrebe vzdrževanja in gradnje cest.

(6)Družbene in centralne dejavnosti se še naprej razvijajo v centralnem delu poselitvenega območja občinskega središča: ureditev zelenih površin ob šoli, ureditev dostopnih poti v bližini vrtca, glasbena šola, zdravstveni program, dom starejših občanov, mladinski kulturni center, večnamenski športni center itd.

(7)Obstoječi hotelski objekt se ohranja v sklopu centralnih dejavnosti mesta in se poudari kot pomembna vstopna točka v mesto Mežica. 34. člen (sanacija razpršene gradnje)

(1)Občina bo sledila določilom resorne zakonodaje glede preprečevanje razpršene gradnje.

(2)Razpršeno gradnjo se bo saniralo – zaokrožilo na podlagi urbanistične, okoljske in ekonomske sprejemljivosti. Občina bo na podlagi verificiranih programov komunalnega opremljanja zemljišč, opredelila tista nova območja za širitev naselja, ki bodo imela ustrezno dostopnost, komunalno opremljenost in bodo omogočala kvalitetno bivalno okolje. 35. člen (ohranjanje območij razpršene poselitve)

(1)Območja celkov se smiselno zaokrožuje na podlagi izhodišča, da se izboljša razmere za bivanje, delo ter opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti. Prenove in novogradnje se prilagaja tradicionalnemu urbanističnemu in arhitekturnemu oblikovanju ter se ohranja obstoječo strukturo celka. Prenova izhaja iz ohranjanja avtohtonih značilnosti razmestitve objektov, oblikovanja objektov ter drugih elementov dediščine. Na teh območjih se spodbuja kmetijsko in gozdarsko dejavnost z možnostjo razvoja dopolnilnih dejavnosti, tudi v povezavi s turistično ponudbo.

(2)Na območju celkov se cestna infrastruktura vzdržuje in ureja v skladu s sprejetimi ustreznimi občinskimi odloki (o občinskih cestah, o kategorizaciji občinskih cest ipd.). V primeru neurejenega dostopa na kategorizirano občinsko cesto si je investitor obvezan z lastnimi stroški urediti dostop do te ceste oziroma na podlagi potrjenega programa komunalnega opremljanja zemljišč na takšnem območju. Novogradnje za stanovanjsko gradnjo na območju celkov se pogojuje z izgradnjo individualnega čistilnega sistema v obliki MČN. 36. člen (izjemno umeščanje objektov in ureditev zunaj naselij)

(1)Umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati

(2)v naseljih, se ureja izven naselij, dislocirano ali na robovih in ob pogoju, da gre za urejanje prostora, ki je sprejemljivo z vidika vplivov na okolje.

(3)Izven naselij se izjemoma omogoča umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali narava dejavnosti zahteva lociranje na nepozidanem prostoru: specifična rekreacijska območja in športna igrišča, adrenalinski parki, kopališča, čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske opazovalnice, logarnice, objekti komunalne idr. infrastrukture ter žage, živinorejske farme in posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkev, ambulanta, sanatorij, spomenik, razstave na prostem – forma viva ipd., pri čemer se zagotovijo preveritve in utemeljitve z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. 3.1 V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine, ob pogoju sanacije teh površin v prvotno stanje. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

(4)Vsakokratne širitve naselij se preveri z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Posamični objekti v odprti krajini se gradijo le izjemoma, in sicer v primeru, ko gre za specifično namembnost, kar pa je treba utemeljiti z urbanistično in krajinsko presojo in utemeljitvijo, v katerih se natančno opredelita namembnost in oblikovanje objektov.

(5)Vse umestitve objektov in ureditve izven naselij, s poudarkom na njihovih programih in velikosti območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se bo preverilo in utemeljilo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Umeščanje objektov v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov, v smislu njihove namembnosti in njihovega arhitekturno urbanističnega in krajinskega oblikovanja. 1.5 Usmeritve za razvoj v krajini 37. člen (usmeritve za razvoj v krajini)

(1)Občina bo razvoj dejavnosti v krajini, poselitev in infrastrukturo usmerjala tako, da se bodo: 1.1 ohranjale naravne in kulturne prvine v krajini, ki so nosilke prepoznavnih značilnosti prostora, 1.2 razvijali potenciali za primarne dejavnosti, zlasti kmetijstvo in gozdarstvo, ki sta pomembna dejavnika ohranjanja kulturne krajine, 1.3 omogočali pogoji za privlačen odprti prostor ter za rekreacijo na prostem, 1.4 preprečevali negativni posegi v prostor, ki bi spremenili kvalitetne prvine kulturne krajine, 1.5 zmanjšale nevarnosti in tveganja za naravne nesreče ter ohranjalo vodne vire ter 1.6 zagotavljali pogoji za kvalitetno in varno bivalno okolje. 38. člen (usmeritve za prostorski razvoj kmetijstva)

(1)Občina bo spodbujala ohranjanje kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih, z namenom ohranjanja avtohtone razpršene poselitve (celkov) ter značilnega prepleta gozdne in kmetijske rabe prostora v krajini.

(2)Usmeritve za kmetovanje na območjih z omejitvami: na območjih varstva vodnih virov in območjih ohranjanja narave je kmetijska dejavnost omejena pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil ter živalskih odpadkov, zato bo ponekod potrebna tudi prilagoditev tehnologij v kmetijstvu.

(3)Usmeritve za kmetijske površine na robovih naselij: ohranja se kmetijska pridelava, z namenom ohranitve kvalitetnega odprtega prostora, kjer se dopušča preplet kmetijske dejavnosti v povezavi s prostočasnimi aktivnostmi. Spodbuja se zlasti tiste aktivnosti, ki so s kmetijsko dejavnostjo združljive (npr. sprehajanje, tek, kolesarjenje po obstoječih kolovoznih poteh, čebelarjenje). Kmetijske površine na robovih naselij se vključuje v zeleni sistem, zlasti z namenom ohranjanja visokodebelnih sadovnjakov, ekstenzivnih travnikov in vrtov.

(4)Usmeritve za kmetijske objekte: novogradnje in obnove gospodarskih objektov naj upoštevajo avtohtone značilnosti oblikovanja kmetijskih objektov in določila veljavne zakonodaje na območjih z omejitvami. 39. člen (usmeritve za prostorski razvoj gozdarstva)

(1)Spodbuja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, kjer se ohranja sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov. V gozdovih se ohranja ekološke, proizvodne in socialne funkcije gozda. V kmetijski krajini se ohranja gozdne zaplate, skupine gozdnega drevja, obvodno vegetacijo ter členjene gozdne robove.

(2)Ohranjati je treba površine gozdov z opredeljenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami na prvi stopnji poudarjenosti. Posegi na območjih varovalnih gozdov praviloma niso dopustni, izjemoma se lahko izvajajo po predhodni pridobitvi dovoljenja, ki ga izda pristojna službe za upravljanje z gozdovi.

(3)Na območjih koridorjev ogroženih vrst in območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, se ohranja gozdove, obvodne koridorje in druge krajinske elemente (gruče dreves in posamezna drevesa) v čim bolj naravnem stanju.

(4)Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo se ohranja obstoječe dostope do gozdnih zemljišč, pri čemer se odpiranje gozdov z gozdnimi cestami in vlakami preverja z vidika okoljske sprejemljivosti (ohranjanja vodnih virov, varstva narave, stabilnosti tal itd.).

(5)Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor so naravnani tako, da se ohranja ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu. Zato se dela v gozdu opravlja v času in na način, ki je za živalske vrste čim manj moteč. Zagotavlja se redna košnja košenic in gozdnih jas, s čimer se vzdržuje prehrambna baza za divjad. 40. člen (usmeritve za prostorski razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti)

(1)Zasnova turizma in prostočasnih dejavnosti temelji na ponudbi razvojnih značilnostih in potencialov rudarske dediščine ter prepoznavnih značilnosti krajine.

(2)Rudarska dediščina se kot prepoznavna značilnost občine še naprej ohranja kot pomembno izhodišče razvoja turizma na Glančniku, kjer se nahaja vhod v turistični rudnik in muzej. Spodbuja in omogoča se širitev raznovrstne ponudbe turističnega rudnika (ogled rudnika, podzemna kolesarska pot, koncerti, prireditve ipd.).

(3)Mežica je zaradi svojih značilnosti prostora ter zgodovinsko pogojenega razvoja privlačna za dejavnosti kot so planinarjenje, pohodništvo in gorsko kolesarjenje. Te dejavnosti se usmerja na obstoječe ceste, pešpoti oziroma kolesarske poti ter navezavo na turistično ponudbo kot dopolnilno dejavnost na podeželju.

