← Slovenija

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (uradno prečiščeno besedilo) (ZFPPIPP-UPB7), stran 7537.

Na podlagi drugega odstavka

  1. člena Poslovnika državnega zbora in sklepa Državnega zbora z dne
  3. 2013 je Državni zbor na seji dne
  5. 2013 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki obsega: – Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP (Uradni list RS, št. 126/07 z dne
  7. 2007), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-A (Uradni list RS, št. 40/09 z dne
  9. 2009), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-B (Uradni list RS, št. 59/09 z dne
  11. 2009), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-C (Uradni list RS, št. 52/10 z dne
  13. 2010), – Avtentično razlago
  14. točke prvega odstavka
  15. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ORZFPPIPP21 (Uradni list RS, št. 106/10 z dne
  17. 2010), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-D (Uradni list RS, št. 26/11 z dne
  19. 2011), – Avtentično razlago
  20. točke prvega odstavka
  21. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ORZFPPIPP21-1 (Uradni list RS, št. 47/11 z dne
  23. 2011), – Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb – ZPUOOD (Uradni list RS, št. 87/11 z dne
  25. 2011), – Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi
  26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kolikor se nanaša na predpis iz
  27. točke prvega odstavka
  28. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in na opravila upravitelja v stečajnem postopku, na katera ta zakon veže pravico do nagrade upravitelju, opravljena pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, št. U-I-185/10 (Uradni list RS, št. 23/12 z dne
  30. 2012), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-E (Uradni list RS, št. 47/13 z dne
  32. 2013). Št. 450-01/13-19/3 Ljubljana, dne
  33. junija 2013 EPA 1230-VI Državni zbor Republike Slovenije Janko Veber l.r. Predsednik Z A K O N O FINANČNEM POSLOVANJU, POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEM PRENEHANJU (uradno prečiščeno besedilo) (ZFPPIPP-UPB7)
  34. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE Oddelek 1.1: Vsebina zakona
  35. člen (vsebina zakona) Ta zakon ureja:
  36. finančno poslovanje pravnih oseb,
  37. postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter
  38. postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb. 1.a člen (posebna ureditev) Poseben zakon ureja pospešeni postopek zaradi neposredno grozeče ali že nastale insolventnosti v primeru, ko dolžnik in večina upnikov po načelu sorazmernosti sklenejo poseben dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij, katerega pravne posledice veljajo tudi za tiste upnike, ki takšnega dogovora niso sklenili.
  39. člen (prenos in izvajanje predpisov EU)

(1)S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata:
  1. Direktiva 2001/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  2. marca 2001 o reorganizaciji in prenehanju zavarovalnic (UL L št. 110 z dne
  3. aprila 2001, str. 28) in
  4. Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  5. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L št. 125 z dne
  6. maja 2001, str. 15).
(2)S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje Uredbe Sveta št. 1346/2000 z dne
  1. maja 2000 o insolvenčnih postopkih (UL L št. 160 z dne
  2. junija 2000, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1346/2000). Oddelek 1.2: Opredelitev pojmov in kratic
  3. člen (namen opredelitve pojmov)
(1)V oddelku 1.2 tega zakona so opredeljeni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, če ni za posamezen pojem določeno, da je namen njegove opredelitve ožji.
(2)V oddelku 8.1 tega zakona so opredeljeni pojmi, uporabljeni v
  1. poglavju tega zakona.
  2. člen (kratice drugih zakonov) V tem zakonu so uporabljene naslednje kratice drugih zakonov:
  3. OZ je Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/01, 32/04 – UROZ195, 28/06 – odločba US, 29/07 – odločba US in 40/07 – OZ-A),
  4. ZD je Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 17/91-I – ZUDE, 13/94 – ZN, 40/94 – odločba US, 82/94 – ZN-B, 117/00 – odločba US, 67/01, 83/01 – OZ),
  5. ZGD-1 je Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 – popravek 26/07 – ZSDU-B, 33/07 – ZSReg-B in 67/07 – ZTFI),
  6. ZIZ je Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo in 67/07 – ZS-G),
  7. ZNVP je Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo in 67/07 – ZTFI),
  8. ZSReg je Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo),
  9. ZZK-1 je Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03).
  10. člen (postopki zaradi insolvetnosti)
(1)Postopki zaradi insolventnosti so:
  1. postopek prisilne poravnave,
  2. postopek poenostavljene prisilne poravnave in
  3. stečajni postopki.
(2)Stečajni postopki so:
  1. stečajni postopek nad pravno osebo,
  2. postopek osebnega stečaja in
  3. postopek stečaja zapuščine.
  4. člen (postopka prisilnega prenehanja) Postopka prisilnega prenehanja sta:
  5. izbris iz sodnega registra brez likvidacije in
  6. prisilna likvidacija.
  7. člen (pravna oseba, podjetnik, zasebnik in potrošnik)
(1)Gospodarska družba je pravna oseba, organizirana v eni od oblik iz tretjega odstavka 3. člena ZGD-1.
(2)Podjetnik ali podjetnica (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) je fizična oseba iz šestega odstavka 3. člena ZGD-1.
(3)Zavod ali javni zavod je zavod ali javni zavod po zakonu, ki ureja zavode.
(4)Zadruga je zadruga po zakonu, ki ureja zadruge.
(5)Društvo je društvo po zakonu, ki ureja društva.
(6)Javni sklad je javni sklad po zakonu, ki ureja javne sklade.
(7)Zasebnik je zdravnik, notar, odvetnik, kmet ali druga fizična oseba, ki ni podjetnik in ki kot poklic opravlja določeno dejavnost.
(8)Potrošnik ali potrošnica (v nadaljnjem besedilu: potrošnik) je fizična oseba, ki ni niti podjetnik niti zasebnik. 8. člen (poslovodstvo, organ nadzora in zastopniki pravne osebe)
(1)Poslovodstvo:
  1. ima pri gospodarski družbi pomen, opredeljen v
  2. členu ZGD-1,
  3. je pri zavodu direktor ali drug poslovodni organ zavoda,
  4. je pri zadrugi upravni odbor ali predsednik zadruge,
  5. je pri javnem skladu uprava,
  6. je pri drugi pravni osebi organ, ki je po zakonu ali njenih pravilih pristojen in odgovoren za vodenje njenih poslov.
(2)Organ nadzora je:
  1. pri delniški družbi z dvotirnim sistemom upravljanja ali javnem skladu nadzorni svet,
  2. pri delniški družbi z enotirnim sistemom upravljanja upravni odbor,
  3. pri družbi z omejeno odgovornostjo nadzorni svet, če ga družba ima,
  4. pri zavodu svet ali drug kolegijski organ upravljanja zavoda,
  5. pri zadrugi nadzorni odbor zadruge, če ga zadruga ima,
  6. pri drugi pravni osebi organ, ki je po zakonu ali njenih pravilih pristojen in odgovoren za nadzor nad vodenjem njenih poslov.
(3)Zastopnik oziroma zastopnica (v nadaljnjem besedilu: zastopnik) pravne osebe je oseba, ki v pravni osebi opravlja funkcijo, za katero zakon ali pravila pravne osebe določajo, da oseba z imenovanjem na to funkcijo pridobi upravičenje zastopati pravno osebo.
(4)Član oziroma članica (v nadaljnjem besedilu: član) poslovodstva ali organa nadzora je oseba, ki je bila imenovana za opravljanje funkcije poslovodstva ali organa nadzora. 9. člen (družbenik, pravila pravne osebe in delež)
(1)Družbenik oziroma družbenica (v nadaljnjem besedilu: družbenik) je:
  1. družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo, komanditne družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo,
  2. delničar oziroma delničarka (v nadaljnjem besedilu: delničar) delniške družbe ali komanditne delniške družbe,
  3. ustanovitelj oziroma ustanoviteljica (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj) ali član druge pravne osebe.
(2)Pravila pravne osebe so:
  1. pri družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditni družbi ali družbi z omejeno odgovornostjo: družbena pogodba,
  2. pri delniški družbi ali komanditni delniški družbi: statut,
  3. pri drugi pravni osebi: akt o ustanovitvi ali drug pravni akt, s katerim družbeniki v skladu z zakonom uredijo medsebojna pravna razmerja.
(3)Delež družbenika je delež, v sorazmerju s katerim je družbenik po zakonu ali pravilih pravne osebe upravičen prejeti izplačilo iz premoženja pravne osebe po plačilu vseh terjatev upnikov oziroma upnic (v nadaljnjem besedilu: upnik) te pravne osebe.
(4)Osebno odgovorni družbenik je družbenik osebne družbe ali druge pravne osebe, ki je po zakonu ali pravilih te pravne osebe odgovoren za njene obveznosti. 10. člen (premoženje, obveznosti in kapital)
(1)Premoženje posamezne osebe so:
  1. stvari v njeni lasti,
  2. njene terjatve in
  3. njene druge premoženjske pravice.
(2)Obveznosti posamezne osebe so vse njene obligacijske in druge denarne in nedenarne obveznosti do njenih upnikov.
(3)Čista vrednost premoženja posamezne osebe pomeni razliko med vrednostjo njenega premoženja in višino njenih obveznosti.
(4)Kapital pomeni:
  1. pri gospodarski družbi in podjetniku: kapital v računovodskem pomenu in vključuje vse sestavine kapitala, ki se izkazujejo v bilanci stanja po
  2. členu ZGD-1,
  3. pri drugi pravni osebi: čista vrednost njenega premoženja.
  4. člen (kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnost; kapitalska ustreznost; dolgoročni viri financiranja)
(1)Kratkoročna plačilna sposobnost je sposobnost pravne ali fizične osebe v določenem časovnem obdobju poravnati vse obveznosti, ki so zapadle v tem časovnem obdobju.
(2)Dolgoročna plačilna sposobnost je trajna sposobnost pravne ali fizične osebe izpolniti vse obveznosti ob njihovi zapadlosti.
(3)Pravna oseba ali podjetnik je dolgoročno plačilno sposoben, če je obseg njegovih dolgoročnih virov financiranja zadosten glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljen pri opravljanju teh poslov (v nadaljnjem besedilu: kapitalska ustreznost).
(4)Dolgoročni viri financiranja pravne osebe ali podjetnika so:
  1. kapital kot njegov lastni vir financiranja in
  2. tiste njegove obveznosti kot tuji dolgoročni viri financiranja, ki so po svojih lastnostih in namenu v skladu s pravili poslovnofinančne stroke primerne za kritje obveznosti iz poslovanja in izgub zaradi tveganj, ki jim je pravna oseba ali podjetnik izpostavljen pri svojem poslovanju.
  3. člen (pravila poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij)
(1)Pravila poslovnofinančne stroke so:
  1. poslovnofinančna načela in standardi, ki jih sprejme Slovenski inštitut za revizijo v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, ter
  2. druga izkustvena pravila skrbnega finančnega poslovanja, ki so splošno uveljavljena v poslovnofinančni stroki.
(2)Pravila stroke upravljanja podjetij so izkustvena pravila skrbnega upravljanja podjetij, ki so splošno uveljavljena v stroki upravljanja podjetij.
  1. člen (finančno poslovanje) Finančno poslovanje je zagotavljanje finančnih sredstev, upravljanje finančnih sredstev in njihovih virov ter razporejanje virov finančnih sredstev zaradi zagotavljanja pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti ali drugih poslov.
  2. člen (insolventnost)
(1)Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik oziroma dolžnica (v nadaljnjem besedilu: dolžnik):
  1. v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (v nadaljnjem besedilu: trajnejša nelikvidnost), ali
  2. postane dolgoročno plačilno nesposoben.
(2)Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik trajneje nelikviden:
  1. pri dolžniku, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik: – če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, ali – če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka, ali – če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi,
  2. pri dolžniku, nad katerim je tekel postopek prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, če za več kot dva meseca zamuja: – s plačilom svojih obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave ali – s plačilom svojih obveznosti do ločitvenih upnikov, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ali – z izvedbo drugih ukrepov finančnega prestrukturiranja, določenih v načrtu finančnega prestrukturiranja,
  3. pri dolžniku, ki je potrošnik: – če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev, ali – če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 eurov.
(3)Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik postal dolgoročno plačilno nesposoben:
  1. če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti (v nadaljnjem besedilu: prezadolženost),
  2. pri dolžniku, ki je kapitalska družba: tudi če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.
(4)Velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden, če za več kot tri mesece zamuja:
  1. s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali
  2. s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka.
  3. člen (finančno prestrukturiranje) Finančno prestrukturiranje je celota ukrepov, ki se izvedejo, da bi dolžnik postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben (v nadaljnjem besedilu: ukrep finančnega prestrukturiranja), in lahko vključujejo:
  4. zmanjšanje in odložitev zapadlosti dolžnikovih obveznosti,
  5. pri kapitalski družbi: izvedbo povečanja osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do dolžnika, ali z novimi denarnimi vložki in
  6. druge ukrepe, katerih izvedba v skladu s pravili poslovnofinančne stroke omogoča odpravo vzrokov dolžnikove insolventnosti in zagotavlja, da dolžnik postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben.
  7. člen (insolventni dolžnik) Insolventni dolžnik je pravna ali fizična oseba, nad katero se v skladu s tem zakonom začne postopek zaradi insolventnosti.
  8. člen (identifikacijski podatki o dolžniku in upniku)
(1)Identifikacijski podatki o dolžniku, ki je pravna oseba, so:
  1. firma ali ime, sedež in poslovni naslov,
  2. matična številka, s katero je vpisan v sodnem ali poslovnem registru.
(2)Identifikacijski podatki o dolžniku, ki je podjetnik ali zasebnik, so:
  1. osebno ime,
  2. podatki, s katerimi je vpisan v poslovnem registru: – firma, sedež in poslovni naslov, – matična številka in
  3. v postopku osebnega stečaja tudi podatki iz
  4. do
  5. točke tretjega odstavka tega člena.
(3)Identifikacijski podatki o dolžniku, ki je potrošnik, so:
  1. osebno ime,
  2. naslov stalnega prebivališča,
  3. datum rojstva in
  4. EMŠO, če je dolžnik vpisan v centralni register prebivalstva, in davčna številka, če je dolžnik vpisan v davčni register.
(4)Če zakon določa, da mora upnikova vloga v postopku vsebovati identifikacijske podatke o dolžniku, za dolžnika, ki je fizična oseba, ni treba, da bi vsebovala podatek iz 4. točke tretjega odstavka tega člena, temveč ta podatek pridobi sodišče po uradni dolžnosti iz centralnega registra prebivalstva oziroma davčnega registra.
(5)Za identifikacijske podatke o zapustniku se pri stečaju zapuščine smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek tega člena.
(6)Za identifikacijske podatke o upniku se smiselno uporabljajo prvi odstavek,
  1. in
  2. točka drugega odstavka ter
  3. in
  4. točka tretjega odstavka tega člena.
(7)Identifikacijski podatki o dolžniku in drugi podatki o postopku zaradi insolventnosti se vodijo po
  1. a členu in objavljajo po
  2. členu tega zakona:
  3. zaradi varnosti pravnega prometa in
  4. da se upnikom omogoči popolna identifikacija dolžnika zaradi pravočasne prijave terjatev v postopku zaradi insolventnosti in uresničevanja drugih pravic v tem postopku.
  5. člen (ožje povezana oseba) Ožje povezana oseba posamezne osebe je:
  6. njen zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, ki ima po zakonu enake premoženjske posledice kot zakonska zveza, ali oseba, s katero živi v istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti,
  7. otrok ali posvojenec te osebe ali osebe iz
  8. točke tega člena, ki nima polne poslovne sposobnosti,
  9. polnoletni otrok ali posvojenec,
  10. starši ali posvojitelji,
  11. bratje in sestre,
  12. oseba, ki z njo živi v skupnem gospodinjstvu,
  13. druga oseba, ki nima polne poslovne sposobnosti in ji je dodeljena v skrbništvo.
  14. člen (ločitvena pravica; ločitveni upnik)
(1)Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja.
(2)Ločitveni upnik je upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja terjatev, zavarovano z ločitveno pravico. 20. člen (nedenarna, zavarovana in nezavarovana terjatev)
(1)Terjatev je pravica upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, katerega predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev.
(2)Nedenarna terjatev je terjatev upnika od dolžnika zahtevati izpolnitev nedenarne dajatve ali izvedbo storitve.
(3)Zavarovana terjatev je terjatev upnika, ki je zavarovana z ločitveno pravico.
(4)Nezavarovana terjatev je terjatev upnika, ki ni zavarovana z ločitveno pravico.
(5)Kot nezavarovana terjatev se obravnava tudi tisti del zneska terjatve ločitvenega upnika, za katerega znesek terjatve presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. 21. člen (prednostne, podrejene in navadne terjatve)
(1)Prednostne terjatve so naslednje nezavarovane terjatve:
  1. plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,
  2. odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni,
  3. neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov,
  4. plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka,
  5. odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka ali med postopkom postalo nepotrebno,
  6. davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z izplačili iz 1., 3.,
  7. in
  8. točke tega odstavka,
  9. nadomestilo za neizrabljen letni dopust za tekoče koledarsko leto. ("Avtentična razlaga
  10. točke prvega odstavka
  11. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ORZFPPIPP21-1 določa: "
  12. točko prvega odstavka
  13. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 52/09, 52/10, 106/10 – ORZFPPIPP21 in 26/11) je treba razumeti tako, da se štejejo kot prednostne terjatve v postopku zaradi insolventnosti med plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred začetkom postopka tudi denarna povračila (odškodnine) namesto odpovednega roka za prenehanje delovnega razmerja, dogovorjena med delodajalcem in delavci po zakonu, ki ureja delovna razmerja in sicer v sorazmernem delu, glede na čas od sklenitve dogovora do začetka postopka zaradi insolventnosti.") (Avtentična razlaga
  14. točke prvega odstavka
  15. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ORZFPPIPP21) določa: "
  16. točko prvega odstavka
  17. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09 in 52/10) je treba razumeti tako, da se tudi v postopku prisilne poravnave štejejo za prednostne terjatve neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave, in ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.")
(2)V stečajnem postopku so prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka.
(3)Podrejene terjatve so nezavarovane terjatve, ki se na podlagi pravnega razmerja med dolžnikom in upnikom, če postane dolžnik insolventen, plačajo šele po plačilu drugih nezavarovanih terjatev do dolžnika.
(4)Navadne terjatve so nezavarovane terjatve, ki niso niti prednostne niti podrejene terjatve. 22. člen (izločitvena pravica; izločitveni upnik)
(1)Izločitvena pravica je:
  1. pravica lastnika oziroma lastnice (v nadaljnjem besedilu: lastnik) premične stvari od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v posesti insolventnega dolžnika,
  2. pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini,
  3. pravica osebe, za račun katere insolventni dolžnik kot fiduciar na podlagi prenosa lastninske pravice v zavarovanje ali drugega mandatnega pravnega razmerja uresničuje lastninsko pravico na stvari ali pravice zakonitega imetnika oziroma imetnice (v nadaljnjem besedilu: imetnik) drugega premoženja, od insolventnega dolžnika zahtevati, da izvede razpolagalni pravni posel in druga pravna dejanja, potrebna za prenos te pravice v dobro te osebe in
  4. pravica lastnika blaga državnih blagovnih rezerv od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči blago državnih blagovnih rezerv, ki je v posesti, hrambi ali uporabi insolventnega dolžnika.
(2)Izločitveni upnik je upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja izločitveno pravico proti insolventnemu dolžniku. 23. člen (vodilna in predpisana obrestna mera)
(1)Vodilna obrestna mera je obrestna mera, ki jo za posamezno šestmesečno obdobje uporablja Evropska centralna banka za postopke glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem tega šestmesečnega obdobja.
(2)Predpisana obrestna mera je obrestna mera zamudnih obresti, določena z zakonom. 24. člen (dvostranska pogodba in vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba)
(1)Dvostranska pogodba je pogodba, pri kateri je vsaka pogodbena stranka kot dolžnik zavezana opraviti svoje izpolnitveno ravnanje in hkrati kot upnik upravičena od druge stranke zahtevati, da opravi svoje nasprotno izpolnitveno ravnanje.
(2)Vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba je dvostranska pogodba:
  1. ki je bila sklenjena pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in
  2. pri kateri do začetka postopka zaradi insolventnosti: – niti insolventni dolžnik niti nasprotna pogodbena stranka nista izpolnila svoje obveznosti glede izpolnitvenega ravnanja na podlagi te pogodbe ali – nobeden od njiju teh obveznosti ni izpolnil v celoti. 24.a člen (kvalificirana finančna pogodba in dogovor o izravnavi)
(1)Kvalificirana finančna pogodba je pogodba, katere predmet so finančni instrumenti po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, in izvedeni finančni instrumenti v zvezi z blagom ali emisijskimi pravicami kot osnovnim instrumentom, ki se lahko poravnajo s prenosom osnovnega instrumenta.
(2)Dogovor o izravnavi je:
  1. pogodbeni dogovor strank, vključen v posamezni kvalificirani finančni pogodbi ali sklenjen kot okvirni dogovor v zvezi z določenimi vrstami kvalificiranih finančnih pogodb, ki jih bosta sklepali stranki dogovora, in
  2. ki vsebuje naslednja pravila, ki se uporabljajo, če pogodbena stranka postane insolventna ali nastane drug položaj, ki po dogovoru o izravnavi ali po kvalificirani finančni pogodbi pomeni kršitev obveznosti pogodbene stranke (v nadaljnjem besedilu: položaj kršitve): – pravilo, da z nastankom položaja kršitve kvalificirana finančna pogodba velja za razvezano ali da z nastankom tega položaja druga pogodbena stranka pridobi pravico odstopiti od te pogodbe ali da z nastankom tega položaja zapadejo vse obveznosti pogodbenih strank, – pravila o izračunu izravnalne, tržne, likvidacijske ali nadomestitvene denarne vrednosti medsebojnih obveznosti pogodbenih strank ob prenehanju pogodbe ali predčasne dospelosti v skladu s pogodbenim pravilom iz prve alineje te točke, – pravila o pretvorbi zneskov, na katere se glasijo obveznosti iz druge alineje te točke, v isto valuto, če so izraženi v različnih valutah, in – pravila o določitvi neto stanja denarne obveznosti pogodbene stranke in denarne terjatve druge pogodbene stranke po izravnavi denarnih zneskov, na katere se glasijo obveznosti pogodbenih strank, ovrednotenih po drugi alineji in preračunanih po tretji alineji te točke. 24.b člen (druga kvalificirana pogodba)
(1)Druga kvalificirana pogodba je posamezna ali okvirna odplačna pogodba, katere predmet je trgovanje z električno energijo ali drugimi energenti, in pri kateri je dogovor o izravnavi iz drugega odstavka 24.a člena tega zakona običajen za tako vrsto trgovanja.
(2)Za pogodbe iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo pravila tega zakona, ki veljajo za kvalificirane finančne pogodbe in dogovor o izravnavi. 25. člen (pooblaščeni ocenjevalec)
(1)Pooblaščeni ocenjevalec oziroma ocenjevalka (v nadaljnjem besedilu ocenjevalec) vrednosti podjetja je fizična oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.
(2)Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti strojev in opreme ali nepremičnin je:
  1. fizična oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti strojev in opreme ali nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, oziroma
  2. fizična oseba, ki je imenovana za sodnega cenilca za ocenjevanje vrednosti strojev in opreme ali nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja sodišča.
  3. člen (agencija) Agencija je Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
  4. poglavje: FINANČNO POSLOVANJE DRUŽB IN DRUGIH PRAVNIH OSEB Oddelek 2.1: Temeljna pravila o finančnem poslovanju
  5. člen (uporaba
  6. poglavja)
(1)2. poglavje tega zakona se uporablja za gospodarske družbe (v nadaljnjem besedilu: družba), smiselno pa tudi za podjetnika, zavod, javni zavod, zadrugo in javni sklad.
(2)Ne glede na prvi odstavek tega člena se 2. poglavje tega zakona ne uporablja za banke, zavarovalnice, borznoposredniške družbe in družbe za upravljanje.
(3)Pri delniški družbi z enotirnim sistemom upravljanja se pravila o nadzornem svetu, določena v 2. poglavju tega zakona, smiselno uporabljajo za njen upravni odbor ali njegove člane.
(4)Pravila o skupščini in o izvedbi povečanja osnovnega kapitala družbe, določena v
  1. poglavju tega zakona in drugih določbah tega zakona, ki se sklicujejo na določbe
  2. poglavja tega zakona, se smiselno uporabljajo:
  3. pri zadrugi: za njen občni zbor in za izvedbo povečanja zneska ali števila obveznih deležev,
  4. pri drugi pravni osebi: za njen organ, ki je pristojen odločati o vplačilu novih ali dodatnih deležev, in za izvedbo teh vplačil.
(5)Ne glede na prvi odstavek tega člena se za podjetnika ali pravno osebo:
  1. ki nima organa nadzora: ne uporabljajo pravila o nadzornem svetu,
  2. nad katero ni dovoljeno začeti prisilne poravnave: ne uporabljajo pravila o prisilni poravnavi.
(6)2. poglavje tega zakona se smiselno in ob upoštevanju ureditve v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna, uporablja tudi za finančno poslovanje proračunskih uporabnikov.
(7)Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, predpiše podrobnejša pravila o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov. 28. člen (temeljne obveznosti poslovodstva)
(1)Poslovodstvo mora zagotoviti, da družba posluje v skladu s tem zakonom in pravili poslovnofinančne stroke.
(2)Poslovodstvo mora pri vodenju poslov družbe ravnati s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in si pri tem prizadevati, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna.
(3)Člani poslovodstva so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki nastane zaradi kršitve njihovih obveznosti, določenih v 2. poglavju tega zakona.
(4)Člani poslovodstva so prosti odškodninske odgovornosti iz tretjega odstavka tega člena, če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij. 29. člen (temeljne obveznosti članov nadzornega sveta)
(1)Nadzorni svet mora pri izvajanju svojih pristojnosti in odgovornosti za opravljanje nadzora nad vodenjem poslov družbe redno preverjati:
  1. ali je družba kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna in
  2. ali poslovodstvo ravna v skladu s pravili iz
  3. poglavja tega zakona.
(2)Člani nadzornega sveta so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki jo je imela zaradi kršitve njihovih obveznosti iz 2. poglavja tega zakona.
(3)Člani nadzornega sveta so prosti odškodninske odgovornosti iz drugega odstavka tega člena, če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij. 30. člen (upravljanje tveganj)
(1)Upravljanje tveganj zajema ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju.
(2)Poslovodstvo mora zagotoviti, da družba redno izvaja ukrepe upravljanja tveganj iz
  1. in
  2. člena tega zakona ter druge ukrepe upravljanja tveganj, ki so po pravilih poslovnofinančne stroke potrebni in primerni glede na vrsto in obseg poslov, ki jih družba opravlja.
(3)Poslovodstvo mora pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz drugega odstavka tega člena upoštevati vsa tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju in vključujejo zlasti kreditno tveganje, tržno tveganje, operativno tveganje in likvidnostno tveganje.
(4)Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do družbe.
(5)Tržno tveganje je tveganje nastanka izgub zaradi spremembe cen blaga, valut ali finančnih instrumentov ali spremembe obrestnih mer.
(6)Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube skupaj s pravnim tveganjem zaradi:
  1. neustreznosti ali nepravilnega izvajanja notranjih postopkov,
  2. drugega nepravilnega ravnanja ljudi, ki spadajo v notranje poslovno področje družbe,
  3. neustreznosti ali nepravilnega delovanja sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno področje družbe, ali
  4. zunanjih dogodkov ali dejanj.
(7)Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi kratkoročne plačilne nesposobnosti. 31. člen (upravljanje likvidnostnega tveganja)
(1)Družba mora gospodariti z viri in naložbami tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse svoje zapadle obveznosti.
(2)Družba mora za upravljanje likvidnostnega tveganja oblikovati in izvajati politiko rednega upravljanja likvidnosti, ki jo potrdi poslovodstvo in vključuje:
  1. načrtovanje pričakovanih znanih in morebitnih denarnih odtokov in zadostnih denarnih pritokov zanje ob upoštevanju normalnega poteka poslovanja in morebitnih položajev likvidnostnih kriz,
  2. redno spremljanje in upravljanje likvidnosti,
  3. opredelitev ustreznih ukrepov za preprečitev oziroma odpravo vzrokov za nastanek nelikvidnosti in opredelitev drugih možnosti zanje.
  4. člen (spremljanje in zagotavljanje kapitalske ustreznosti)
(1)Družba mora zagotoviti, da vedno razpolaga z dovolj dolgoročnih virov financiranja glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri njihovem opravljanju.