(4)Temeljni pogoji za razvoj turizma v Mežici predstavljajo vzpostavitve različnih oblik prenočitvenih kapacitet, še zlasti pa obnovitev hotela, turizem na kmetiji, CŠOD. Območje Reht se kompleksno ureja z OPPN in objektom nekdanjega mejnega prehoda se nameni nov program, povezan s turizmom. Na vzhodnem delu občine (Onkraj Meže) se spodbuja razvoj turizma na kmetiji, kjer je možen razvoj dodatnih nočitvenih kapacitet. Program razvoja turizma naj se povezuje v enotno ponudbo, ki se navezuje na tehnično in kulturno dediščino (rudarska tradicija, kulinarika itd.) ter naravne značilnosti v povezavi z razvojem športnih aktivnosti v naravi (pohodništvo, kolesarjenje, zimski športi).

(5)V okviru razvoja turizma in prostočasnih dejavnosti se obnavljajo, posodabljajo in dopolnjujejo ureditve za razvoj rekreacije (smučanje, nogomet, košarka, tenis, pohodništvo itd.), in sicer na območjih z opredeljeno namensko rabo za te dejavnosti ter urejeno predpisano komunalno infrastrukturo. 5.1 V primeru revitalizacije nekdanjega smučišča, se le-ta vzpostavi na mestu in v obsegu smučišča iz preteklosti (TA88, TA89, TA90, TA96, TA97, TA99, TA100, TA101, TA105, TA106, TA102, TA103, ME60, ME68, ME75, ME96, ME97, ME107), pod pogojem spremembe in dopolnitve OPN in izdelave ustreznega OPPN. 41. člen (usmeritve za prostorski razvoj upravljanja z vodami)

(1)Občina bo v prostorskem razvoju upoštevala naravne procese, ki neposredno ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti, kot omejitev pri načrtovanju, tako da na poplavnih in erozijskih območjih ne bo načrtovala prostorskih ureditev in dejavnosti, ki povečajo tveganje za te procese.

(2)Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen izjemoma po določili predpisov s področja upravljanja z vodami. Redno vzdrževanje vodotokov se usmerja k vzdrževanju vodnega režima z izvedbo sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov, kot so jezovi, pragovi in drugi objekti, ki se redno obnavljajo.

(3)V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug in obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati, naj se vzpostavijo nadomestni habitati. Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja.

(4)Za zagotovitev varstva pred škodljivim delovanjem voda se, v skladu S kartami poplavne nevarnosti in razredi poplavne nevarnosti ter predvidenimi ukrepi, zagotavlja varnost naselij in najboljših kmetijskih površin pred visokimi vodami z uveljavljanjem načela sonaravnosti in z upoštevanjem naravne dinamike vodotokov. 42. člen (usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti)

(1)Območje doline reke Meže z občinskim središčem se razvija ob upoštevanju značilnosti zgodovinsko pogojenega razvoja. Ohranja se območja in objekte dediščine, ki predstavljajo prepoznavne značilnosti Mežice (rudnik cinka in svinca, trško jedro Mežice, spominski park pred Narodnim domom, pokopališče, vodna žaga itd.). V dolini Meže se ohranja značilnosti obvodne kulturne krajine, zlasti obvodne pasove vegetacije, kmetijske površine na robovih naselja ter členjene gozdne robove.

(2)Na preostalem območju občine se ohranja prepoznavne značilnosti hribovitega območja s celki. Vzdržuje se kulturno krajino z značilnim prepletom kmetijske in gozdne rabe prostora. Na območju celkov se ohranja dediščinske objekte, poleg teh pa tudi značilne stanovanjske in gospodarske objekte z ohišnicami (sadovnjaki). Območja obstoječe razpršene poselitve se ohranja z obnavljanjem ali novogradnjo, ki bo upoštevala značilnosti avtohtone arhitekture (dimenzije, proporci, poudarki ipd.). 43. člen (usmeritve za varstvo kulturne dediščine)

(1)Prostorski razvoj v občini se usmerja tako, da se celostno ohranja kulturno dediščino ter značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo. Hkrati se dediščino vključuje v razvoj turizma ter se objekte in območja dediščine ureja skladno z usmeritvami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

(2)Varstvo kulturne krajine je uspešno le v sklopu celovitega varstva krajinske zgradbe (naravnih in kulturnih prvin) skozi sistem prostorskega načrtovanja in ob ohranjanju tradicionalnih rab prostora, ki jih predstavljajo kmetijstvo, gozdarstvo in poselitev. Urbanizacija na podeželju ne sme vplivati na kakovost in tipologijo profane stavbne dediščine in kulturne krajine.

(3)V prostorskem razvoju se varuje vplivno območje kulturne dediščine, določeno z zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika.

(4)Preprečiti je treba upadanje števila objektov kulturne dediščine zaradi slabega gospodarjenja z njimi in nelegalnih posegov v prostor (nelegalne rušitve). V okviru varstva stavbne dediščine se ohranja tlorisna in višinska zasnova, konstrukcijska zasnova in gradivo, oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova in razporeditev dejavnosti v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru ter ožja okolica. Pri memorialni dediščini se varujejo avtentičnost lokacije, materialna substanca in fizično pojavnost objekta, vsebinski prostorski kontekst območja z okolico (vedute). 44. člen (usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti)

(1)Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se na naravni vrednoti ne izvajajo, razen če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti ter se pri tem v sodelovanju s pristojno službo za varstvo narave predvidi omilitvene ukrepe.

(2)Na območju občine se nahajajo ali vanjo posegajo naravne vrednote: Kamniško Savinjski regijski park, Šumec, Poljana, Podkraj – mokrotni travniki in Volinjek – naravno okno idr. Na teh območjih se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji varstva, ki so podani z varstvenimi režimi v sprejetem aktu o zavarovanju.

(3)Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se ohranja ugodno stanje za habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov. Ohranja se visokodebelne travniške sadovnjake, gozdne otoke, gruče dreves, posamezna drevesa, obvodne pasove in zamočvirjena območja v kulturni krajini.

(4)Na ekološko pomembnem območju se ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, da se ohranja lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali rabo. Omogoči se tudi ponovno povezanost habitatov in populacij, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Na območje občine sega EPO Kamniško Savinjske Alpe na zahodu, celotna občina pa je uvrščena v območje izjemne prisotnosti medveda. 45. člen (območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)

(1)V občini sta opredeljeni dve vrsti potencialnih naravnih nesreč: poplavna in erozijska območja (območja z enostavnejšimi in zahtevnejšimi ukrepi). Na teh območjih naj se ne načrtujejo prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki slabšajo razmere ali povečajo tveganje za naravne nesreče.

(2)Območja poplavne in erozijske ogroženosti so določena na podlagi izdelane študije poplavne in erozijske nevarnosti (Vodnogospodarski biro Maribor, d.o.o., 2012), so vidni na grafičnem delu prikaza stanja prostora, ki je obvezna priloga OPN.

(3)V občini so erozijska območja z nizko stopnjo ogroženosti (večji del občine), na zahodu pa je območje zahtevnejših protierozijskih ukrepov. Na območjih nizke stopnje ogroženosti je treba zagotavljati, da se bodo prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtovali in izvajali ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov. Posege na območjih zahtevnejših protierozijskih ukrepov niso dopustni, če pa se tem območjem ni mogoče izogniti, je treba zagotoviti izvedbo strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki bodo zagotavljale stabilnost tal.

(4)Grobišča za zagotovitev pokopa večjega števila ljudi in živine ob naravnih nesrečah se predvidijo na območju ME93 (»Štadion«) in ME76 (»Staro pokopališče«).

(5)Za primere naravnih in drugih nesreč se kot območje za deponijo ruševin določi območje nelegalnega kopa Ježevo na vzhodnem delu občine.

(6)V vseh novih javnih objektih, katerim zakonodaja določa gradnjo zaklonišč, se mora zgraditi ustrezno dimenzionirana zaklonišča. 46. člen (območja varstva vodnih virov)

(1)Občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo in varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Skrb za ohranjanje količin in kakovosti zajetih in nezajetih vodnih virov se tudi v prihodnosti vključuje v nadzor nad uresničevanjem režimov vodovarstvenih območij, z urejanjem sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda.

(2)Potencialne nove vodne vire se zaščiti pred vsemi oblikami onesnaževanja. 47. člen (območja sanacij razvrednotenj v krajini)

(1)Razvrednotena območja je treba sanirati (škodljivi posegi v prostor, opuščena območja in objekti, divja odlagališča odpadnega materiala ipd.) ter jih z ustreznimi programi in prostorsko dokumentacijo urediti v prejšnje stanje oziroma jim nameniti nov program oziroma dejavnost.