(2)Poslovodstvo mora redno spremljati in preverjati, ali družba dosega kapitalsko ustreznost. Oddelek 2.2: Obveznosti družbe ter njenega poslovodstva in nadzornega sveta pri nastanku insolventnosti Pododdelek 2.2.1: Splošna pravila o obveznostih
  1. člen (uporaba oddelka 2.2) Pri uporabi pravil iz oddelka 2.2 tega zakona o obveznostih družbe in poslovodstva velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je družba postala insolventna takrat, ko bi tak položaj družbe lahko ugotovilo poslovodstvo, če bi člani poslovodstva ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij.
  2. člen (obveznost enakega obravnavanja upnikov)
(1)Če družba postane insolventna, ne sme opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so nujne za redno poslovanje družbe.
(2)Velja, da so za redno poslovanje družbe nujna zlasti plačila:
  1. terjatev upnikov do družbe, ki so v postopku zaradi insolventnosti prednostne terjatve po prvem odstavku
  2. člena tega zakona,
  3. tekočih stroškov rednega poslovanja družbe (elektrika, voda in podobno),
  4. tekočih dobav blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe,
  5. davka na dodano vrednost, trošarin in drugih davkov in prispevkov, ki jih mora dolžnik obračunati in plačati v skladu s predpisi.
(3)Po tem, ko družba postane insolventna, poslovodstvo ali drugi organi družbe ne smejo opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani.
(4)Za dejanje, ki je prepovedano po tretjem odstavku tega člena, velja zlasti:
  1. preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na drugo pravno ali fizično osebo,
  2. pravna dejanja, ki bi bila ob stečajnem postopku izpodbojna po
  3. členu tega zakona.
(5)Prepovedi iz prvega in tretjega odstavka tega člena trajajo:
  1. če mora poslovodstvo po prvem odstavku
  2. člena tega zakona vložiti predlog za začetek stečajnega postopka: do začetka tega postopka,
  3. če mora poslovodstvo po prvem odstavku
  4. člena tega zakona vložiti predlog za začetek postopka prisilne poravnave: do začetka tega postopka ali
  5. če se finančno prestrukturiranje izvede zunaj postopka prisilne poravnave: do izvedbe vseh ukrepov finančnega prestrukturiranja in izpolnitve vseh zapadlih obveznosti družbe do upnikov.
(6)Če se finančno prestrukturiranje izvede zunaj postopka prisilne poravnave, sme družba poleg dejanj iz prvega odstavka tega člena opraviti tudi pravne posle, določene v poročilu poslovodstva o ukrepih finančnega prestrukturiranja iz 35. člena tega zakona. 35. člen (poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja)
(1)Če družba postane insolventna, mora poslovodstvo v enem mesecu po nastanku insolventnosti nadzornemu svetu predložiti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja.
(2)Poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja mora vsebovati:
  1. opis finančnega položaja družbe,
  2. analizo vzrokov za insolventnost in
  3. mnenje poslovodstva, ali obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe tako, da bi družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna.
(3)Če je mnenje poslovodstva iz
  1. točke drugega odstavka tega člena pritrdilno, mora poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja vsebovati tudi:
  2. analizo ukrepov finančnega prestrukturiranja, potrebnih za odpravo vzrokov za insolventnost družbe in zagotovitev, da bi družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna,
  3. opis ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki jih bo v mejah svojih pristojnosti izvedlo poslovodstvo (na primer vpoklic nevplačanih vložkov v osnovni kapital, izvedba povečanja osnovnega kapitala z novimi vložki na podlagi odobrenega kapitala, prodaja poslovno nepotrebnega premoženja), in rokov, v katerih jih bo izvedlo,
  4. če po presoji poslovodstva z ukrepi iz
  5. točke tega odstavka vzrokov insolventnosti ne bo mogoče v celoti odpraviti, tudi: opis ukrepov finančnega prestrukturiranja, o katerih je pristojna odločati skupščina (na primer redno povečanje osnovnega kapitala z novimi vložki) in rokov, v katerih jih je treba opraviti,
  6. mnenje poslovodstva, ali obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti prisilno poravnavo: – če skupščina ne bi sprejela ukrepov iz
  7. točke tega odstavka ali – če izvedba povečanja osnovnega kapitala iz
  8. ali
  9. točke tega odstavka ne bi bila uspešna (na primer, ker novi vložki na podlagi povečanja osnovnega kapitala družbe ne bi bili vplačani).
(4)Če je mnenje poslovodstva iz
  1. točke tretjega odstavka tega člena pritrdilno, mora poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja vsebovati tudi opis predloga prisilne poravnave z vsebino iz
  2. ali
  3. člena tega zakona, ki bi bila po presoji poslovodstva sprejemljiva za upnike in bi zagotovila, da bo družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna.
(5)Nadzorni svet mora dati mnenje o poročilu o ukrepih finančnega prestrukturiranja v petih delovnih dneh po prejemu tega poročila.
(6)Mnenje iz petega odstavka tega člena mora vključevati presojo nadzornega sveta:
  1. ali je družba insolventna in
  2. o potrebnosti in ustreznosti ukrepov iz
  3. in
  4. točke tretjega odstavka tega člena.
  5. člen (sklic skupščine)
(1)Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je v skladu s poročilom o ukrepih finančnega prestrukturiranja treba opraviti povečanje osnovnega kapitala družbe z novimi denarnimi vložki, o katerem mora odločiti skupščina.
(2)Ne glede na prvi odstavek 297. člena ZGD-1 je treba sklicati skupščino, ki bo odločala o povečanju osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena, vsaj 15 dni pred dnem zasedanja skupščine.
(3)Poslovodstvo mora objaviti sklic skupščine, ki bo odločala o povečanju osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena, v treh delovnih dneh po poteku roka iz petega odstavka 35. člena tega zakona za dan, ki ni poznejši od enega meseca po poteku tega roka.
(4)Drugi in tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi, če se hkrati s povečanjem osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena izvede poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube.
(5)Če je v skladu s poročilom o ukrepih finančnega prestrukturiranja družba kapitalsko neustrezna, ni pa še nastal položaj prezadolženosti ali trajnejše nelikvidnosti, lahko vsak družbenik ali član nadzornega sveta da nasprotni predlog k predlogu sklepa iz prvega odstavka tega člena, za sprejetje sklepa o prenehanju družbe in začetku likvidacije iz prvega odstavka 403. člena ZGD-1. 37. člen (vpis in vplačilo novih delnic)
(1)Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je v skladu s poročilom o ukrepih finančnega prestrukturiranja treba opraviti povečanje osnovnega kapitala družbe z novimi denarnimi vložki.
(2)Poslovodstvo mora objaviti poziv za vpis in vplačilo delnic na podlagi povečanja osnovnega kapitala z vložki v treh delovnih dneh.
(3)Rok iz drugega odstavka tega člena teče:
  1. pri povečanju na podlagi odobrenega kapitala: od poteka roka iz prvega odstavka
  2. člena tega zakona,
  3. pri povečanju na podlagi sklepa skupščine iz prvega odstavka
  4. člena tega zakona: od konca zasedanja, na katerem je skupščina sprejela tak sklep.
(4)Če prednostna pravica do vpisa novih delnic ni izključena, je ne glede na drugi stavek prvega odstavka 337. člena ZGD-1 rok za uveljavitev te pravice osem dni.
(5)Rok za vpis in vplačilo delnic ne sme biti daljši od 15 dni po objavi poziva za vpis in vplačilo delnic. 38. člen (obveznost poslovodstva vložiti predlog za začetek stečajnega postopka)
(1)Poslovodstvo mora v treh delovnih dneh vložiti popoln predlog za začetek stečajnega postopka:
  1. če je mnenje poslovodstva iz
  2. točke drugega odstavka
  3. člena tega zakona odklonilno ali
  4. če je mnenje poslovodstva iz
  5. točke tretjega odstavka
  6. člena tega zakona odklonilno in če: – skupščina ne sprejme sklepa iz prvega odstavka
  7. člena tega zakona ali – v roku za vpis in vplačilo delnic niso vpisane in vplačane vse delnice, ki so predmet povečanja osnovnega kapitala iz prvega odstavka
  8. člena tega zakona.
(2)Rok iz prvega odstavka tega člena teče:
  1. v primeru iz
  2. točke prvega odstavka tega člena: od poteka roka iz prvega odstavka
  3. člena tega zakona,
  4. v primeru iz prve alineje
  5. točke prvega odstavka tega člena: od konca zasedanja skupščine, ki je odločala o povečanju osnovnega kapitala,
  6. v primeru iz druge alineje
  7. točke prvega odstavka tega člena: od poteka roka iz petega odstavka
  8. člena tega zakona. Pododdelek 2.2.2: Posebna pravila o obveznostih pri prisilni poravnavi
  9. člen (obveznosti poslovodstva glede postopka prisilne poravnave)
(1)Če je mnenje poslovodstva iz
  1. točke tretjega odstavka
  2. člena tega zakona pritrdilno in če skupščina ne sprejme sklepa iz prvega odstavka
  3. člena tega zakona ali v roku za vpis in vplačilo delnic niso vpisane in vplačane vse delnice, ki so predmet povečanja osnovnega kapitala iz prvega odstavka
  4. člena tega zakona, mora poslovodstvo vložiti popoln predlog za prisilno poravnavo v treh mesecih po nastanku insolventnosti.
(2)Poslovodstvo mora zagotoviti, da družba med postopkom prisilne poravnave pravočasno ravna v skladu z zapovedmi in ne krši prepovedi, določenih v 4. poglavju tega zakona. 40. člen (obveznosti poslovodstva po potrditvi prisilne poravnave)
(1)Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je prisilna poravnava pravnomočno potrjena in dokler dolžnik ne plača terjatev vseh upnikov, za katere učinkuje prisilna poravnava, v deležu in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi.
(2)Poslovodstvo mora zagotoviti, da se izvedejo vsi ukrepi finančnega prestrukturiranja, določeni v načrtu finančnega prestrukturiranja, na podlagi katerega so upniki odločali o sprejetju prisilne poravnave, v rokih, določenih za njihovo izvedbo v tem načrtu.
(3)Tudi po potrditvi prisilne poravnave poslovodstvo ali drugi organi družbe ne smejo opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani.
(4)Za dejanje, ki je prepovedano po tretjem odstavku tega člena, velja zlasti:
  1. preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na drugo pravno ali fizično osebo, razen če je v načrtu finančnega prestrukturiranja določeno, da bo družba del poslovanja prenesla na drugo pravno osebo, ki ima položaj osebe, odvisne od družbe,
  2. plačilo terjatev nekaterih upnikov v višjem deležu od deleža, določenega v potrjeni prisilni poravnavi, ali pred potekom rokov za plačilo, določenih v potrjeni prisilni poravnavi.
(5)Poslovodstvo mora za vsako koledarsko trimesečje sestaviti poročilo o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki mora za obdobje, na katero se nanaša, vsebovati:
  1. opis ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki so bili izvedeni, in njihovih učinkov za dolžnikovo kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost,
  2. skupni znesek plačil terjatev upnikov, za katere učinkuje prisilna poravnava, in delež, v katerem so bile te terjatve plačane,
  3. trimesečno bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov,
  4. izjavo poslovodstva, da dolžnik ni opravil nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani.
(6)Ne glede na peti odstavek tega člena mora poslovodstvo prvo poročilo sestaviti za obdobje od konca obdobja zadnjega rednega poročila, ki ga je predložilo med postopkom prisilne poravnave po 168. členu tega zakona, do zadnjega dne koledarskega trimesečja, v katerem je postal pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave.
(7)Poslovodstvo mora poročilo iz petega odstavka tega člena predložiti sodišču, ki je odločalo o potrditvi prisilne poravnave, v 45 dneh po poteku obdobja, na katero se nanaša.
(8)Sodišče mora objaviti poročilo iz petega odstavka tega člena po 122. členu tega zakona v treh delovnih dneh po prejemu.
(9)Če dolžnik v roku iz sedmega odstavka tega člena sodišču ne predloži poročila, sestavljenega v skladu s petim odstavkom tega člena, velja, da je dolžnik insolventen.
(10)Dolžnik lahko domnevo iz devetega odstavka tega člena izpodbija samo, če hkrati z ugovorom proti upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka predloži poročilo, sestavljeno v skladu s petim odstavkom tega člena, za vsa trimesečja, za katera te obveznosti ni izpolnil.
(11)Če upnik predlaga začetek stečajnega postopka na podlagi domneve iz devetega odstavka tega člena in dolžnik ob vložitvi ugovora ne ravna v skladu z desetim odstavkom tega člena, sodišče dolžnikov ugovor zavrže kot nedovoljen. 41. člen (računovodska obravnava učinkov potrjene prisilne poravnave)
(1)V izkazu poslovnega izida družbe se ne pripoznajo prihodki zaradi prenehanja obveznosti družbe na podlagi:
  1. prenehanja terjatev, ki so jih upniki prenesli na družbo v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja v skladu s pododdelkom 4.4.4 tega zakona, ali
  2. zmanjšanja terjatev v skladu s potrjeno prisilno poravnavo.
(2)Družba mora v breme zneska njenih obveznosti iz prvega odstavka tega člena pokriti preneseno izgubo in za morebitne razliko do celotnega zneska teh obveznosti oblikovati kapitalske rezerve.
(3)Družba, ki je oblikovala kapitalske rezerve po drugem odstavku tega člena, ne sme izvesti rednega zmanjšanja osnovnega kapitala prej kot v desetih letih po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave in tudi ne pred potekom roka za izpolnitve vseh obveznosti po potrjeni prisilni poravnavi.
(4)Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi, če družba zunaj postopka prisilne poravnave izvede finančno prestrukturiranje na podlagi poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja iz
  1. člena tega zakona tako, da sklene zunajsodno poravnavo, po kateri se njene obveznosti zmanjšajo zaradi delnega odpusta dolga, na katerega upniki pristanejo s to poravnavo, če taka zunajsodna poravnava učinkuje za najmanj 6/10 vsote vseh terjatev upnikov do družbe. Pododdelek 2.2.3: Odškodninska odgovornost članov poslovodstva in nadzornega sveta družbe do upnikov
  2. člen (odškodninska odgovornost članov poslovodstva)
(1)Poslovodstvo je upnikom odgovorno za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek in če poslovodstvo pred začetkom stečajnega postopka: 1. ni pravočasno opravilo dejanj iz 35. do 39. člena tega zakona ali 2. je ravnalo v nasprotju s prepovedmi iz 34. člena tega zakona.
(2)Če poslovodstvo ne dokaže drugače, velja, da je imel upnik zaradi opustitev ali dejanj poslovodstva iz prvega odstavka tega člena škodo, ki je enaka razliki med celotnim zneskom njegove terjatve in zneskom, do katerega je bila ta terjatev plačana v stečajnem postopku.
(3)Če ima poslovodstvo dva ali več članov, so vsi člani upnikom solidarno odgovorni za škodo iz prvega odstavka tega člena.
(4)Člani poslovodstva so v celoti ali delno prosti odškodninske odgovornosti za škodo iz prvega odstavka tega člena, če dokažejo, da je celotna škoda ali del škode nastal zaradi dogodkov ali ravnanja drugih oseb, ki jih poslovodstvo, čeprav je ravnalo v skladu s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij, ni moglo niti preprečiti niti odvrniti ali omejiti njihovih škodljivih posledic.
(5)Posamezen član poslovodstva je prost odškodninske odgovornosti za škodo iz prvega odstavka tega člena, če dokaže enega od naslednjih oprostilnih razlogov:
  1. da dejanj, določenih v
  2. do
  3. členu tega zakona, ni mogel opraviti samostojno, in: – je na seji poslovodstva predlagal, da se opravijo, a so drugi člani poslovodstva temu nasprotovali, ali – član poslovodstva, ki je bil v notranjem razmerju med člani poslovodstva odgovoren za finančno poslovanje družbe, ni pravočasno pripravil ustreznih strokovnih podlag, ali
  4. da za kršitev prepovedi iz
  5. člena tega zakona ni vedel ali jih ni mogel preprečiti, čeprav je ravnal v skladu s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij.
  6. člen (odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta)
(1)Člani nadzornega sveta so upnikom solidarno odgovorni za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek in če obstaja eden od naslednjih pogojev:
  1. če je poslovodstvo v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka na podlagi poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja predlagalo skupščini sprejetje sklepa o povečanju osnovnega kapitala z vložki in: – je nadzorni svet o poročilu o ukrepih finančnega prestrukturiranja dal mnenje iz petega odstavka
  2. člena tega zakona, v katerem je presodil, da družba ni insolventna in povečanje osnovnega kapitala ni potrebno, ter – je skupščina zavrnila sprejetje sklepa o povečanju osnovnega kapitala,
  3. če od poslovodstva niso zahtevali poročil po drugem in četrtem odstavku
  4. člena ZGD-1, čeprav bi jih morali zahtevati po pravilih poslovnofinančne stroke ali stroke upravljanja podjetij,
  5. če bi na podlagi letnega poročila ali drugih poročil poslovodstva lahko ugotovili, če bi ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij, da je družba postala insolventna, pa niso z ukrepi, ki so v njihovi pristojnosti, zagotovili, da poslovodstvo pravočasno opravi dejanja iz
  6. do
  7. člena tega zakona, ali preprečili dejanja v nasprotju s prepovedmi iz
  8. člena tega zakona.
(2)Za vzročno zvezo med dejanji ali opustitvami članov nadzornega sveta in škodo se smiselno uporablja drugi odstavek 42. člena tega zakona.
(3)Za oprostitev odgovornosti članov nadzornega sveta se smiselno uporabljata četrti in peti odstavek
  1. člena tega zakona.
  2. člen (omejitev, izključitev in uveljavitev odškodninske odgovornosti)
(1)Posamezen član poslovodstva ali nadzornega sveta je odgovoren upnikom za škodo iz prvega odstavka
  1. člena ali prvega odstavka
  2. člena tega zakona do višine dvakratnega skupnega zneska vseh njegovih prejemkov za opravljanje funkcije člana poslovodstva ali nadzornega sveta v letu, v katerem je bilo izvedeno ali opuščeno dejanje iz prvega odstavka
  3. člena ali prvega odstavka
  4. člena tega zakona, vendar pri članih poslovodstva ne manj kot:
  5. pri veliki družbi 150.000 eurov,
  6. pri srednji družbi 50.000 eurov in
  7. pri majhni družbi ali drugi pravni osebi 20.000 eurov.
(2)Odškodninska odgovornost po prvem odstavku tega člena se ne omeji, če je bilo dejanje izvedeno ali opuščeno namenoma ali iz hude malomarnosti.
(3)Odškodninske odgovornosti po
  1. ali
  2. členu tega zakona ni mogoče izključiti niti je omejiti v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena.
(4)Ureditev odškodninske odgovornosti v pododdelku 2.2.3 tega zakona ne izključuje odškodninske odgovornosti članov poslovodstva in nadzornega sveta po drugih zakonih.
(5)Odškodninski zahtevek po
  1. in
  2. členu tega zakona:
  3. se uveljavlja za račun vseh upnikov, ki imajo pravico do plačila svojih terjatev v stečajnem postopku nad družbo, tako, da mora odgovorna oseba odškodnino plačati družbi kot stečajnemu dolžniku.
  4. je upravičen uveljavljati: – stečajni upravitelj v imenu družbe kot stečajnega dolžnika in – vsak upnik, ki je v skladu s tem zakonom upravičen opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku nad družbo, v svojem imenu in za račun družbe kot stečajnega dolžnika.
(6)Če član poslovodstva ali nadzornega sveta odškodninsko odgovarja po
  1. ali
  2. členu tega zakona, pridobi s plačilom obveznosti na podlagi te odgovornosti pravico v stečajnem postopku nad družbo zahtevati povrnitev tega, kar je plačal (v nadaljnjem besedilu: regresna terjatev člana).
(7)Član poslovodstva ali nadzornega sveta, proti kateremu je bila vložena tožba za uveljavitev odškodninske odgovornosti po
  1. ali
  2. členu tega zakona, mora v enem mesecu po dnevu, ko mu je vročena ta tožba, v stečajnem postopku kot svojo pogojno terjatev prijaviti regresno terjatev iz šestega odstavka tega člena, sicer ta regresna terjatev v razmerju do družbe kot stečajnega dolžnika preneha.
(8)Regresna terjatev iz šestega odstavka tega člena se plača ob razdelitvi stečajne mase kot podrejena terjatev drugega vrstnega reda, iz razdelitvene mase, ki ostane po plačilu vseh prednostnih in navadnih terjatev ter morebitnih podrejenih terjatev iz tretjega odstavka
  1. člena tega zakona. 44.a člen (taksna oprostitev) Stečajni dolžnik ali upnik, ki s tožbo v skladu s petim odstavkom
  2. člena tega zakona uveljavlja odškodninski zahtevek po
  3. ali
  4. členu tega zakona, je oproščen plačila takse za pravdni postopek, ki se začne z vložitvijo te tožbe.
  5. poglavje: SKUPNA PRAVILA O POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI Oddelek 3.1: Temeljna pravila o postopkih zaradi insolventnosti
  6. člen (uporaba
  7. poglavja)
  8. poglavje tega zakona se uporablja za vse postopke zaradi insolventnosti, razen če zakon določa, da se posamezna določba uporablja samo za posamezno vrsto postopka.
  9. člen (načelo enakega obravnavanja upnikov) V postopku zaradi insolventnosti je treba vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako.
  10. člen (načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov) Postopek zaradi insolventnosti je treba voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov.
  11. člen (načelo hitrosti postopka)
(1)Sodišče mora svoja procesna dejanja v postopku zaradi insolventnosti izvajati v rokih, določenih s tem zakonom, in si z izvajanjem svojih pristojnosti nadzora nad upraviteljem oziroma upraviteljico (v nadaljnjem besedilu: upravitelj) prizadevati, da upravitelj vsa dejanja v postopku zaradi insolventnosti opravi v rokih, določenih v tem zakonu.
(2)Sodišča in drugi državni organi morajo prednostno obravnavati zadeve, v katerih je kot stranka postopka udeležen stečajni dolžnik ali katerih izid vpliva na potek stečajnega postopka.
(3)V pravdnih postopkih izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika iz pododdelka 5.3.
  1. tega zakona in pravdnih postopkih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic iz pododdelka 5.
  2. tega zakona mora sodišče opraviti poravnalni narok, oziroma, če ni poravnalnega naroka, prvi narok za glavno obravnavo najpozneje v dveh mesecih od prejema odgovora na tožbo. 48.a člen (obvezna mediacija v postopkih zaradi insolventnosti)
(1)Sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, napoti stranke postopka in upravitelja v postopek mediacije, kadar oceni, da je to glede na okoliščine zadeve primerno za rešitev spornega vprašanja ali interesnega nasprotja, ki izvira iz postopka zaradi insolventnosti ali je v neposredni zvezi z njim.
(2)Postopek mediacije se začne z izdajo sklepa o napotitvi v mediacijo.
(3)Če sodišče ne odloči drugače, sklep o napotitvi v mediacijo ni ovira za nadaljevanje postopka zaradi insolventnosti.
(4)Stranke mediacijskega postopka so se dolžne vestno in pošteno udeleževati postopka mediacije.
(5)Glede napotitve v mediacijo se smiselno uporabljajo določbe drugega do šestega odstavka 19. člena Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (Uradni list RS, št. 97/09 in 40/12 – ZUJF).
(6)Šteje se, da je bil postopek mediacije neuspešno zaključen, če ni bil dosežen dogovor o rešitvi spornega vprašanja ali interesnega nasprotja v roku 30 dni od začetka postopka mediacije. 48.b člen (sporazumna mediacija pred vložitvijo tožbe)
(1)V primerih, ko ta zakon določa, da so stranke glavnega postopka zaradi insolventnosti ali upravitelj v zvezi s svojimi zahtevki upravičeni vložiti tožbo, se stranke postopka in upravitelj lahko sporazumejo za mediacijo pred vložitvijo tožbe.
(2)Postopek mediacije se začne z dnem, ko stranke sklenejo pisni sporazum o reševanju spora z mediacijo.
(3)Sporazum je treba skleniti v roku, ki ga za vložitev tožbe določa ta zakon. V sporazumu morajo stranke določno opredeliti spor, na katerega se nanaša mediacija. Listino o sporazumu mora tožeča stranka priložiti tožbi.
(4)O sklenitvi sporazuma morajo stranke mediacijskega postopka v treh dneh od sklenitve sporazuma obvestiti sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti.
(5)Stranke mediacijskega postopka so se dolžne vestno in pošteno udeleževati postopka mediacije.
(6)Šteje se, da je bil postopek mediacije neuspešno zaključen, če ni bil dosežen dogovor o rešitvi spora v roku 30 dni od začetka postopka mediacije.
(7)Med postopkom mediacije rok za vložitev tožbe ne teče. 49. člen (predhodni in glavni postopek zaradi insolventnosti)
(1)Postopek zaradi insolventnosti zajema predhodni in glavni postopek zaradi insolventnosti.
(2)Predhodni postopek zaradi insolventnosti se začne z vložitvijo predloga za začetek postopka (v nadaljnjem besedilu: uvedba postopka zaradi insolventnosti).
(3)V predhodnem postopku zaradi insolventnosti sodišče odloča o pogojih za začetek postopka zaradi insolventnosti.
(4)Glavni postopek zaradi insolventnosti se začne s sklepom, s katerim sodišče odloči o začetku postopka zaradi insolventnosti (v nadaljnjem besedilu: začetek postopka zaradi insolventnosti).
  1. člen (razlog za začetek postopka zaradi insolventnosti) Postopek zaradi insolventnosti se začne, če dolžnik postane insolventen in so izpolnjeni drugi pogoji, ki jih za posamezno vrsto postopka določa zakon. Oddelek 3.2: Pristojnost in sestava sodišča
  2. člen (stvarna pristojnost sodišča) Za odločanje v postopku zaradi insolventnosti je pristojno okrožno sodišče.
  3. člen (krajevna pristojnost sodišča)
(1)Za odločanje v postopku zaradi insolventnosti nad pravno osebo ali podjetnikom je pristojno sodišče, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoj sedež.
(2)Za odločanje v postopku osebnega stečaja zasebnika ali potrošnika je pristojno:
  1. če ima dolžnik svoje stalno prebivališče na območju Republike Slovenije: sodišče, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoje stalno prebivališče,
  2. če dolžnik na območju Republike Slovenije nima stalnega prebivališča: sodišče, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoje začasno prebivališče,
  3. če dolžnik na območju Republike Slovenije nima niti stalnega niti začasnega prebivališča: – če v Republiki Sloveniji prejema plačo ali druge stalne prejemke, sodišče, na območju katerega je sedež osebe, ki izplačuje te prejemke, – v drugih primerih sodišče, na območju katerega je premoženje dolžnika.
(3)Za krajevno pristojnost za odločanje v postopku stečaja zapuščine se smiselno uporablja 177. člen ZD.
(4)Za odločanje o pritožbah je v vseh postopkih zaradi insolventnosti krajevno pristojno Višje sodišče v Ljubljani. 53. člen (sestava sodišča)
(1)V postopku zaradi insolventnosti sodi sodnik ali sodnica (v nadaljnjem besedilu: sodnik) posameznik.
(2)Sodniški pomočnik lahko v postopku zaradi insolventnosti samostojno opravlja ta procesna dejanja sodišča:
  1. obvešča upravitelja o vseh zadevah, o katerih ga mora obvestiti sodišče po tem zakonu,
  2. izvaja objave vsebine procesnih dejanj po
  3. členu tega zakona. Oddelek 3.3: Stranke postopka
  4. člen (predlagatelj postopka) Predlagatelj postopka je oseba, ki je vložila predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti.
  5. člen (stranke predhodnega postopka) V predhodnem postopku zaradi insolventnosti so procesna dejanja upravičeni opravljati:
  6. predlagatelj postopka,
  7. dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka, če ni njegov predlagatelj,
  8. upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu je bil vložen predlog za začetek postopka, če prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku.
  9. člen (stranke glavnega postopka) V glavnem postopku zaradi insolventnosti so procesna dejanja upravičeni opravljati:
  10. vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika, in
  11. insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa. Oddelek 3.4: Upnik kot stranka glavnega postopka ter prijava in preizkus terjatev Pododdelek 3.4.1: Pridobitev in prenehanje procesne legitimacije upnika
  12. člen (pridobitev procesne legitimacije upnika)
(1)Upnik pridobi upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določenem v 59. členu tega zakona (v nadaljnjem besedilu: pravočasno prijavljena terjatev).