(2)Tako območje je nelegalni kop na vzhodnem delu občine (Onkraj Meže), ki se ga sanira z možnostjo reševanja problema gradbenih odpadkov ter se ga po izvedeni sanaciji rekultivira v površine kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč. 2.1 Drugo območje sanacije je nelegalni kop pri spodnji postaji sedežnice, opredeljeno kot območje ME96-OPPN*. 48. člen (usmeritve za umeščanje gospodarske javne infrastrukture – GJI)

(1)Trase infrastrukturnih vodov je treba načrtovati čim bolj racionalno, v obstoječih infrastrukturnih koridorjih, tako da se čim manj prizadene enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter prepreči motnje v vidnem dojemanju prostora. Infrastrukturni koridorji naj se izogibajo območjem in objektom kulturne dediščine in območjem ohranjanja naravnih vrednot. Oblikovanja brežin, objektov, protihrupnih ograj, zasaditve, ureditve vodotokov ipd. ob prometnicah se izvedejo ob upoštevanju krajinski značilnosti območij, prek katerih potekajo.

(2)Novi energetski in telekomunikacijski infrastrukturni vodi se na območju naselja Mežica izvedejo podzemno, prav tako se podzemno izvedejo obstoječi vodi v naselju, ki se preurejajo. 2.1 Nadzemni vodi se ohranjajo ali na novo gradijo v primerih, ko za izvedbo podzemnih vodov ni prostorskih možnosti, če gre za poseg na območje ohranjanja narave in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg v tla ni dovoljen. 1.6 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč 49. člen (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)V izvedbenem delu tega akta so določena območja naslednjih namenskih rab zemljišč (v nadaljnjem besedilu: ONR): območja stavbnih zemljišč, območja kmetijskih zemljišč, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča.

(2)Odpiranje novih stavbnih zemljišč, ki izhaja iz potrebe po širitvi, mora biti izvedeno po predhodni strokovnih presoji v okviru priprave sprememb in dopolnitev veljavnega občinskega prostorskega načrta.

(3)Najboljša in druga kmetijska zemljišča so določena na podlagi prikaza teh zemljišč v predhodnem planskem aktu ter tudi ob upoštevanju podatkov o dejanski rabi kmetijskih zemljišč (vir podatka: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2008).

(4)Gozdna zemljišča so določena na podlagi prikaza teh zemljišč v predhodnem planskem aktu in podatka pristojne službe za upravljanje gozdove (vir podatka: ZGS, 2008).

(5)Vodna zemljišča so določena na podlagi prikaza teh zemljišč v predhodnem planskem aktu in v digitalnih topografskih podatkih (DTK5, vir podatka: Podatki za prikaz stanja prostora, MOP, 2008) ter DOF.

(6)Območja poplavne ogroženosti so določena na podlagi izdelane študije poplavne in erozijske nevarnosti (Vodnogospodarski biro Maribor, d.o.o.). Stavbna zemljišča, na katerih je s študijo opredeljena poplavna ogroženost, ohranijo status stavbnih zemljišč, vendar gradnja do izvedbe predpisanih omilitvenih ukrepov ni dovoljena.

(7)Druga zemljišča (npr. za infrastrukturo) so določena na podlagi prikaza teh zemljišč v predhodnem planskem aktu, digitalnih topografskih podatkov (DTK5, vir podatka: Prikaz stanja prostora, MOP, 2008) in ob upoštevanju smernic nosilcev urejanja prostora. 1.7 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

1. člen (usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev – PIP) Prostorski izvedbeni pogoji določajo pogoje za načrtovanje posegov v prostor glede namembnosti, lege, velikosti, oblikovanja, parcelacije, priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb, varovanja zdravja ljudi. III. IZVEDBENI DEL
2. člen (splošne določbe)

(1)Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta določa prostorske izvedbene pogoje za posamezna območja podrobnejše namenske rabe in za posamezne enote urejanja prostora.

(2)Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta prav tako določa dopustno rabo za posamezna območja namenske rabe in za posamezne enote urejanja prostora.

1. Enote urejanja, namenska raba in dopustna izraba prostora
2. člen (splošna določila o enotah urejanja prostora/EUP)

(1)Območje občine se deli na enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP). Te določajo pogoje za urejanje: 1.1 posameznih naselij oziroma njihovih delov, kadar se naselje glede na tipologijo gradnje in razvoj dejavnosti deli na več enot; 1.2 posameznih zaključenih območij razpršene poselitve in načrtovanih območij za razvoj turizma.

(2)Za posamezno EUP veljajo: 2.1 splošni prostorski izvedbeni pogoji za urejanje prostora, ki so navedeni v tem odloku; 2.2 prostorski izvedbeni pogoji (v nadaljevanju: PIP), ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab.

(3)Preglednice vsebujejo: oznako EUP, podrobnejšo namensko rabo prostora, tipologijo pozidave ter način urejanja. 53. člen (stopnja natančnosti mej)

(1)Meje enot urejanja prostora so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000, kjer meje EUP praviloma potekajo tudi po parcelnih mejah 1.1 Povsod tam, kjer meje EUP ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.

(2)Položajna natančnost mej EUP je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. Kolikor meje EUP ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja prostora odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih ortofoto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.

(3)Drugi grafični prikazi so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.

(4)V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je treba pred začetkom pridobivanja projektnih pogojev, soglasij ali soglasij za priključitev, izvesti predpisan postopek uskladitve meja.

(5)V primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen topografski podatek je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacijo poda občina v obliki upravne odločbe. 54. člen (splošna določila o namenski in podrobnejši namenski rabi prostora ter tipologiji gradnje)

(1)Površine, ki so namenjene poselitvi so: +---------------------------------------------------------------+ |S – OBMOČJA STANOVANJ | +-------------+-------------------------------------------------+ |SS |Stanovanjske površine | +-------------+-------------------------------------------------+ |SK |Površine podeželskega naselja | +---------------------------------------------------------------+ |C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI | +-------------+-------------------------------------------------+ |CU |Osrednja območja centralnih dejavnosti | +-------------+-------------------------------------------------+ |CD |Druga območja centralnih dejavnosti | +---------------------------------------------------------------+ |I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI | +-------------+-------------------------------------------------+ |IG |Gospodarske cone | +-------------+-------------------------------------------------+ |IK |Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo | +---------------------------------------------------------------+ |B – POSEBNA OBMOČJA | +-------------+-------------------------------------------------+ |BT |Površine za turizem | +---------------------------------------------------------------+ |Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN | +-------------+-------------------------------------------------+ |ZS |Površine za oddih, rekreacijo in šport | +-------------+-------------------------------------------------+ |ZP |Parki | +-------------+-------------------------------------------------+ |ZD |Druge urejene zelene površine | +-------------+-------------------------------------------------+ |ZK |Pokopališča | +---------------------------------------------------------------+ |P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN | +-------------+-------------------------------------------------+ |PC |Površine cest | +-------------+-------------------------------------------------+ |PO |Ostale prometne površine | +---------------------------------------------------------------+ |O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE | +---------------------------------------------------------------+ |E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE | +---------------------------------------------------------------+ |A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE | +---------------------------------------------------------------+ |RAZPRŠENA GRADNJA | +-------------+-------------------------------------------------+ |¦ |Zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih | | |zemljišč (informacija o dejanskem stanju) | +-------------+-------------------------------------------------+

(2)Površine zunaj ureditvenih območij: +---------------------------------------------------------------+ |K – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | +------------+--------------------------------------------------+ |K1 |najboljša kmetijska zemljišča | +------------+--------------------------------------------------+ |K2 |druga kmetijska zemljišča | +---------------------------------------------------------------+ |G – GOZDNA ZEMLJIŠČA | +------------+--------------------------------------------------+ |Gv |Varovalni gozd | +---------------------------------------------------------------+ |V – OBMOČJA VODA | +------------+--------------------------------------------------+ |VC |celinske vode | +---------------------------------------------------------------+ |L – OMOČJA MINERALNIH SUROVIN | +------------+--------------------------------------------------+ |LN |Površine nadzemnega pridobivalnega prostora | +------------+--------------------------------------------------+

(3)Delitev prostora občine po katastrskih občinah, ki v poimenovanju EUP predstavlja črkovno oznako: +------------+--------------------------------------------------+ |ME |Mežica | +------------+--------------------------------------------------+ |LO |Lom | +------------+--------------------------------------------------+ |ON |Onkraj Meže | +------------+--------------------------------------------------+ |TA |Takraj Meže | +------------+--------------------------------------------------+ |PL |Plat | +------------+--------------------------------------------------+ 2. Splošni prostorski izvedbeni pogoji 55. člen (splošna določila)

(1)Skupni PIP veljajo za vse EUP, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače.

(2)Geološkega mnenja ni treba izdelati v primeru izdelave zazidalnih ali urbanističnih preizkusov, vendar se tako pridobljeni projektni pogoji oziroma soglasja za priključitev na GJI/GJD ne morejo uporabljati v nadaljnjih upravnih postopkih oziroma se štejejo kot neuradne predhodne informacije.

1. člen (splošni PIP glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov) PIP so, glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov, podrobno opredeljeni v preglednicah podrobnih meril in pogojev posameznih podrobnih namenskih rab.
2. člen (splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1)Vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov so opredeljene v prilogi po posameznih namenskih rabah. 1.1. Njihova gradnja je dopustna, če ni v podrobnejših PIP drugače opredeljeno.