(2)Če zakon za opravljanje posameznega procesnega dejanja poleg predpostavke iz prvega odstavka tega člena določa še druge predpostavke (v nadaljnjem besedilu: dodatne predpostavke za procesno dejanje), pridobi upnik upravičenje opraviti to procesno dejanje, če obstajajo tudi dodatne predpostavke zanj.
(3)Če upnik pravočasno prijavljeno terjatev prenese na novega upnika, novi upnik pridobi procesno legitimacijo in procesna legitimacija prejšnjega upnika preneha, ko eden od njiju o prenosu obvesti upravitelja in mu dokaže prenos.
  1. člen (prenehanje procesne legitimacije upnika) Upravičenje upnika opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti preneha:
  2. če je bila njegova prijava pravnomočno zavržena kot nepopolna glede vseh terjatev, ki se z njo uveljavljajo,
  3. v stečajnem postopku tudi, če vse njegove terjatve, ki jih uveljavlja v tem postopku, prenehajo, ker: – je zamudil rok za izvedbo dejanj, potrebnih za njihovo uveljavitev, – je bilo s pravnomočno sodno odločbo ali odločbo drugega državnega organa ugotovljeno, da ne obstajajo, ali – so bile v celoti plačane. Pododdelek 3.4.2: Prijava in preizkus terjatev
  4. člen (rok za prijavo terjatve)
(1)V postopku prisilne poravnave mora upnik prijaviti svojo terjatev do insolventnega dolžnika v enem mesecu po objavi oklica o začetku tega postopka.
(2)V stečajnem postopku mora upnik prijaviti svojo terjatev do insolventnega dolžnika v treh mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka, če ni v tretjem ali četrtem odstavku tega člena drugače določeno.
(3)Upnik, proti kateremu je bila vložena tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, mora v enem mesecu po dnevu, ko mu je bila vročena ta tožba, v stečajnem postopku kot pogojno terjatev prijaviti svojo terjatev, ki bo nastala po tretjem odstavku 278. člena tega zakona, če bo tožbenemu zahtevku pravnomočno ugodeno.
(4)Upnik, ki je stečajnemu dolžniku prostovoljno pred vročitvijo tožbe iz tretjega odstavka tega člena vrnil korist, pridobljeno z izpodbojnim pravnim dejanjem, mora v enem mesecu po vračilu te koristi v stečajnem postopku prijaviti svojo terjatev, ki nastane po tretjem odstavku 278. člena tega zakona.
(5)Upnik mora svojo terjatev za povrnitev škode iz tretjega odstavka
  1. člena ali iz petega odstavka
  2. člena tega zakona ali terjatev za plačilo razlike iz četrtega odstavka
  3. člena tega zakona prijaviti v enem mesecu po prejemu izjave stečajnega dolžnika o uresničitvi odpovedne ali odstopne pravice.
  4. člen (vsebina prijave terjatve)
(1)Prijava terjatve v postopku zaradi insolventnosti mora vsebovati:
  1. določen zahtevek za priznanje terjatve v postopku,
  2. opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokaze o njih.
(2)Zahtevek za priznanje terjatve mora vsebovati:
  1. znesek glavnice terjatve,
  2. če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg glavnice terjatve uveljavlja obresti: kapitalizirani znesek morebitnih obresti, obračunanih za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti,
  3. če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg glavnice terjatve uveljavlja stroške, ki so mu nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti: zneske teh stroškov,
  4. če upnik uveljavlja terjatev kot prednostno terjatev: določen zahtevek, da se terjatev ob razdelitvi plača kot prednostna,
  5. če upnik uveljavlja terjatev kot pogojno terjatev: določen opis okoliščin, nastanek katerih pomeni uresničitev odložnega ali razveznega pogoja, s katerim je povezana terjatev.
(3)Upnik mora prijavi terjatve priložiti morebitne listinske dokaze o dejstvih iz 2. točke prvega odstavka tega člena.
(4)Če prijava terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke prvega odstavka tega člena ali če ji niso priloženi dokazi iz tretjega odstavka tega člena, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila terjatev prerekana.
(5)Če upnik s prijavo terjatve uveljavlja obresti do začetka postopka zaradi insolventnosti in zahtevek za priznanje terjatve ne vsebuje kapitaliziranega zneska obresti iz
  1. točke drugega odstavka tega člena:
  2. mora upravitelj v stečajnem postopku, če je predmet prijave prednostna terjatev, ob preizkusu te terjatve izračunati kapitalizirani znesek obresti in ga vnesti v osnovni seznam preizkušenih terjatev,
  3. se v drugih primerih za prijavo terjatve ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč velja, in nasproten dokaz ni dovoljen, da upnik v postopku ne uveljavlja obresti za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti.
(6)Če zahtevek za priznanje terjatve ne vsebuje zneska stroškov iz 3. točke drugega odstavka tega člena, se za prijavo terjatve ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč velja, in nasproten dokaz ni dovoljen, da upnik v postopku zaradi insolventnosti ne uveljavlja teh stroškov.
(7)Upnik lahko v postopku zaradi insolventnosti z isto vlogo prijavi več svojih terjatev. 61. člen (izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah; osnovni seznam preizkušenih terjatev)
(1)Upravitelj se mora v enem mesecu po poteku roka za prijavo terjatve iz prvega ali drugega odstavka 59. člena tega zakona o vsaki pravočasno prijavljeni terjatvi določno izreči, ali jo priznava ali prereka.
(2)Če zaradi velikega števila pravočasno prijavljenih terjatev upravitelj v stečajnem postopku v roku iz prvega odstavka tega člena ne more preizkusiti vseh terjatev, sodišče na zahtevo upravitelja ta rok podaljša, vendar največ za en mesec.
(3)Upravitelj se mora o pravočasno prijavljenih terjatvah izreči tako, da sodišču predloži seznam (v nadaljnjem besedilu: osnovni seznam preizkušenih terjatev).
(4)Osnovni seznam preizkušenih terjatev mora za vsako pravočasno prijavljeno terjatev vsebovati naslednje podatke:
  1. zaporedno številko terjatve,
  2. identifikacijske podatke o upniku, ki je prijavil terjatev,
  3. znesek glavnice prijavljene terjatve,
  4. kapitalizirani znesek obresti iz
  5. točke drugega odstavka ali iz
  6. točke petega odstavka
  7. člena tega zakona, znesek stroškov iz
  8. točke drugega odstavka
  9. člena tega zakona ter podatke iz
  10. in
  11. točke drugega odstavka
  12. člena tega zakona, če so vsebovani v prijavi terjatve,
  13. izjavo upravitelja, ali terjatev priznava ali prereka,
  14. če upravitelj prereka terjatev samo delno: prerekani znesek terjatve,
  15. če upravitelj prereka terjatev: opis dejstev, iz katerih izhaja, da terjatev ali prerekani del terjatve ne obstaja.
(5)Osnovni seznam preizkušenih terjatev mora sodišče objaviti v treh delovnih dneh po prejemu seznama.
(6)Po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev upravitelj terjatev, ki jih je priznal, ne more več prerekati. 62. člen (ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev)
(1)Upnik lahko vloži ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev:
  1. če seznam ne vsebuje njegove pravočasno prijavljene terjatve ali
  2. če so podatki o tej terjatvi iz 2.,
  3. ali
  4. točke četrtega odstavka
  5. člena tega zakona nepravilni.
(2)Ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev mora upnik vložiti v 15 dneh po objavi seznama preizkušenih terjatev.
(3)Če upravitelj presodi, da je ugovor upnika proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev utemeljen, mora v osmih dneh po poteku roka iz drugega odstavka tega člena sodišču predložiti popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev.
(4)Popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev mora vsebovati:
  1. podatke iz četrtega odstavka
  2. člena tega zakona in
  3. v primeru iz
  4. točke prvega odstavka tega člena tudi: opombo, da se s tem popravljajo podatki o terjatvi iz seznama preizkušenih terjatev.
(5)Popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev mora sodišče objaviti naslednji delovni dan po prejemu.
(6)Rok iz tretjega odstavka
  1. člena tega zakona za ugovor o prerekanju terjatev, ki so vsebovane v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev, začne teči z objavo popravka seznama preizkušenih terjatev.
  2. člen (ugovor o prerekanju terjatve)
(1)Upnik lahko prereka pravočasno prijavljeno terjatev drugega upnika.
(2)Upnik prereka pravočasno prijavljeno terjatev z ugovorom (v nadaljnjem besedilu: ugovor o prerekanju terjatve).
(3)Ugovor o prerekanju terjatve mora upnik vložiti v postopku prisilne poravnave v 15 dneh in v stečajnem postopku v enem mesecu po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev.
(4)Po poteku roka za vložitev ugovora o prerekanju terjatve upnik pravočasno prijavljene terjatve drugega upnika ne more več prerekati.
(5)Poleg podatkov, ki jih mora vsebovati vsaka vloga, mora ugovor o prerekanju terjatve vsebovati tudi:
  1. podatke o terjatvi iz
  2. do
  3. točke četrtega odstavka
  4. člena tega zakona,
  5. izjavo upnika, da prereka terjatev,
  6. če upnik prereka terjatev samo delno: prerekani znesek terjatve,
  7. opis dejstev, iz katerih izhaja, da terjatev ali prerekani del terjatve ne obstaja, in dokaze o njih.
(6)Upnik mora ugovoru o prerekanju terjatve priložiti morebitne listinske dokaze o dejstvih iz 4. točke petega odstavka tega člena.
(7)Če ugovor o prerekanju terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 4. točke petega odstavka tega člena ali mu niso priloženi dokazi iz šestega odstavka tega člena, se zanj ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah.
(8)Če ugovor o prerekanju terjatve ne vsebuje podatkov iz
  1. ali
  2. točke petega odstavka tega člena ali drugih podatkov, ki jih mora vsebovati vsaka vloga, ga sodišče zavrže, ne da bi moralo upniku dati rok za popravo ugovora.
(9)O zavrženju ugovora, ki je bil vložen po poteku roka iz tretjega odstavka tega člena, in ugovora iz osmega odstavka tega člena odloči sodišče s sklepom o preizkusu terjatev. 64. člen (ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve)
(1)Če ima insolventni dolžnik v postopku zaradi insolventnosti položaj stranke postopka, lahko tudi on prereka pravočasno prijavljeno terjatev upnika v tem postopku.
(2)Za ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o ugovoru upnika o prerekanju terjatev. 65. člen (dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev)
(1)Če je bil proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev vložen ugovor iz prvega odstavka
  1. člena tega zakona ali ugovor o prerekanju terjatev iz
  2. člena tega zakona, mora upravitelj v osmih dneh po poteku roka za vložitev ugovora o prerekanju terjatve iz tretjega odstavka
  3. člena tega zakona sodišču predložiti dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s katerim dopolni osnovni seznam preizkušenih terjatev tako, da za vsako terjatev, proti kateri je bil vložen ugovor, vnese:
  4. identifikacijske podatke o vlagatelju ugovora,
  5. podatke iz
  6. do
  7. točke petega odstavka
  8. člena tega zakona.
(2)Če je bil v skladu s petim odstavkom 62. členom tega zakona objavljen popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev, mora upravitelj v dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev vključiti tudi podatke in popravke podatkov o terjatvah, vsebovanih v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev.
(3)Dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev mora sodišče objaviti v treh delovnih dneh po prejemu seznama. 66. člen (ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev)
(1)Proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev lahko vloži ugovor:
  1. upnik, ki je pravočasno vložil ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, če upravitelj njegovega ugovora ni upošteval v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev po tretjem odstavku
  2. člena tega zakona,
  3. upnik, ki je pravočasno vložil ugovor o prerekanju terjatve: – če seznam ne vsebuje njegovega ugovora ali – če so podatki o tem ugovoru nepravilni.
(2)Ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev mora upnik vložiti v 15 dneh po objavi dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev. 67. člen (priznana in prerekana terjatev)
(1)Terjatev je priznana, če jo prizna upravitelj v skladu z
  1. členom tega zakona in je ne prereka nihče od upnikov v skladu s
  2. členom tega zakona.
(2)Terjatev je prerekana, če jo prereka upravitelj v skladu z
  1. členom tega zakona ali upnik v skladu s
  2. členom tega zakona.
(3)V stečajnem postopku velja za priznano tudi terjatev, ki je bila prerekana, ko se izpolnijo naslednji pogoji:
  1. pri prerekani terjatvi iz prvega odstavka
  2. člena ali iz prvega odstavka
  3. člena tega zakona: ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev obstoja terjatve,
  4. pri prerekani terjatvi iz prvega odstavka
  5. člena tega zakona: – ko poteče rok za vložitev tožbe iz drugega odstavka
  6. člena tega zakona, če ni nihče od tistih, ki so prerekali terjatev, v tem roku vložil tožbe, ali – ko postane pravnomočna sodna odločba, s katero je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja terjatve, zavrglo tožbo iz drugega odstavka
  7. člena tega zakona ali ustavilo postopek zaradi umika te tožbe,
  8. pri prerekani terjatvi iz prvega odstavka
  9. člena tega zakona: – ko poteče rok za prijavo udeležbe iz tretjega odstavka
  10. člena tega zakona, če nihče od tistih, ki so prerekali terjatev v tem roku ne prijavi udeležbe, ali – ko postane pravnomočna odločba, s katero je pristojni državni organ odločil, da ta terjatev obstaja.
  11. člen (verjetno izkazana terjatev)
(1)Verjetno izkazana je tista prerekana terjatev, za katero sodišče odloči, da je verjetno izkazana.
(2)Pri presoji, ali je terjatev verjetno izkazana, sodišče upošteva samo opis dejstev o obstoju terjatve v prijavi terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi tej prijavi, in
  1. če je terjatev prerekal upravitelj: opis dejstev o neobstoju terjatve v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev ali
  2. če je terjatev prerekal upnik: opis dejstev o neobstoju terjatve v ugovoru o prerekanju terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi temu ugovoru.
(3)Velja, in drugačna presoja ni dovoljena, da terjatev ni verjetno izkazana, če ima prijava terjatve pomanjkljivosti iz četrtega odstavka 60. člena tega zakona.
(4)Velja, in drugačna presoja ni dovoljena, da je terjatev verjetno izkazana:
  1. če je bilo o terjatvi odločeno z odločbo sodišča ali drugega državnega organa, ki je postala pravnomočna pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,
  2. če je terjatev ugotovljena v obračunu davka, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja davčni postopek,
  3. v drugih primerih: – če prijava terjatve nima pomanjkljivosti iz četrtega odstavka
  4. člena tega zakona in – niti osnovni seznam preizkušenih terjatev niti nobeden od pravočasnih ugovorov o prerekanju terjatve ne vsebuje opisa dejstev o neobstoju terjatve.
  5. člen (sklep o preizkusu terjatev)
(1)O preizkusu terjatev sodišče odloči zunaj naroka.
(2)Sodišče s sklepom o preizkusu terjatev odloči:
  1. o ugovorih proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev iz
  2. člena tega zakona in o zavrženju ugovorov iz devetega odstavka
  3. člena tega zakona,
  4. katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane,
  5. v postopku prisilne poravnave tudi, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane,
  6. v stečajnem postopku tudi o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve.
(3)V izreku sklepa o preizkusu terjatev sodišče svoje odločitve iz
  1. do
  2. točke prvega odstavka tega člena oblikuje tako, da navede končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izreka tega sklepa.
(4)Sodišče mora:
  1. sprejeti sklep o preizkusu terjatev in o tem obvestiti upravitelja v teh rokih: – če je bil v skladu s prvim odstavkom
  2. člena tega zakona objavljen dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev in je bil proti temu seznamu vložen ugovor, v postopku prisilne poravnave v treh delovnih dneh in v stečajnem postopku v 15 dneh od poteka roka za ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, – če je bil v skladu s prvim odstavkom
  3. člena tega zakona objavljen dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev in proti temu seznamu ni bil vložen noben ugovor, v treh delovnih dneh od poteka roka za ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, – če proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ni nihče vložil niti ugovora iz prvega odstavka
  4. člena tega zakona niti ugovora o prerekanju terjatev iz
  5. člena tega zakona, v treh delovnih dneh od poteka rokov za ta ugovor, ter
  6. v treh delovnih dneh po dnevu, ko mu upravitelj predloži končni seznam preizkušenih terjatev, objaviti sklep o preizkusu terjatev in končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izreka tega sklepa.
(5)V stečajnem postopku mora sodišče odločiti, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane samo, če upniki zahtevajo oblikovanje upniškega odbora v skladu s prvim odstavkom 82. člena tega zakona.
(6)O tem, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane, v stečajnem postopku sodišče odloči:
  1. če je vložena zahteva za oblikovanje upniškega odbora iz
  2. točke prvega odstavka
  3. člena tega zakona: s sklepom o preizkusu terjatev v roku iz
  4. točke četrtega odstavka tega člena,
  5. če je vložena zahteva za oblikovanje upniškega odbora iz
  6. točke prvega odstavka
  7. člena tega zakona: z dopolnilnim sklepom o preizkusu terjatev, ki ga mora objaviti hkrati z objavo poziva upnikom iz tretjega odstavka
  8. člena tega zakona.
  9. člen (končni seznam preizkušenih terjatev)
(1)Upravitelj mora v treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz
  1. točke četrtega odstavka
  2. člena tega zakona sodišču predložiti končni seznam preizkušenih terjatev v skladu z odločitvijo sodišča iz drugega odstavka
  3. člena tega zakona.
(2)Končni seznam preizkušenih terjatev mora za vsako terjatev vsebovati podatke iz
  1. do
  2. točke četrtega odstavka
  3. člena tega zakona, če je bila terjatev prerekana, pa tudi:
  4. odločitev sodišča o tem, ali je terjatev verjetno izkazana,
  5. podatke o osebah, ki so prerekale terjatev, in sicer: – če je terjatev prerekal upravitelj: navedbo, da je terjatev prerekal upravitelj, – če je terjatev prerekal drug upnik: identifikacijske podatke o vlagatelju ugovora,
  6. prerekani znesek terjatve ali podatek, da je terjatev prerekana v celoti,
  7. v stečajnem postopku tudi: kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve.
  8. člen (poznejši preizkus terjatev)
(1)O pravočasno prijavljenih terjatvah iz tretjega ali četrtega odstavka 59. člena tega zakona, ki niso bile vključene v osnovni seznam preizkušenih terjatev, se mora upravitelj izreči tako, da sodišču predloži seznam teh terjatev (v nadaljnjem besedilu: dodatni seznam preizkušenih terjatev).
(2)Za preizkus terjatev iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 61. do 70. člen tega zakona.
(3)Pri smiselni uporabi določb tega zakona iz drugega odstavka tega člena se namesto pojma »seznam preizkušenih terjatev« uporablja pojem »dodatni seznam preizkušenih terjatev«.
  1. člen (posodabljanje končnega seznama preizkušenih terjatev) Upravitelj mora v stečajnem postopku ob vsaki izdelavi načrta razdelitve posodobiti končni seznam preizkušenih terjatev tako, da:
  2. dopolni podatke o prerekanih terjatvah s podatki o začetku in izidu postopkov iz
  3. točke drugega odstavka
  4. člena tega zakona in
  5. v primeru iz prvega odstavka
  6. člena tega zakona: dopolni ta seznam s podatki o terjatvah, vključenih v končni dodatni seznam preizkušenih terjatev. Pododdelek 3.4.3: Delež glasovalnih pravic upnika
  7. člen (terjatve upnika za izračun deleža njegovih glasovalnih pravic)
(1)Če se upravičenje opraviti procesno dejanje v postopku zaradi insolventnosti presoja glede na delež glasovalnih pravic upnika, se pri izračunu tega deleža upošteva skupni znesek vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev upnika po stanju ob začetku tega postopka.
(2)Kot znesek terjatve se po prvem odstavku tega člena upoštevajo:
  1. znesek glavnice terjatve,
  2. kapitalizirani znesek obresti, če jih upnik uveljavlja v skladu z
  3. točko drugega odstavka
  4. člena tega zakona in
  5. znesek stroškov, če jih upnik uveljavlja v skladu s
  6. točko drugega odstavka
  7. člena tega zakona.
(3)V stečajnem postopku se od zneska terjatev iz drugega odstavka tega člena odšteje znesek terjatev po stanju ob začetku tega postopka, glede katerih je prenehala upnikova pravica do plačila v tem postopku.
  1. člen (osnova za izračun deleža glasovalnih pravic) Osnova za izračun deleža glasovalnih pravic posameznega upnika je vsota zneskov vseh terjatev upnikov iz
  2. člena tega zakona.
  3. člen (procesna dejanja, o katerih odločajo upniki z glasovanjem)
(1)Če je za procesno dejanje, o katerem odločajo upniki z glasovanjem, potrebna večina vseh glasov upnikov, je odločitev sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev iz
  1. člena tega zakona presega polovico osnove za izračun deleža glasovalnih pravic iz
  2. člena tega zakona, če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno.
(2)Če je za procesno dejanje, o katerem odločajo upniki z glasovanjem, potrebna večina oddanih glasov upnikov, je odločitev sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev iz 73. člena tega zakona presega polovico zneska terjatev upnikov, ki so se udeležili glasovanja.
(3)Pri presoji izida glasovanja se upoštevajo izjave upnikov o glasovanju, ki jih sodišče prejme do poteka roka za oddajo glasovnic, ne glede na to, ali so bile glasovnice oddane s priporočeno poštno pošiljko ali sodišču predložene na drug način. Oddelek 3.5: Upniški odbor
  1. člen (upniški odbor kot organ upnikov) Upniški odbor je organ upnikov, ki v postopku zaradi insolventnosti opravlja procesna dejanja, za katera zakon določa, da jih je pristojen opraviti upniški odbor, za račun vseh upnikov, ki so stranke tega postopka.
  2. člen (oblikovanje upniškega odbora)
(1)Upniški odbor je treba oblikovati:
  1. v postopku prisilne poravnave,
  2. v stečajnem postopku, če oblikovanje upniškega odbora zahtevajo upniki.
(2)Procesna dejanja, za katera ta zakon določa, da jih v stečajnem postopku opravlja upniški odbor, se v stečajnem postopku ne izvajajo v obdobju od začetka stečajnega postopka do dne, ko so imenovani ali izvoljeni člani upniškega odbora na podlagi zahteve upnikov za oblikovanje upniškega odbora. 78. člen (člani upniškega odbora)
(1)Za člana upniškega odbora je lahko izvoljen vsak upnik, ki je po 57. členu tega zakona upravičen opravljati procesna dejanja.
(2)Ne glede na prvi odstavek tega člena za člana upniškega odbora ne more biti izvoljen ali imenovan upnik:
  1. ki je hkrati dolžnik insolventnega dolžnika in njegova obveznost do insolventnega dolžnika presega en odstotek vrednosti premoženja insolventnega dolžnika,
  2. ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti opravljal funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista insolventnega dolžnika ali imel v insolventnem dolžniku položaj družbenika z najmanj 0,5 odstotnim kapitalskim deležem,
  3. ki je družba in ima v razmerju do insolventnega dolžnika ali dolžnika iz
  4. točke tega odstavka položaj povezane družbe po
  5. členu ZGD-1,
  6. ki opravlja funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista ali ima položaj družbenika z najmanj 0,5 odstotnim kapitalskim deležem v: – dolžniku iz
  7. točke tega odstavka ali – družbi iz
  8. točke tega odstavka,
  9. ki ima v razmerju do insolventnega dolžnika ali osebe iz 1.,
  10. ali
  11. točke tega odstavka položaj ožje povezane osebe,
  12. ki ima glede vseh terjatev, ki jih uveljavlja v postopku, položaj ločitvenega upnika, razen če upnik dokaže, da vrednost premoženja, ki je predmet njegove ločitvene pravice, ne zadošča za plačilo celotne terjatve, ali
  13. ki ima položaj izločitvenega upnika.
  14. člen (število članov upniškega odbora)
(1)Število članov upniškega odbora določi sodišče.
(2)Število članov upniškega odbora mora biti liho in ne sme biti manjše kot tri, razen če je število upnikov manjše kot tri, ter ne večje kot 11.
(3)Pri določitvi števila članov upniškega odbora mora sodišče upoštevati skupno število upnikov.
(4)Število članov upniškega odbora določi sodišče:
  1. če je pristojno odločati o imenovanju članov upniškega odbora: s sklepom, s katerim imenuje upniški odbor,
  2. če člane upniškega odbora volijo upniki: s sklepom o izvolitvi upniškega odbora.
(5)Proti sklepu o določitvi števila članov upniškega odbora ni posebne pritožbe, lahko pa se izpodbija s pritožbo proti sklepu o imenovanju ali izvolitvi upniškega odbora. 80. člen (imenovanje članov upniškega odbora)
(1)V postopku prisilne poravnave sodišče imenuje člane upniškega odbora s sklepom o začetku tega postopka.
(2)Sodišče mora za člane upniškega odbora imenovati upnike, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika v najvišjem skupnem znesku.
(3)Pri imenovanju članov upniškega odbora sodišče določi upnike z najvišjim skupnim zneskom terjatev po drugem odstavku tega člena:
  1. v postopku prisilne poravnave: na podlagi seznama iz
  2. točke prvega odstavka
  3. člena tega zakona,
  4. v stečajnem postopku: na podlagi podatkov, ki jih izkazuje insolventni dolžnik v svojih poslovnih knjigah.
  5. člen (razrešitev imenovanih članov upniškega odbora)
(1)Če je bil upniški odbor imenovan po 80. členu tega zakona, lahko upniki, ki imajo skupaj 1/10 glasovalnih pravic, po objavi sklepa o preizkusu terjatev zahtevajo razrešitev imenovanega člana upniškega odbora in izvolitev novega člana.
(2)Zahtevi iz prvega odstavka tega člena mora biti priložena izjava upnika, ki se predlaga za novega člana upniškega odbora, da soglaša z izvolitvijo za člana upniškega odbora in da za njegovo izvolitev ni ovir iz drugega odstavka 78. člena tega zakona.
(3)Sodišče mora v treh delovnih dneh po prejemu zahteve upnikov iz prvega odstavka tega člena objaviti poziv upnikom, da v 15 dneh po objavi poziva oddajo glasovnice za glasovanje o razrešitvi imenovanega člana upniškega odbora in izvolitvi novega člana.
(4)Za razrešitev imenovanega člana upniškega odbora je potrebna večina oddanih glasov upnikov.
(5)Če imenovani član upniškega odbora ni razrešen, glasovanje o izvolitvi novega člana upniškega odbora nima pravnega učinka. 82. člen (zahteva upnikov za oblikovanje upniškega odbora v stečajnem postopku)
(1)V stečajnem postopku lahko zahtevo za oblikovanje upniškega odbora vložijo:
  1. če je zahteva vložena pred objavo sklepa o preizkusu terjatev: vsak upnik, ki je pravočasno prijavil svojo terjatev v postopku,
  2. če je zahteva vložena po objavi sklepa o preizkusu terjatev: upniki, ki imajo skupaj 1/10 glasovalnih pravic.
(2)Sodišče mora na zahtevo iz
  1. točke prvega odstavka tega člena v 15 dneh po prejemu te zahteve izdati in objaviti sklep o imenovanju članov upniškega odbora po drugem in tretjem odstavku
  2. člena tega zakona.
(3)Sodišče mora na zahtevo iz
  1. točke prvega odstavka tega člena v 15 dneh po prejemu zahteve objaviti poziv upnikom, da v 15 dneh po objavi poziva:
  2. glasujejo o oblikovanju upniškega odbora in
  3. dajo predloge izvolitev za člane upniškega odbora po prvem do tretjem odstavku
  4. člena tega zakona.
(4)Za sprejetje odločitve o oblikovanju upniškega odbora je potrebna večina vseh glasov upnikov.
(5)Če je odločitev o oblikovanju upniškega odbora sprejeta, mora sodišče v osmih dneh po poteku roka iz drugega odstavka tega člena objaviti poziv upnikom, da v 15 dneh po objavi poziva glasujejo o volilnih predlogih za izvolitev članov upniškega odbora, ki jih sodišče uvrsti na glasovanje po četrtem odstavku 83. člena tega zakona. 83. člen (volitve članov upniškega odbora)
(1)Predlog za izvolitev za člana upniškega odbora (v nadaljnjem besedilu: volilni predlog) lahko da vsak upnik.
(2)Volilnemu predlogu mora biti priložena izjava upnika, katerega izvolitev se predlaga, da soglaša z izvolitvijo za člana upniškega odbora in da za njegovo izvolitev ni ovir iz drugega odstavka 78. člena tega zakona.
(3)Če volilnemu predlogu ni priložena izjava upnika iz drugega odstavka tega člena, se ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč se volilni predlog ne uvrsti na glasovanje.