(2)Gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov so dopustne, če niso v nasprotju s področnimi predpisi. 2.1 Za gradnje, ki posegajo na območja varstvenih režimov, razvidnih iz Prikaza stanja prostora, je pred gradnjo potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe.

(3)Gradnja majhnih stavb je možna na parceli namenjeni gradnji, na kateri je že zgrajen osnovni objekt pod pogojem, da ni presežen s tem odlokom določen FZ.

(4)Pri večstanovanjskih objektih (tri in več stanovanj) nezahtevni in enostavni objekti niso dopustni kot posamični objekti, ampak le kot skupna ureditev za potrebe celotnega objekta.

(5)Pri ograjevanju stavbnih zemljišč/parcel upošteva tip, material in višino ograj, značilen za zadevno EUP. Zidovi (ne glede na material) niso dovoljeni, razen če so oblikovani integralno kot del objekta in je bilo zanje pridobljeno gradbeno dovoljenje po določilih za manj-zahtevne objekte ali zahtevne objekte; 5.1 Ograje (ne glede na zahtevnost), ki mejijo na kategorizirano cesto, se postavljajo v skladu s pogoji upravljavca prometne infrastrukture. Ne glede na ta določila pa ograje kot enostavnih/nezahtevnih objektov ni dovoljeno postavljati na parcelno mejo cestnega telesa. Za potrebe uvoza/izvoza iz stavbnih zemljišč je obvezno zagotoviti zakonsko določen »preglednostni trikotnik«.

(6)Objekti za oglaševanje se urejajo celovito, na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag ter ob pridobitvi pozitivnega soglasja občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor.

(7)Objekti za rejo živali in objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost se v primeru premajhnega razpoložljivega stavbnega zemljišča izjemoma lahko gradijo zunaj stavbnega zemljišča na kmetijskem ali gozdnem zemljišču ob pogojih: 7.1 uporaba objekta je neposredno vezana na kmetijsko dejavnost v korist kmetije (vpis v register kmetijskih gospodarstev, razpolaganje z 2 ha primerljivih kmetijskih zemljišč in da je eden od članov kmetijskega gospodarstva invalidsko in pokojninsko zavarovan kot kmet), pridobi se soglasje pristojnega občinskega upravnega organa; 7.2 objekt se umesti v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe kmetije, praviloma v največji oddaljenosti 25 m od stavbnega zemljišča ali stavbišča zahtevnih oziroma manj zahtevnih objektov; 7.3 pri umeščanju v gozd se pridobi tudi soglasje pristojnega zavoda za gozdove.

(8)Gradnja čebelnjakov je dopustna do največ 20 m2 BTP ob pogoju, da je investitor registriran čebelar. Pri umeščanju v gozd se pridobi tudi soglasje pristojnega zavoda za gozdove.

(9)Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (nezahtevni in enostavni objekti) se v primeru premajhnega razpoložljivega stavbnega zemljišča izjemoma lahko gradijo zunaj stavbnega zemljišča na kmetijskem ali gozdnem zemljišču ob pogojih: 9.1 uporaba objekta je neposredno vezana na kmetijsko dejavnost v korist kmetije (vpis v register kmetijskih gospodarstev, razpolaga z 2 ha primerljivih kmetijskih zemljišč in da je eden od članov kmetijskega gospodarstva invalidsko in pokojninsko zavarovan kot kmet), pridobi se soglasje občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo; 9.2 objekt se umesti v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe kmetije, praviloma v največji oddaljenosti 25 m od stavbnega zemljišča ali stavbišča zahtevnih oziroma manj zahtevnih objektov; 9.3 gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov (kozolec, kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, skedenj, senik, kašča, napajalno korito, krmišče, obora, grajena ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, poljska pot in gozdna prometnica) je dopustna tudi na dislociranih lokacijah; 9.4 pri umeščanju v prostor se upoštevajo krajinske značilnosti in vidna izpostavljenost, za vsak poseg se pridobi soglasje občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor; 9.5 pri umeščanju v gozd se pridobi tudi soglasje pristojnega Zavoda za gozdove.

(10)Ne glede na spreminjanje državne zakonodaje za posamezne namene enostavnih/nezahtevnih objektov veljajo določila odloka Mežica glede odmikov takšnih objektov bodisi od parcelnih mej ali sosednjih objektov, kot tudi največjih bruto površin, največjih višin stavb ali največjih bruto volumnov, določila, kot so navedena v tem odloku. 58. člen (splošni PIP o vrstah posegov)

(1)Namembnost območja EUP je določena z dopustnimi dejavnostmi na posameznih PNR. 1.1 Za vzdrževanje, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih objektov veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.

(2)Na celotnem območju, ki se ureja s tem OPN, so dopustne naslednje vrste posegov: 2.1 Dozidave in nadzidave obstoječih stavb (razen objekti razpršene gradnja, ki ne ležijo na stavbnem zemljišču in so v namenski rabi OPN vrisani s fundusom objekta) se dovolijo v tlorisni velikosti do 50 % bruto etažne površine osnovnega objekta, in sicer na tistih območjih stavbnih zemljišč, kjer je to skladno s pogoji glede lege in odmikov ter z drugimi pogoji, podanimi za posamezno podrobnejšo namensko rabo. Dozidava ali nadzidava večja od 50 % obstoječe BEP oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni novogradnjo. 2.2 Pri vzdrževanjih, rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah objektov krajevno značilne arhitekture je treba ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditev odprtin in njihova razmerja ter naklon strešin; 2.3 Za obstoječe zakonito grajene objekte se dovoli njihovo vzdrževanje, rekonstrukcije ter odstranitev objektov za gradnjo na mestu odstranjenega objekta; 2.4 Za objekte, za katere veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine, se gradnja načrtuje in izvaja s sodelovanjem pooblaščene organizacije za varstvo kulturne dediščine; 2.5 Spremembe namembnosti v takšni meri, da se ne spreminja pretežne namembnosti območja; 2.6 Postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, kolikor so v skladu z namensko rabo in resorno zakonodajo; 2.7 Ureditve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zlasti protipoplavni ukrepi; 2.8 Ureditve javnih parkirišč, če ta mejijo na območja izhodiščnih točk turizma in rekreacije v naravi; 2.9 Ureditve zelenih površin.

(3)Dovoljeno je odstopanje namembnosti posameznega objekta od predpisane namembnosti za posamezno območje, če ima obstoječi objekt tako namembnost določeno z veljavnim gradbenim dovoljenjem (GD) za največ 5 % od BEP ali BEV, kot so le-ti opredeljeni v GD. 3.1 Za takšne objekte ne veljajo določila glede dozidave in nadzidave, izhajajoče iz prve alineje zgornjega (drugega) odstavka oziroma dozidave ali nadzidave niso možne in so dovoljena le nujna vzdrževalna dela in odstranitev objektov.

(4)Nadzidave in spremembe namembnosti iz nezahtevnih in enostavnih objektov v stanovanjske in v nestanovanjske stavbe niso dovoljene. 4.1 Spremembe podrobnejše namembnosti nezahtevnih in enostavnih objektov so možne le znotraj istega sklopa, kot ga določa državna zakonodaja in znotraj višinskih, tlorisnih in oblikovnih določil taiste zakonodaje. 4.1.1 Največja višina enostavnih in nezahtevnih objektov ne sme presegati 5,0 m. Opredeljena omejitev višine ne velja za nezahtevne in enostavne stavbe, ki jim največjo višino določa že zakonodaja. Višina se meri od pohodnice do slemena stavbe. 4.1.2 Bruto volumen enostavnih in nezahtevnih objektov ne sme presegati petkratnika njegove bruto površine. Opredeljena omejitev ne velja za nezahtevne in enostavne stavbe, ki jim bruto volumen določa že zakonodaja.

(5)Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja (le kot fundus/stavbišče objekta skladno z evidenco stanja v prostoru), je dopustna izvedba vzdrževalnih del in odstranitev objektov. 5.1 Dozidave in nadzidave niso možne.

(6)Na vseh območjih je dovoljena gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega, kanalizacijskega, distribucijskega plinovodnega, toplovodnega, podzemnega elektroenergetskega omrežja, podzemnega omrežja širokopasovnih povezav ter omrežja javne razsvetljave, razen v primerih, ko takšno gradnjo ne dovoljujejo/ omogočajo določila posebnih PIP. Gradnja prenosnega plinovodnega omrežja, nadzemnih elektroenergetskih objektov, vodov in naprav ter komunikacijskih omrežij je dovoljena le pod posebnimi pogoji, ki so navedeni v poglavju Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.