(4)Sodišče mora uvrstiti na glasovanje vse volilne predloge, ki jih je prejelo do poteka roka iz tretjega odstavka 82. člena tega zakona.
(5)Ne glede na četrti odstavek tega člena sodišče zavrne volilni predlog:
  1. če predlagana oseba ne izpolnjuje pogoja za izvolitev iz prvega odstavka
  2. člena tega zakona ali
  3. če obstaja ovira za izvolitev iz drugega odstavka
  4. člena tega zakona.
(6)O zavrnitvi volilnega predloga odloči sodišče s sklepom.
(7)Proti sklepu o zavrnitvi volilnega predloga ni posebne pritožbe, lahko pa se izpodbija s pritožbo proti sklepu o izvolitvi upniškega odbora.
(8)Za izvolitev upnika za člana upniškega odbora je potrebna večina oddanih glasov upnikov.
(9)Če je število volilnih predlogov, ki so bili uvrščeni na glasovanje, večje od števila članov upniškega odbora, so za člane upniškega odbora izvoljeni upniki, ki so prejeli več glasov. 84. člen (sklep o izvolitvi upniškega odbora)
(1)Sodišče odloči o izidu volitev članov upniškega odbora s sklepom o izvolitvi upniškega odbora.
(2)Sodišče mora sklep o izvolitvi upniškega odbora objaviti v osmih dneh po poteku roka za glasovanje o volilnih predlogih za izvolitev članov upniškega odbora iz petega odstavka 82. člena tega zakona.
(3)Upnik pridobi položaj člana upniškega odbora z objavo sklepa o izvolitvi upniškega odbora.
(4)Izrek sklepa o izvolitvi upniškega odbora mora vsebovati:
  1. sklep o določitvi števila članov upniškega odbora iz
  2. točke četrtega odstavka
  3. člena tega zakona,
  4. identifikacijske podatke o upnikih, ki so bili izvoljeni za člane upniškega odbora,
  5. morebitni sklep ali sklepe o zavrnitvi volilnih predlogov iz petega odstavka
  6. člena tega zakona.
(5)Če je sklep o izvolitvi upniškega odbora na podlagi pravnega sredstva razveljavljen ali spremenjen, to ne vpliva na veljavnost dejanj, ki jih je v upniškem odboru opravil član upniškega odbora do takrat, ko je izvedel za to razveljavitev ali spremembo sklepa o izvolitvi upniškega odbora.
(6)Velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je član upniškega odbora izvedel za razveljavitev ali spremembo sklepa o izvolitvi upniškega odbora najpozneje naslednji delovni dan po dnevu, ko je bila objavljena sodna odločba o razveljavitvi ali spremembi sklepa o izvolitvi upniškega odbora. 85. člen (prenehanje položaja člana upniškega odbora)
(1)Upniku preneha položaj člana upniškega odbora:
  1. če preneha njegovo upravičenje opravljati procesna dejanja po tretjem odstavku
  2. člena ali po
  3. členu tega zakona,
  4. če je razrešen v skladu s
  5. členom tega zakona,
  6. če odstopi s položaja člana upniškega odbora ali
  7. če je sklep o izvolitvi upniškega odbora v delu, v katerem se nanaša nanj, razveljavljen ali spremenjen.
(2)O pravnem dejstvu iz 1. točke prvega odstavka tega člena mora upravitelj obvestiti sodišče v osmih dneh, ko zanj izve.
(3)Izjavo o odstopu s položaja člana upniškega odbora je treba vložiti pri sodišču in začne učinkovati z dnem, ko jo sodišče prejme. 86. člen (razrešitev izvoljenih članov upniškega odbora in nadomestne volitve)
(1)Upniki, ki imajo skupaj 1/10 glasovalnih pravic, lahko zahtevajo razrešitev izvoljenega člana upniškega odbora in izvolitev novega člana.
(2)Sodišče mora v treh delovnih dneh po prejemu zahteve upnikov iz prvega odstavka tega člena objaviti poziv upnikom, da v 15 dneh po objavi poziva oddajo glasovnice za glasovanje o razrešitvi izvoljenega člana upniškega odbora in izvolitvi novega člana.
(3)Če članu upniškega odbora preneha ta položaj po 1.,
  1. ali
  2. točki prvega odstavka
  3. člena tega zakona, mora sodišče v treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz drugega odstavka
  4. člena, izjave iz tretjega odstavka
  5. člena tega zakona ali sodne odločbe iz petega odstavka
  6. člena tega zakona objaviti poziv upnikom, da v 15 dneh po objavi poziva dajo predloge za izvolitev novega člana upniškega odbora.
(4)Za razrešitev izvoljenega člana upniškega odbora se smiselno uporabljata četrti in peti odstavek
  1. člena tega zakona, za izvolitev novega člana upniškega odbora pa
  2. in
  3. člen tega zakona.
  4. člen (pristojnosti upniškega odbora)
(1)Upniški odbor:
  1. odloča o mnenju ali soglasju o zadevah, določenih z zakonom,
  2. obravnava poročila, ki jih mora v skladu z zakonom predložiti upravitelj, in
  3. izvaja druge pristojnosti, določene z zakonom.
(2)Upniški odbor ima zaradi uresničevanja svojih pravic in izvajanja svojih pristojnosti pravico pregledati poslovne knjige in celotno dokumentacijo, ki jo je prevzel upravitelj v stečajnem postopku ter pregledati dokumentacijo, ki jo mora upravitelj voditi v zvezi s tem postopkom.
(3)Upniški odbor upnike na njihovo zahtevo obvešča o stanju stečajne mase. 88. člen (postopek v zvezi z mnenjem ali soglasjem upniškega odbora)
(1)Če mora sodišče v skladu s tem zakonom o posamezni zadevi odločiti na podlagi mnenja upniškega odbora ali v soglasju z upniškim odborom, mora sodišče zahtevo za mnenje ali soglasje vročiti vsem članom upniškega odbora.
(2)Zahteva za mnenje ali soglasje upniškega odbora mora vsebovati:
  1. vsebino nameravane odločitve sodišča, ki je predmet zahteve, in
  2. razloge sodišča za tako odločitev.
(3)Če o zadevi, ki je predmet zahteve, sodišče odloča na predlog upravitelja ali druge osebe, mora sodišče članom upniškega odbora z zahtevo vročiti tudi izvod tega predloga in listin, ki so mu priložene.
(4)Če mora sodišče v skladu s tem zakonom o posamezni zadevi odločiti na podlagi mnenja upniškega odbora ali v soglasju z upniškim odborom in upniški odbor v 15 dneh po vročitvi zahteve za mnenje ali soglasje predsedniku upniškega odbora, odločitve o mnenju ali soglasju ne sprejme, velja, da je izpolnjena procesna predpostavka za odločitev sodišča v zvezi z mnenjem ali soglasjem upniškega odbora. 89. člen (postopek v zvezi z obravnavo poročil in mnenj upravitelja na upniškem odboru)
(1)Če mora upravitelj v skladu s tem zakonom predložiti svoje poročilo ali mnenje sodišču, ga mora hkrati poslati tudi vsem članom upniškega odbora.
(2)Skupaj s poročilom ali mnenjem iz prvega odstavka tega člena mora upravitelj članom upniškega odbora poslati tudi listine, ki so mu priložene.
(3)Upravitelj mora na seji upniškega odbora, ki obravnava njegovo poročilo ali mnenje, na zahtevo vsakega člana upniškega odbora dati dodatna pojasnila o izvajanju svojih pristojnosti in nalog upravitelja v postopku in o drugih zadevah, pomembnih za varovanje ali uresničitev interesov upnikov v tem postopku.
(4)Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata za poročila in listine, ki se objavijo. 90. člen (odločanje upniškega odbora)
(1)Upniški odbor odloča o zadevah iz njegove pristojnosti na sejah.
(2)Vsak član upniškega odbora ima en glas.
(3)Član upniškega odbora lahko da svojo izjavo o glasovanju:
  1. ustno na seji upniškega odbora ali
  2. pred sejo upniškega odbora tako, da jo predloži predsedniku upniškega odbora.
(4)Izjava o glasovanju iz 2. točke tretjega odstavka tega člena se upošteva pri glasovanju, če jo predsednik upniškega odbora prejme pred začetkom seje upniškega odbora, na kateri se glasuje o zadevi, na katero se izjava nanaša.
(5)Odločitev upniškega odbora je sprejeta:
  1. če se je glasovanja udeležila večina članov upniškega odbora in
  2. če zanjo glasuje večina članov upniškega odbora, ki so se udeležili glasovanja, razen če zakon določa, da mora biti posamezna odločitev sprejeta z večino glasov vseh članov upniškega odbora.
(6)Upniški odbor lahko z večino glasov vseh članov upniškega odbora sprejme svoj poslovnik. 91. člen (predsednik upniškega odbora)
(1)Člani upniškega odbora med seboj na prvi seji upniškega odbora izvolijo predsednika.
(2)Če je predsednik upniškega odbora odsoten ali če mu preneha funkcija člana upniškega odbora, opravlja pristojnosti in naloge predsednika član upniškega odbora z najvišjim deležem glasovalnih pravic upnika. 92. člen (zastopanje člana upniškega odbora)
(1)Če je član upniškega odbora upnik, ki je fizična oseba, lahko sodeluje v upniškem odboru sam ali po svojem pooblaščencu.
(2)Če je član upniškega odbora upnik, ki je pravna oseba, ga v upniškem odboru zastopa njegov zakoniti zastopnik ali oseba, ki jo pooblasti.
(3)Pooblastilo za zastopanje na sejah upniškega odbora mora biti pisno.
(4)Član upniškega odbora lahko da pooblastilo za zastopanje na sejah upniškega odbora kot splošno pooblastilo ali kot pooblastilo za zastopanje na posamezni seji upniškega odbora.
(5)Član upniškega odbora lahko za zastopanje na posamezni seji upniškega odbora pooblasti tudi drugega člana upniškega odbora.
(6)Član upniškega odbora lahko za zastopanje na sejah upniškega odbora pooblasti več kot eno osebo.
(7)Če član upniškega odbora za zastopanje na sejah upniškega odbora pooblasti dve ali več oseb, mora v pooblastilu določiti, kateri od pooblaščencev ga zastopa pri uresničevanju glasovalne pravice. 93. člen (udeležba na sejah upniškega odbora)
(1)Sej upniškega odbora se smejo udeleževati samo:
  1. člani upniškega odbora ali njihovi pooblaščenci,
  2. upravitelj in osebe, ki za upravitelja v postopku opravljajo posamezne naloge,
  3. sodnik, ki vodi postopek, ter
  4. v postopku prisilne poravnave tudi zastopnik in pooblaščenci insolventnega dolžnika.
(2)Upravitelj se mora udeležiti seje upniškega odbora, če se na njej obravnava njegovo poročilo ali mnenje ali če tako v drugih primerih zahteva sklicatelj seje.
(3)V postopku prisilne poravnave se drugi odstavek tega člena smiselno uporablja tudi za zastopnike in pooblaščence insolventnega dolžnika. 94. člen (sklic seje upniškega odbora)
(1)Prvo sejo upniškega odbora mora sklicati upravitelj za dan, ki ni prej kot deset dni in ne pozneje kot 15 dni po dnevu, ko je bil upniški odbor imenovan ali izvoljen.
(2)Druge seje upniškega odbora sklicuje predsednik upniškega odbora.
(3)Predsednik upniškega odbora mora sklicati sejo upniškega odbora:
  1. če mora upniški odbor v skladu s tem zakonom odločiti o mnenju ali soglasju,
  2. če mora upniški odbor v skladu s tem zakonom obravnavati poročilo upravitelja ali
  3. če tako zahteva član upniškega odbora, ki navede namen in razlog za sklic seje.
(4)Predsednik upniškega odbora mora sklicati sejo upniškega odbora v treh delovnih dneh za dan, ki ni prej kot deset dni in ne pozneje kot 15 dni po dnevu, ko prejme zahtevo sodišča za mnenje ali soglasje upniškega odbora, poročilo upravitelja ali zahtevo člana upniškega odbora.
(5)Če predsednik upniškega odbora v roku iz četrtega odstavka tega člena ne skliče seje upniškega odbora, jo lahko sama skličeta najmanj dva člana upniškega odbora.
(6)O drugih sejah, razen o prvi, mora sklicatelj seje člane upniškega odbora, upravitelja in sodišče obvestiti z vabilom za sejo, ki jim mora biti vročeno najmanj pet delovnih dni pred dnevom seje.
(7)Vabilo za sejo upniškega odbora mora vsebovati:
  1. dan in uro seje ter mesto zasedanja,
  2. dnevni red seje in
  3. predlog sklicatelja seje za sprejetje sklepa upniškega odbora k vsaki točki dnevnega reda.
  4. člen (mesto zasedanja upniškega odbora)
(1)Mesto zasedanja upniškega odbora mora biti na območju sodišča, ki vodi postopek.
(2)Če poslovnik upniškega odbora ne določa stalnega mesta zasedanja upniškega odbora, določi mesto zasedanja sklicatelj seje z vabilom za sejo upniškega odbora.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena je lahko mesto zasedanja v kraju zunaj območja sodišča, ki vodi postopek, če z mestom zasedanja v tem drugem kraju soglašajo vsi člani upniškega odbora. 96. člen (potek seje upniškega odbora)
(1)Seje upniškega odbora vodi predsednik upniškega odbora.
(2)Poleg sklicatelja seje lahko da predlog za sprejetje sklepa upniškega odbora tudi vsak član upniškega odbora.
(3)Če je k posamezni točki dnevnega reda danih več predlogov za sprejetje sklepa, se o njih glasuje po vrstnem redu, ki se določi glede na delež glasovalnih pravic upnika, ki je predlagal sprejetje sklepa, tako da se najprej glasuje o predlogu upnika z najvišjim deležem glasovalnih pravic.
(4)Izid glasovanja o posameznem predlogu sklepa razglasi predsednik upniškega odbora.
(5)Če je v primeru iz tretjega odstavka tega člena sprejet sklep upniškega odbora, se o drugih predlogih za ta sklep s poznejšim vrstnim redom ne glasuje.
(6)O poteku seje se piše zapisnik, ki mora pri vsaki točki dnevnega reda vsebovati:
  1. predlog ali predloge sklepov k tej točki,
  2. izid glasovanja o predlogu sklepa, ki ga je po četrtem odstavku tega člena razglasil predsednik upniškega odbora.