(7)Na območjih, za katere se pripravi OPPN, so pred sprejemom OPPN na obstoječih zemljiških parcelah dopustni naslednji posegi: 7.1 vzdrževalna dela na obstoječih objektih ter rekonstrukcije, dozidave obstoječih objektov; 7.2 gradnja majhnih stavb kot dopolnitev obstoječe zazidave in ograj; 7.3 gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na obstoječih stavbnih zemljiščih kmetije kot nadomestitve obstoječih objektov; 7.4 odstranitve obstoječih objektov; 7.5 gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve GJI ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN; 7.6 gradnja pomožnih objektov namenjenih obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožnih objektov za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov; 7.7 tematske raziskave za namen določitve varstvenih režimov in evidentiranja stanja. 59. člen (splošni PIP o legi objektov)

(1)Odmik gradnje od parcelnih mej je predpisan tako, da ni motena sosednja posest in je možno nemoteno vzdrževanje in raba objektov v okviru stavbnega zemljišča zadevnega objekta.

(2)Odmiki od mej sosednjih zemljišč: 2.1 stavbe (nad terenom, na terenu in pod njim), če ni z regulacijskimi črtami ali z gradbeno črto obstoječih objektov določeno drugače, razen v primeru gradnje v nizu, od meje sosednjih zemljiščih s svojim najbolj izpostavljenimi točkami ne smejo bliže kot 4,00 m; 2.2 regulacijska linija garaž oziroma izvozov iz zaprtih/odprtih parkirnih prostorov, katerih izvoz ni pravokoten na os javne prometnice, znaša najmanj 6,00 m obcestnega sveta oziroma , če le-ta ni odmerjen, najmanj 6,00 m od roba utrjene bankine, a najmanj 5,00 m od parcelne mejnice GJD. S tem naj se zagotovi prostor za začasno zaustavljanje vozila na uvozu; 2.3 objekte GJI je dovoljeno graditi do meje sosednjih stavbnih zemljišč, vendar tako, da z gradbenimi deli ne posegajo v njih; 2.4 odmike objektov je dovoljeno zmanjšati od predpisanih, če zmanjšani odmik ne ruši z OPN ali OPPN vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na sosednja zemljišča, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom pisno soglašajo lastniki vseh tangiranih zemljišč in vsi pristojni soglasodajalci pod pogojem, da se ne načenjajo robovi naselij, ovirajo manipulacije na dvorišču ali zmanjšajo potrebnih površin za parkiranje po določilih PIP glede pogojev za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž.

(3)Dovoljeni odmik novih objektov od obstoječih stavb zagotavlja najmanj izpolnjevanje minimalnih svetlobno-tehničnih (glej splošni PIP za zagotavljanje osončenja), požarno-varstvenih, sanitarnih in drugih pogojev, ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru stavbnega zemljišča.

(4)Za zagotavljanje požarne varnosti za vse vrste objektov je potrebno zagotoviti ustrezne odmike od meje parcel in med objekti ter ustrezne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte, zagotoviti vire vode za gašenje, zagotovitve neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila.

(5)Pri gradnji objekta na mestu prej zakonito odstranjenega manj zahtevnega ali zahtevnega objekta, ki je imel veljavno gradbeno dovoljenje oziroma uporabno dovoljenje in čigar odmiki od sosednjih zemljišč so bili že poprej drugačni oziroma manjši od le-teh, določenih v drugem odstavku tega člena, so določila zgornjih dveh odstavkov nična. 5.1 Za takšen objekt, pod pogojem, da se objektu ne bo spreminjala njegova podrobna namenska raba in ne bo povečal (dovoljuje se zmanjšanje) volumen stavbe oziroma njegova bruto uporabna površina (dovoljuje se zmanjšanje) in da bo zagotovljeno zadostno število parkirnih mest znotraj stavbnega zemljišča in kolikor njegova lega ni v nasprotju z določili glede leg v varovanih območjih gospodarske javne infrastrukture oziroma grajenega javnega dobra, velja predpostavka, da ima zagotovljene predpisane odmike od sosednjih zemljišč. 5.2 Pri umeščanju objektov v prostor je treba upoštevati regulacijske črte, prikazane na grafičnih prilogah podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev. 5.3 Če regulacijska črta v prostoru oziroma na grafičnih prilogah podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev ne obstaja, regulacijsko mejo predstavlja mejnica javne ceste. 60. člen (bližina gozda)

(1)Kolikor stavbno zemljišče meji na gozd (v OPN zarisane osnovne namenske rabe), je treba načrtovan objekt odmakniti od gozdnega roba za višino odraslega drevesa, oziroma višino robnega gozdnega sestoja tako, da se prepreči škoda na objektih in je omogočen neoviran dostop do gozda. 1.1 Predpisani odmik je lahko izjemoma tudi manjši, vendar v primeru škode na objektu zaradi vpliva gozda odgovarja investitor tega objekta.

(2)Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da ne bodo povzročili poslabšanja pogojev za gospodarjenje z gozdovi.

(3)Za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor je treba pridobiti soglasje pristojne službe za upravljanje z gozdovi. 61. člen (zmogljivost objektov)

(1)Enostanovanjske stavbe (CC-SI-111) je možno graditi na stavbnih zemljiščih s PNR: SSe, SSv, SSe,v, SK in A ne glede na način gradnje (novogradnja, dograditev, rekonstrukcija ali gradnja po odstranitvi nekega drugega objekta) v skladu s predpisanimi faktorji ter ob zadostitvi ostalih pogojev tega odloka oziroma zakonodaje, kot so zadostno število parkirnih mest, odmiki od sosednjih zemljišč in GJI/GJD.

(2)Dvostanovanjske stavbe (CC-SI-11210) je možno graditi na stavbnih zemljiščih s PNR: SSe, SSv, SSe,v, SK in A ne glede na način gradnje (novogradnja, dograditev, rekonstrukcija ali gradnja po odstranitvi nekega drugega objekta) v skladu s predpisanimi faktorji ter ob zadostitvi ostalih pogojev tega odloka oziroma zakonodaje, kot so zadostno število parkirnih mest, odmiki od sosednjih zemljišč in GJI/GJD.

(3)Na območju naselja Mežica je mogoča rušitev, rekonstrukcija, dozidava ali novogradnja več-stanovanjskih stavb (CC-SI112) in ne-stanovanjskih stavb

(12)pod pogojem, da to dovoljujejo določila za posamezno PNR. Ob tem mora biti zagotovljeno zadostno število parkirnih mest, v skladu z določili tega odloka ter tako, da se zagotavlja osončenost sosednjih stavbnih zemljišč s pripadajočimi objekti in ob zagotavljanju opremljenosti z dvigali, kjer in kot to določa zakonodaja. 62. člen (oblikovanje objektov)

(1)Objekti in prostorske ureditve se prilagodijo objektom in ureditvam v okolici po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, ureditvam odprtega bivalnega prostora, urbani opremi in drugim kakovostnim oblikovnim značilnostim prostora. Uporabljajo se tako elementi tradicionalne arhitekture oziroma tradicionalni gradbeni materiali (npr. kamen, les) kot tudi sodobni materiali (npr. vidni beton, jeklo, vlakno-cementne oziroma polimerne fasadne plošče, nizko sijajna pločevina, steklo ipd.).

(2)Posamezne gradnje je možno oblikovati v kontrastu z okoljem zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti prostorsko dominanto, doseči večjo razpoznavnost območja, z novogradnjami na prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza ali v središčih posameznih naselij. Vlagatelj ali odgovorni projektant sta obvezana vsak tak poseg utemeljiti z idejnim projektom, ki vsebuje ustrezen prostorski (3D) prikaz. Za take gradnje je treba pridobiti projektne pogoje in soglasje Občine. Sestavni del obrazložitve je tudi upoštevanje obstoječih dominant in kvalitet v prostoru.

(3)Strehe: obliko, naklon, kritino in smeri slemen se prilagodi splošni podobi/ silhueti v EUP. Dopustne so kritine temnejših odtenkov opečne, sive, grafitno sive, rjave, črne. Na območjih razpršene poselitve (A) se priporoča uporaba lesene, opečne ali betonske kritine. Dopustne so travnate strehe. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Smer slemena poteka vzporedno z daljšo stranico objekta, izjema je možna le pri invertiranih dvokapnicah. 3.1 Slemenitev pri prizidkih k osnovnim objektom se prilagodi osnovnemu objektu tako, da z njim zagotavlja najmanj izpolnjevanje minimalnih svetlobno-tehničnih, požarno-varstvenih, sanitarnih in drugih pogojev, ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru stavbnega zemljišča. 3.2 Osvetlitev mansard je dopustna s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in se na posamezni strehi poenoteno oblikujejo. Na strešinah se dopusti namestitev sončnih sprejemnikov, ki ne smejo presegati slemena streh in so v naklonu strehe. Slemenitev poteka vedno vzporedno s plastnicami nagnjenega terena, razen izjemoma, kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na plastnice. 3.3 Pri stanovanjskih stavbah v nizu ali vrstnih stavbah je treba ob naknadnih spremembah elementov, ki posegajo v gabarit posamezne enote (streha, frčade, izzidki, balkoni itd.) izdelati arhitekturno študijo za celoten niz, ki jo potrdi občina in je sestavni del projektne dokumentacije tangiranega objekta tudi v primeru če za poseg ni potrebno gradbeno dovoljenje.

(4)Fasade: pri oblikovanju fasad se upošteva kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve oziroma drugo (struktura, materiali).

(5)Barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih/fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče. Odgovorni projektant je dolžan barvno uskladiti posamezne elemente fasade, strehe in stavbnega pohištva. 5.1 Sestavni del slehernega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), podlag za izvedbe enostavnih ali nezahtevnih objektov ali posegov v primeru vzdrževalnih del (zamenjava stavbnega pohištva na obodnicah, zamenjava kritine ali barvanje fasade) je tudi potrjena barvna lestvica stavbnega pohištva na obodnicah, kritine ali barve fasade, izdana v obliki soglasja s strani občine. 5.2 Barvna lestvica stavbnega pohištva na obodnicah, kritine in fasade, vključno s coklnom je sestavni del risnih in pisnih prilog map št. 0 in št. 1 projekta za PGD, pisnih in risnih podlag za izvedbe enostavnih ali nezahtevnih objektov ali pa v posegov v primeru rednega vzdrževanja: zamenjava stavbne kritine, zamenjava stavbnega pohištva po obodnicah in strešinah, obnova ali zamenjava končnega sloja fasade oziroma njenih posameznih elementov. 5.2.1 Občina lahko poseben barvni sistemi bodisi dovoljenih ali nedovoljenih barv objavi tudi v posebnem občinskem odloku. 5.3 Ne glede na določila zgornjih odstavkov tega člena lahko pristojni občinski organ izjemoma dovoli, v obliki projektnih pogojev ali soglasja k projektu PGD, tudi iz okolja izstopajoče barvne kombinacije fasadnih, stenskih ali strešnih elementov, če to izhaja iz zasnove ali namena stavbe oziroma kvalitet arhitekturne zasnove in je bila k projektu priložena posebna strokovna študija.

(6)Objekti in površine v javni rabi se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam. 6.1 Pri določanju kote pritličja objektov na meji z javnim prostorom se zagotovi, da se objekt s pritličjem navezuje na koto opredeljenega javnega prostora v okviru normativov glede največjih dovoljenih naklonov klančin ali stopnišč.

(7)Vlagatelji katerekoli oblike gradnje, za katero je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja, so dolžni pridobiti soglasje pri pristojnem upravnem organu občine. 63. člen (splošni PIP o stavbnih zemljiščih, aka gradbenih parcelah)

(1)Za gradnjo stavbe se določi stavbno zemljišče ki se mu določi velikost, lega in oblika. Za gradnjo stavbe na predhodno določenem stavbnem zemljišču se preveri ustreznost njene velikosti, lege in oblike.

(2)Velikost stavbnega zemljišča se določi tako: 2.1 da se na stavbnem zemljišču opredeli površine za gradnjo stavb, infrastrukturnih objektov, potrebne parkirne in manipulacijske površine, površine, namenjene zagotavljanju požarne varnosti, in zelene površine, opredeljene glede na namen gradnje, 2.2 da se upošteva s tem odlokom določene faktorje (FZ, FI, FPPP, DOBP), minimalne odmike od posestnih meja ter splošne PIP o legi objektov, 2.3 na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje v mestnem jedru) površin iz prve alineje te točke ni možno zagotavljati na stavbnem zemljišču, se parkirne, manipulacijske in zelene površine zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah. V ta namen mora investitor obvezno z občino ali lastniki takšnih površin za mirujoči promet skleniti ustrezno služnostno pogodbo za ureditev pravic parkiranja, ki predstavlja izrecni pogoj za izdajo soglasja k projektu PGD oziroma k kateri tretji drugačni obliki upravnega dovoljenja za posege v prostor.

(3)Lega in oblika stavbnega zemljišča se določi ob upoštevanju PIP o legi objektov, tako da je za predvideno gradnjo možno zagotoviti: 3.1 dostop do javne ceste, 3.2 minimalno zahtevano komunalno opremo, 3.3 skladnost z obstoječo kakovostno oziroma značilno parcelacijo v EUP, 3.4 skladnost z obstoječo reliefno razgibanostjo zemljišča, 3.5 mehansko odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higiensko in zdravstveno zaščito ter zaščito okolice, varnost pri uporabi, zaščito pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote. 64. člen (splošni PIP o parcelacijah)

(1)Za kmetije in kmetijske objekte se velikost zemljiške parcele oziroma stavbnih zemljišč določi ob upoštevanju velikosti, potreb po modernizaciji, lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora (tudi dostop, parkirišča, manipulacijski prostor za tovorna vozila, drugo mehanizacijo in za deponije) in vitalnosti kmetije.

(2)Za stanovanjske in večstanovanjske objekte se velikost zemljiške parcele določi ob upoštevanju velikosti, prostorskih potreb, lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora (tudi dostop, parkirišča, manipulacijski prostor, zbiranje odpadkov oziroma ekološke otoke). 2.1 Zemljiške parcele za nove prosto stoječe eno ali dvostanovanjske stavbe, morajo imeti površino večjo od 350 m2.

(3)Za proizvodne objekte in delavnice se velikost parcele določi ob upoštevanju velikosti, potreb po modernizaciji, lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora (tudi dostop, parkirišča, manipulacijski prostor za tovorna vozila, drugo mehanizacijo in za deponije) in vitalnosti dejavnosti.

(4)Za ostale objekte se velikost stavbnega zemljišča namenjene gradnji določi na osnovi prostorskih značilnosti in zahtev dejavnosti, za katere se izvaja prostorska ureditev ali gradnja, ob upoštevanju meril in pogojev glede lege, velikosti in zmogljivosti objektov iz tega odloka.

(5)Delitev parcel za oblikovanje novih zemljiških parcel je dopustna pod pogojem, da se nove parcele oblikujejo na podlagi določil tega odloka in da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste in pod obvezo pridobitve potrdila o namembnosti zemljišč za potrebe parcelacije.

(6)Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih stavbnih zemljišč je dopustna pod pogojem, da se nove parcele oblikujejo na podlagi določil tega odloka in da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste. Stavbno zemljišče je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja vzpostaviti kot eno samo oziroma v izjemnih primerih več celovitih zemljiških parcel, za kar pa je treba pridobiti zakonsko predpisano potrdilo o namembnosti zemljišč za potrebe parcelacije. 6.1 Delitev stavbnih zemljišč, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov (zazidana stavbna zemljišča), je dovoljena le v primeru, če novo stavbno zemljišče obstoječega objekta ustreza pogojem za velikost in oblikovanje stavbnega zemljišča objekta v skladu z določili tega odloka. 6.2 Zemljiška parcela, na kateri je predvidena gradnja, ne more imeti dvojne osnovne ali dvojne podrobne namenske rabe. V primeru dvojne osnovne namenske rabe je obvezno parcelo razdeliti tako, da se stavbno zemljišče odmeji od ostalih zemljišč drugačne namenske rabe. V primeru, ko parcela objekta leži v dveh EUP, veljajo za gradnjo tega objekta določila tiste, v kateri leži večji del stavbnega zemljišča. Objekt je lahko del ene same EUP. 6.3 Za obstoječe večstanovanjske objekte, katerim stavbno zemljišče ni bila določeno, se razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno zemljišče objekta, določi na podlagi njihovih upravnih dovoljenj za gradnjo. Če ta ne obstajajo oziroma stavbno zemljišče v njih ni bilo določeno, se stavbno zemljišče določi v okviru dejansko razpoložljivih zemljišč, katerih površine ni dovoljeno zmanjševati. Pri tem ni treba upoštevati določil odloka, ki se nanašajo na FZ, FI, DOBP, FPPP, število parkirišč, igrišča, zelenice.

(7)Ne glede na zgoraj navedena določila, je delitev parcel možna za potrebe gradnje gospodarske javne infrastrukture, v skladu z zahtevami za izgradnjo javnega infrastrukturnega objekta, kamor pa ne spadajo hišni priključki za zagotavljanje komunalne opremljenosti posameznih (samostojnih ali povezanih) stavbnih zemljišč. 65. člen (oblikovanje okolice objektov, zasaditve in urejanje odprtih površin)

(1)V največji meri se ohranja avtohtona vegetacije, pri novih zasaditvah se uporabljajo avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve dreves iglavcev (razen pacipres) v urbanih območjih (na javnih ali zasebnih površinah) zaradi nizkih korenin teh dreves niso dovoljene oziroma so možne le znotraj načrtov krajinske arhitekture za območja OPPN. 1.1 Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti javnih cest/ prometnic. 1.2 V neposredni okolici (razdalja ≤ 20,0 m) objektov v javni rabi in na območjih javnih stanovanj je prepovedano uporabljati vrste rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge rastlinske dele.

(2)Višinske razlike med stavbnimi zemljišči (gradbenimi parcelami) se praviloma urejujejo s travnatimi/zatravljenimi brežinami. Oporni zidovi so dopustni le v primerih, ko drugačna zavarovanja brežin niso možna zaradi tehničnih omejitev (npr. geologija, geomehanika, hidro-mehanska, ipd.), ali ko gradnja poteka v strmejših področjih (naklon večji od 22,5°). 2.1 Oporni zidovi se praviloma ozelenijo, razen v primerih, ko to tehnično ni izvedljivo ali, ko je to v nasprotju z oblikovalskimi pristopi obstoječe stavbe oziroma predvidenega objekta. 2.2 Ne glede na zapisana določila pa podpornih škarp ni dovoljeno postavljati na parcelno mejo cestnega telesa oziroma objektov javnega značaja (občinske ali državne kategorizirane ceste, ureditvah ob vodnih telesih itd.). 2.2.1 Za potrebe uvoza/izvoza iz stavbnih zemljišč je obvezno zagotoviti zakonsko določen »preglednostni trikotnik«. 2.3 Omenjena določila glede umestitve škarp/podpornih zidov in oblikovanja škarp ne veljajo v primerih, ko se izvajajo ureditve javnega značaja ob infrastrukturnem objektu javnega značaja, veljajo pa splošni PIP iz poglavja 2.1 tega odloka.

(3)Obvezna je usklajenost oblikovanja javnih tlakovanih površin in materialov z arhitekturo robnih objektov, obstoječo urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Ni dopustna uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov.

(4)Na območju naselij se drevesna vegetacija v čim večji meri ohranja. Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od osi debla drevesa je najmanj 2 m, če ni s posebnim predpisom drugače določeno. 4.1 Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, ki imajo pomembno vlogo v prostoru, se odstranjena drevesa nadomestijo na območju stavbnih zemljišč novega objekta v skladu z njegovo namembnostjo in obsegom zelenih površin na parceli. 4.2 Določilo zgornje točke ne velja za sadna drevesa.

(5)Dostopne poti in funkcionalne površine se prilagajajo terenu tako, da je treba urediti čim manj vkopov in nasipov ter drugih vidno izpostavljenih posegov.

(6)Urejanje zelenih površin in krajinskih ureditev, v sklopu drugih namenskih rab, se izvaja na podlagi projektne dokumentacije, kjer se upošteva: značilnosti terena, rastiščne pogoje, osončenost, oblikovno skladnost z okolico, programsko usklajenost, glede na skupine uporabnikov prostora, zahteve iz predpisov, ki urejajo izbor materialov, rastlin itd.

(7)Obveza občine je v roku, ne daljšem od štirih let od začetka veljave tega OPN, vzpostaviti javni kataster občinskih dreves kot tudi kataster zasebnih dreves znotraj območij urbanističnega načrta oziroma posameznih EUP, katerih obseg na višini enega metra (merjeno ob deblu) znaša več kot 1,25 m oziroma pri specifičnih drevesnih vrstah (npr. okroglokrošnji javor Acer Platanoides »Globosum«, japonska češnja Prunus Serrulata »Kanzan«, octovec/ kisovec Rhus Typhina in podobni) najmanj 0,60 m. Občina bo za ta namen sprejela poseben odlok.

(8)Obveza občine je, da v roku, ne daljšem od štirih let od začetka veljave tega OPN, vzpostavi javni kataster zelenih površin/ odprtega javnega bivalnega prostora in v ta namen sprejme poseben odlok. 66. člen (pogoji za oblikovanje urbane opreme)

(1)Obvezno je enotno oblikovanje urbane opreme in objektov oziroma predmetov, s katerim se opremljajo odprte bivalne površine/javne površine. Lociranje le-teh je predpisano tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

(2)Obveza pri umeščanju spominskih obeležij, turističnih in reklamnih oznak določa, da se z njimi vsebinsko in oblikovno dopolnjuje javni prostor, vizualno ne degradirajo prostora, ne zastirajo značilnih pogledov in ne ovirajo prometa ter vzdrževanja infrastrukturnih naprav. 2.1 Prometna, okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura 67. člen (splošni PIP o priključevanju objektov na GJI in GJD)

(1)Vsa GJI in GJD se sme načrtovati, graditi, uporabljati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi na vseh območjih, razen na območjih predvidenih OPPN. 1.1 Na območjih predvidenih OPPN je treba pred sprejemom za vse tovrstne posege izdelati posebno strokovno podlago, ki jo mora z ustreznim sklepom sprejeti občinski svet.

(2)Vsi posegi na GJI ter vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, se izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne GJI.

(3)Komunalne vode je treba v čim večji možni meri združiti v isto traso, z upoštevanjem tehničnih normativov sleherne vrste GJI in možnosti dostopa do vodov.

(4)Vsi vodi in objekti GJI morajo biti umeščeni v prostor tako, da sta omogočeni nemoteno obratovanje in vzdrževanje ter da je možno priključevanje objektov nanje.

(5)Vode GJI na urbanih območjih ter na območjih varstva kulturne dediščine, je treba izvesti podzemno. Če je potek vodov predlagan preko območij arheoloških najdišč, se odločitev o poteku vodov sprejme na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav. 68. člen (splošni PIP za gradnjo in urejanje cestnega omrežja)

(1)Načrtovanje, gradnja in vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture zavezuje skladnost z zakonskimi določili in veljavnimi predpisi s področja prometa.

(2)Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se: 2.1 znotraj namenske rabe površine za ceste (PC) prenavljajo po določilih resorne zakonodaje; 2.2 znotraj predvidenih OPPN v skladu z določili točke 1.1 prejšnjega člena; 2.3 na preostalih območjih pa skladno z določili tega odloka ter resorne zakonodaje.

(3)Dovoze in priključke na cestno mrežo je obvezno urediti tako, da bo zagotovljena zadostna preglednost in varnost v prometu. Za vse nove ureditve in posege, je treba pridobiti soglasje in dovoljenje upravljavca cest in občine. Na javno cesto je dovoljena priključitev več objektov s skupnim priključkom.

(4)V naseljih je treba ob cestah izvesti hodnike za pešce s poglobitvijo robnikov in javno razsvetljavo. 4.1. Pri osvetljevanju javnih površin je obvezno upoštevati veljavne poročne predpise, upoštevanje prometne varnosti, energetske učinkovitosti in omejitev glede svetlobnega onesnaževanja.

(5)Glavne ceste se na območju naselja (razen, kjer to utemeljeno tehnično ni izvedljivo) izvede v profilu: vozišče 2 x 3,25 m z dodatnimi sredinskimi tretjimi zavijalnimi pasovi 1 x 3,00 m, robni pas 2 x 0,25 m, varovalni pas 0,50 m. Na lokalnih cestah je ob rekonstrukcijah predpisan minimalni profil za javno cesto z voziščem širine 2 x 2,75 m izven naselja in 2 x 3,00 m v naselju ob obveznem upoštevanju naslednjih odstavkov tega člena spodaj, razen kjer to utemeljeno tehnično ni izvedljivo.

(6)Glede na prostorske možnosti se vzdolž vseh cest uredi hodnike za pešce širine 1,50 m in kolesarske steze 2 x 1,50 m.

(7)Istočasno se vzdolž obstoječih prometnic povsod, kjer prostorske možnosti to dopuščajo, pri novih prometnicah pa obvezno, umeščajo najmanj enoredni drevoredi, in sicer na osni razdalji najmanj 6,0 m, a tako, da pri tem ne posegajo v določila člena glede gradnje parkirnih mest. 7.1 Obveza urejanja drevoredov velja znotraj območja urbanističnega načrta, na ostalih območjih pa je za zagotavljanje trajnostnega razvoja in kvalitete zraka priporočljiva.

(8)Vsa predvidena prečkanja državne in lokalne cestne infrastrukture oziroma grajenega javnega dobra (GJD) je treba izvesti s podbijanjem oziroma podvrtanjem vozišča. Prečnega prekopa na cestah se ne dovoljuje. 8.1 Izjemoma je dovoljeno izvesti prečni prekop pod pogojem, da v primeru ko podbijanje oziroma podvrtanje cestnega telesa ni izvedljivo, investitor pridobi pravnomočno izjavo pooblaščenega in registriranega izvajalca del o fizični neizvedljivosti podbijanja/ podvrtanja ter za izvedbo prečnega prekopa zaprosi za dovoljenje ustrezen državni ali lokalni upravni organ oziroma upravljavca. Pozitivno soglasje mora pridobiti najmanj deset dni pred izvajanjem terenskih del, povezanih s predvidenim prekopom.

(9)Instalacije v cestnem telesu se izvedejo kot napeljave v posebnih ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez ponovnih posegov v cestno telo.

(10)Gradbena jama se izvede s pravilnim razprtjem in voziščem, zavarovanim proti vdiranju. Na delu trase, kjer se predvidi prečno križanje cestnega telesa s podvrtanjem oziroma podbitjem, je investitor oziroma izvajalec dolžan izvesti sanacijo gradbenega posega tako, da se prepreči kakršnokoli zmanjšanje nosilnosti vozišča (posedanje vozišča).

(11)Cestno omrežje se gradi in rekonstruira tako, da zagotavlja neovirano dostopnost in uporabnost do javnega prostora vsem skupinam uporabnikov.

(12)Pri rekonstrukciji ali gradnji javnih prometnic se vzporedno z zakonsko predpisano obliko projektne dokumentacije za takšno gradnjo obvezno pripravi tudi projekt neprometnega označevanja. 69. člen (splošni PIP pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)

(1)Pri izračunu parkirnih mest je treba, glede na namembnost oziroma dejavnost, upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju: PM): 1.1 stanovanjska enota ≥ 2 PM 1.2 počitniška enota ≥1 PM/enoto 1.3 upravni in poslovni prostori ≥ 1 PM na 35m² BTP 1.4 trgovske stavbe ≥ 1 PM na 25m² BTP 1.5 obrtne dejavnosti ≥ 1,5 PM na 2 zaposlena 1.6 gostinstvo ≥1 PM na 4 sedeže.

(2)Pri določanju parkirnih mest za objekte v javni rabi ali večstanovanjskih stavbah se zagotovi najmanj 5 % PM oziroma vsaj 1 PM za invalide na ≤ 20 običajnih PM. 2.1 Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje ali daljše od 10 PM je treba ozeleniti z najmanj enim drevesom na 3 PM. Zahtevana je sorazmerna enakomernost razporeditve dreves.

(3)Za vse ostale velja število parkirnih mest, kot je določeno s Tehničnimi normativi za urejanje mestnih prometnih površin Fakultete za gradbeništvo v Ljubljani oziroma drugimi sprejetimi normativi s tega področja.

(4)V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva določila za objekte z največjimi potrebami/zahtevami po istočasnem parkiranju a tako, da se zagotovi najmanj minimalno število PM za sleherno od dejavnosti.

(5)Obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati. Pri novih/ predvidenih večstanovanjskih objektih z več kot 14 stanovanjskimi enotami je treba najmanj 50 % parkirnih mest zagotavljati v podzemni garaži, razen če gradnja podzemne garaže zaradi tehničnih ovir ni mogoča oziroma bi povzročila nesorazmerno velike stroške. 5.1 »Nesorazmernost« pomeni dvig končne gradbene vrednosti 1,0 m2 bruto uporabne površine stavbe za 50 % nad vsoto, kot bi jo zahtevala gradnja brez izvedbe podzemnih garaž.

(6)Parkirna mesta in garaže za dve ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t, in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih niso dovoljene. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo: I, P, T, E, O in F.

(7)Pri gradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti stavb je investitor obvezan na stavbnem zemljišču zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce v skladu z določili resorne zakonodaje in po določilih tega člena. Če le-ta ne more zagotoviti ustreznega števila parkirišč na lastnem zemljišču, je obvezan urediti predpisano število parkirnih površin v obliki parkirišča pogodbeno (služnost ali gradbena pravica) na drugem zemljišču, pri tem pa ni dovoljeno ob štetju potrebnega števila PP upoštevati javnih parkirišč.

(8)Parkirna mesta in javne garaže se gradijo in rekonstruirajo tako, da zagotavlja neovirano dostopnost in uporabnost do javnega prostora vsem skupinam uporabnikov. 70. člen (splošni PIP za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)

(1)Pri vzporednem vodenju vodovoda in kanalizacije za odvajanje odpadne vode, je treba zagotoviti odmike v skladu z veljavnimi tehničnimi normativi in zakonodajo.

(2)Vsi obstoječi in predvideni objekti na območjih, kjer je priključitev na takšno omrežje možna, so obvezani k priključitvi na le-to v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni možna, se na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dovoli začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje, kapnica, cisterna.

(3)Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali interni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestijo bodisi nadtalni ali podtalni hidranti, umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku ne manjšem od 1,00 m od utrjenih površin. 3.1 Na območjih obstoječe pozidave se zahteve za zagotavljanje požarne varnosti udejanjajo vzporedno z umeščanjem GJI in javnih prometnic v prostor, na območjih, kjer je predvidena izdelava OPPN, pa so sestavni del le-teh in predpogoj za začetek gradnje stavb na teh območjih. 3.2 Na območjih razpršene poselitve je mogoča tudi ureditev požarnih bazenov, ki se lahko sekundarno uporabljajo tudi v namene dodatne turistične ponudbe na kmetiji.

(4)Pri umeščanju objektov na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) v prostor obvezno zagotoviti optimalno delovanje sistema.

(5)Za preprečitev nepooblaščenega pristopa na najožja območja zajetij in vodohranov je obvezno le-ta zavarovati z zaščitno ograjo.

(6)Na območju občine bodo, v okviru usmeritev za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščiteni tisti viri pitne vode, ki so pomembni za oskrbo v spremenjenih razmerah.

(7)Na trasi izvedenega javnega vodovoda ni dovoljena izgradnja podzemnih ali nadzemnih objektov, sajenje dreves ali trajnih nasadov, postavljanje garaž, barak, ograj, drogov javne razsvetljave ali gradnja drugih podzemnih instalacij, nasipavanje ali odvzemanje materiala, ki bi povzročal poškodbe vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje in vzdrževanje. Na poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.

(8)Na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: 8.1 da je oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja od 200,00 m ali 8.2 da je izvedba priključka stavbe oziroma GIO na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški (ta poselitvena območja oziroma njihovi deli so določeni v občinskem programu komunalnega opremljanja naselij).

(9)Pri določitvi upravljavcev zasebnih vodovodov je z odlokom določeno, da je obvezno imenovati znanega upravljavca za zasebni vodovod, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem na tem območju ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost. 71. člen (splošni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)

(1)Celotno kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno vodotesno in preko kolektorjev speljano na čistilno napravo. Vsi obstoječi in predvideni objekti na območjih, kjer je priključitev na takšno omrežje možna, so obvezani priključitvi, v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Če priključitev objektov na kanalizacijsko omrežje zaradi fizičnih ovir ali velike oddaljenosti ni možna, se na podlagi pozitivnega soglasja upravljavca kanalizacijskega omrežja dovoli začasno ali trajno odvajanje odpadne vode v MČN ali nepretočne greznice. MČN in nepretočne greznice je obvezno redno vzdrževati in evidentirati pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode.

(2)Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja je treba predvideti na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki itd.).

(3)Na območjih, na katerih razpoložljiv prostor in značilnosti tal omogočajo ponikanje, je treba zagotoviti bogatenje podtalnice, s ponikanjem čiste padavinske vode s strešin, terasastih površin, dvorišč in drugih utrjenih površin. Čista padavinska voda iz navedenih površin se dovoljuje uporabiti tudi za sanitarne ali tehnološke potrebe.

(4)Kjer ponikanje padavinske vode ni možno, se le-ta, v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja, odvaja v padavinsko kanalizacijo oziroma kontrolirano v recipient.

(5)Padavinske in zaledne vode z zasebnih površin ne smejo odtekati na javne in prometne površine, prav tako pa ne smejo biti speljane v odvajalne naprave padavinskih in zalednih voda z javnih površin, razen v primeru, če je le-to upoštevano pri načrtovanju in gradnji kanalizacijskega omrežja in je bilo za takšen način odvajanja pridobljeno ustrezno soglasje za priključitev. 5.1 Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih zemljiških parcelah ne smejo odtekati na druge/sosednje parcele brez soglasja lastnikov.

(6)Trase in jaški kanalizacijskih vodov morajo potekati izven vozišča. Kadar to ni možno, morajo biti jaški na vozišču umeščeni izven kolesnic vozil. 72. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)

(1)Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih. Odpadke pooblaščena služba redno odvaža na deponijo komunalnih odpadkov.

(2)Zbirno mesto za komunalne odpadke se umešča v objektu ali na stavbnem zemljišču objekta, ki mu pripada, tako da so dostopna vozilom za odvoz. Če to zaradi danosti prostora ni možno, izvajalec javne službe ravnanja z odpadki ob pisnem soglasju pristojne občinske službe, določi zbirno mesto na javni površini. Zbirno mesto se ureja na utrjeni površini.

(3)Prevzemno mesto mesta za komunalne odpadke ne smejo biti na prometnih površinah, pločnikih, zelenicah in vizualno izpostavljena, a hkrati dostopna za vozila, ki zbirajo odpadke.

(4)Za ločeno