(7)Zapisnik mora podpisati predsednik upniškega odbora. 96.a člen (dopisna seja upniškega odbora)
(1)Upniški odbor lahko odloči na dopisni seji, če noben član upniškega odbora ne nasprotuje takemu načinu odločanja v petih delovnih dneh, odkar je imel možnost seznaniti se s sklicem seje.
(2)Glede odločanja upniškega odbora na dopisni seji veljata drugi in peti odstavek
  1. člena tega zakona. Član upniškega odbora na dopisni seji glasuje tako, da poda svojo pisno izjavo o glasovanju. Izjava se upošteva, če jo predsednik upniškega odbora prejme pred iztekom dopisne seje. Glede zastopanja pri glasovanju velja
  2. člen tega zakona, glede poteka seje pa
  3. člen tega zakona.
(3)Način sklica dopisne seje, pošiljanja gradiva in posredovanja pisne izjave o glasovanju na dopisni seji se določi s poslovnikom o delu upniškega odbora. Oddelek 3.6: Upravitelj Pododdelek 3.6.1: Temeljna pravila o upravitelju 97. člen (položaj in pristojnosti upravitelja)
(1)Upravitelj je organ postopka zaradi insolventnosti, ki v tem postopku opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov.
(2)V stečajnem postopku upravitelj vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s potrebami postopka in ga zastopa:
  1. pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic,
  2. pri procesnih in drugih dejanjih v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj insolventnega dolžnika,
  3. pri pravnih poslih in drugih dejanjih, potrebnih za unovčitev stečajne mase,
  4. pri uresničevanju odstopnih in drugih pravic, ki jih pridobi insolventni dolžnik kot pravne posledice začetka stečajnega postopka, in
  5. pri drugih pravnih poslih, ki jih insolventni dolžnik lahko izvede v skladu s tem zakonom.
  6. člen (obveznosti upravitelja)
(1)Upravitelj mora svoje naloge in pristojnosti opravljati v skladu:
  1. s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi,
  2. z drugimi zakoni, ki se uporabljajo za insolventnega dolžnika, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi,
  3. s pravili stroke oseb, ki kot mandatarji opravljajo posle za druge osebe.
(2)Upravitelj mora pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti ravnati:
  1. vestno in pošteno,
  2. z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter
  3. tako, da varuje in uresničuje interese upnikov, ki mu morajo biti vodilo pri opravljanju teh nalog in pristojnosti.
(3)Upravitelj mora upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako, in ne sme omogočiti ali dopustiti:
  1. da posamezni upniki v postopku dosežejo prednostno plačilo ali druge koristi na škodo drugih upnikov, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, ali
  2. da druge osebe pridobijo premoženje insolventnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, ne da bi zagotovile enakovredno nasprotno izpolnitev, ali druge koristi na škodo stečajne mase, ki niso v skladu z zakoni, predpisi in pravili stroke iz prvega odstavka tega člena.
(4)Upravitelj mora svoja poročila, sezname preizkušenih terjatev in druga pisanja upravitelja predložiti sodišču v elektronski obliki, podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Minister, pristojen za pravosodje, predpiše podrobnejša pravila o vlaganju pisanj upravitelja. 99. člen (redna poročila upravitelja)
(1)Upravitelj mora za vsako koledarsko trimesečje pripraviti poročilo o poteku postopka (v nadaljnjem besedilu: redno poročilo).
(2)Ne glede na prvi odstavek tega člena mora upravitelj prvo redno poročilo pripraviti:
  1. če je obdobje od začetka postopka do konca prvega koledarskega trimesečja po začetku postopka krajše od enega meseca: za obdobje od začetka postopka do konca drugega koledarskega trimesečja po začetku postopka,
  2. v drugih primerih: za obdobje od začetka postopka do konca prvega koledarskega trimesečja po začetku postopka.
(3)Upravitelj mora svoje redno poročilo predložiti sodišču v postopku prisilne poravnave v osmih dneh in v stečajnem postopku v enem mesecu po koncu obdobja, na katero se nanaša. 100. člen (izredna poročila upravitelja)
(1)Upravitelj mora na zahtevo sodišča ali upniškega odbora predložiti svoje pisno poročilo o posamezni zadevi, ki je pomembna za potek postopka ali varovanje ali uresničitev interesov upnikov v tem postopku (v nadaljnjem besedilu: izredno poročilo), v osmih dneh po prejemu zahteve, razen če je v zahtevi določen daljši rok za predložitev.
(2)Proti zahtevi upniškega odbora iz prvega odstavka tega člena lahko upravitelj v treh delovnih dneh ugovarja:
  1. ker zadeva, o kateri je upniški odbor zahteval poročilo, ni pomembna za potek postopka ali varovanje ali uresničitev interesov upnikov v tem postopku,
  2. ker je rok za izdelavo poročila prekratek glede na obseg in zahtevnost zadeve, ki je predmet zahtevanega poročila.
(3)Sodišče mora odločiti o ugovoru upravitelja iz drugega odstavka tega člena v treh delovnih dneh po prejemu ugovora.
(4)Proti odločitvi sodišča o ugovoru iz drugega odstavka tega člena imata pravico do pritožbe upravitelj in upniški odbor.
(5)Ne glede na prvi odstavek tega člena mora upravitelj v nujnih primerih na zahtevo sodišča temu takoj ustno poročati ali izdelati poročilo o posamezni zadevi iz prvega odstavka tega člena v treh delovnih dneh po prejemu zahteve. 101. člen (navodila sodišča upravitelju)
(1)Sodnik, ki vodi postopek, daje upravitelju navodila za njegovo delo, ki so zanj obvezna.
(2)Sodnik mora navodilo dati v pisni obliki, če tako zahteva upravitelj. 102. člen (odškodninska odgovornost upravitelja)
(1)Upravitelj je upnikom odgovoren za škodo, ki jim jo povzroči s kršitvijo svojih obveznosti.
(2)Upravitelj je odškodninske odgovornosti oproščen, če dokaže:
  1. da je imel upnik škodo zaradi nepravilnih ali nepopolnih podatkov v njegovi prijavi terjatve ali drugih dejanj ali opustitev, ki izvirajo s področja upnika,
  2. da je ravnal v skladu s sklepom ali odredbo sodišča ali
  3. da je škoda nastala zaradi dogodkov ali ravnanja oseb, ki jih upravitelj, čeprav je ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo, ni mogel niti preprečiti niti odvrniti ali omejiti njihovih škodljivih posledic.
(3)Upravitelj ni oproščen odškodninske odgovornosti, ker je ravnal v skladu s sklepom ali odredbo sodišča, če upnik dokaže, da je upravitelj izdajo tega sklepa ali odredbe dosegel:
  1. tako, da je sodišču namenoma ali zaradi hude malomarnosti dal nepopolne ali nepravilne informacije, ali
  2. na drug nepošten način.
(4)Upravitelj je odgovoren upnikom za škodo iz prvega odstavka tega člena, povzročeno v posameznem postopku zaradi insolventnosti, do višine petkratnega zneska nagrade, do katere je upravičen v tem postopku, vendar ne manj kot 5.000 eurov.
(5)Odškodninska odgovornost se po četrtem odstavku tega člena ne omeji, če je bilo dejanje izvedeno ali opuščeno namenoma ali iz hude malomarnosti. 103. člen (nagrada upravitelja)
(1)Upravitelj ima pravico do nagrade za svoje delo.
(2)V postopku prisilne poravnave nagrada upravitelja vključuje:
  1. nadomestilo za preizkus terjatev,
  2. nadomestilo za izdelavo poročila o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave,
  3. nadomestilo za izdelavo poročila o vpisu in vplačilu novih delnic in
  4. nadomestilo za opravljanje nadzora upravitelja po
  5. členu tega zakona.
(3)Nadomestila iz 1.,
  1. in
  2. točke drugega odstavka tega člena se določijo v sorazmerju s številom pravočasno prijavljenih terjatev, nadomestilo iz
  3. točke drugega odstavka tega člena pa za vsak mesec trajanja postopka prisilne poravnave.
(4)V stečajnem postopku nagrada upravitelja vključuje:
  1. nadomestilo za prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika ter za izdelavo otvoritvenega poročila (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila),
  2. nadomestilo za preizkus terjatev, ki se določi v sorazmerju s številom pravočasno prijavljenih terjatev, in
  3. nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase, ki se določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve.
(5)(črtan)
(6)(črtan)
(7)Nadomestila, ki jih vključuje nagrada upravitelja, so nadomestilo za vse storitve, ki so potrebne za izvedbo nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, razen:
  1. (črtana),
  2. računovodskih storitev v zvezi z vodenjem poslovnih knjig in sestavljanjem računovodskih izkazov in davčnih obračunov v stečajnem postopku,
  3. storitev pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti,
  4. posredniških storitev pri prodaji premoženja na borznem ali drugem organiziranem trgu, na katerem lahko trgujejo samo pooblaščeni udeleženci tega trga,
  5. storitev arhiviranja dokumentacije v skladu s predpisi o arhiviranju,
  6. drugih storitev, za katere je potrebno posebno strokovno znanje s področij, ki niso predmet strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja, ali ki jih je v posameznem postopku treba opraviti v takem obsegu, da jih ne more opraviti upravitelj sam.
(8)Podrobnejša pravila o odmeri nagrade upravitelja se določijo s tarifo iz
  1. točke prvega odstavka
  2. člena tega zakona.
  3. člen (odmera in plačilo nagrade upravitelja)
(1)V postopku prisilne poravnave pridobi upravitelj pravico zahtevati plačilo nagrade, ko opravi vsa dejanja v postopku in sodišču predloži svoje končno poročilo.
(2)V stečajnem postopku pridobi upravitelj pravico zahtevati plačilo:
  1. 90 odstotkov: – nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila: ko sodišču predloži otvoritveno poročilo v skladu z
  2. členom tega zakona, – nadomestila za preizkus terjatev: ko sodišču predloži končni seznam preizkušenih terjatev v skladu s
  3. členom tega zakona, – sorazmernega dela nadomestila iz
  4. točke četrtega odstavka
  5. člena tega zakona: ko sodišču predloži končni načrt razdelitve,
  6. 10 odstotkov vseh nadomestil: ko sodišču predloži svoje končno poročilo v skladu s
  7. členom tega zakona.
(3)Če je upravitelj razrešen zaradi kršitve svojih obveznosti, nima pravice do nagrade.
(4)Če je upravitelj razrešen na svojo zahtevo, ima pravico do dela nagrade, sorazmernega z obsegom dejanj, ki jih je opravil do svoje razrešitve, zmanjšanega za pavšalno nadomestilo za prevzem poslov razrešenega upravitelja, ki se po petem odstavku tega člena izplača novemu upravitelju.
(5)Upravitelj, ki je bil imenovan med postopkom zaradi razrešitve prejšnjega upravitelja, ima pravico do:
  1. pavšalnega nadomestila za prevzem poslov razrešenega upravitelja in
  2. dela nagrade, sorazmernega z obsegom dejanj, ki jih opravi od prevzema poslov prejšnjega upravitelja do konca postopka.
(6)O odmeri nadomestil, vključenih v nagrado, in pavšalnega nadomestila odloči sodišče na zahtevo upravitelja.
(7)Sodišče mora odločiti o odmeri nadomestil, vključenih v nagrado, in pavšalnega nadomestila v osmih dneh po prejemu zahteve upravitelja.
(8)Nagrada in pavšalno nadomestilo se izplačata kot strošek postopka po pravnomočnosti sklepa o odmeri iz sedmega odstavka tega člena.
(9)Proti sklepu o odmeri nadomestil, vključenih v nagrado, in pavšalnega nadomestila se lahko pritoži tudi upravitelj.
(10)Pritožba proti sklepu o odmeri nadomestil, vključenih v nagrado, in pavšalnega nadomestila zadrži njegovo izvršitev. 105. člen (stroški upravitelja)
(1)Upravitelj ima pravico do povrnitve stroškov, ki so mu nastali pri opravljanju nalog in pristojnosti upravitelja.
(2)O povrnitvi stroškov upravitelju, ki so nastali v posameznem mesecu, odloči sodišče s sklepom, s katerim odloča o izplačilu drugih tekočih stroškov postopka za ta mesec.
(3)Za pritožbo proti sklepu o povrnitvi stroškov upravitelju se smiselno uporabljata deveti in deseti odstavek
  1. člena tega zakona. Pododdelek 3.6.2: Nadzor nad upravitelji
  2. člen (pristojnost za nadzor nad upravitelji)
(1)Ministrstvo, pristojno za pravosodje, je pristojno za opravljanje nadzora nad upravitelju v skladu s pravili, določenimi v pododdelku 3.6.2 tega zakona.
(2)Ministrstvo, pristojno za pravosodje, je upravičeno, v obsegu, potrebnem za opravljanje nadzora iz prvega odstavka tega člena, neposredno dostopati in pridobivati podatke iz centralnega registra prebivalstva, poslovnega registra in podatke, ki jih vodijo drugi upravljavci osebnih podatkov.
(3)Za postopek odločanja o zadevah, urejenih v pododdelku 3.6.2 tega zakona, se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.
(4)Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko pri opravljanju nadzora iz prvega odstavka tega člena:
  1. opravi pregled dokumentacije insolventnega dolžnika, ki jo je prevzel upravitelj v zvezi s postopkom zaradi insolventnosti, in dokumentacije, ki jo mora voditi upravitelj v zvezi s tem postopkom, ali zahteva od zbornice upraviteljev, da opravi tak pregled,
  2. zahteva uvedbo disciplinskega postopka proti upravitelju in
  3. odredi ali izvede druge ukrepe, potrebne za preveritev, ali upravitelj opravlja svoje naloge v postopku zaradi insolventnosti v skladu z zakonom.
(5)Pregled iz 1. točke četrtega odstavka tega člena, ki ga opravi ministrstvo, pristojno za pravosodje, se opravi po vnaprejšnjem obvestilu upravitelju ali brez njega. Pregled opravijo sodniki, ki so v skladu z določbami zakona, ki ureja sodniško službo, dodeljeni v ministrstvo, pristojno za pravosodje, za opravljanje zahtevnejših strokovnih nalog in imajo izkušnje na področju postopkov zaradi insolventnosti, gospodarskih sporov ali izvršbe, ali univerzitetni diplomirani pravniki z najmanj petimi leti praktičnih izkušenj na pravniških delih s področja postopkov zaradi insolventnosti po opravljenem pravniškem državnem izpitu ali revizorji, ki jih imenuje minister, pristojen za pravosodje. O opravljenem pregledu pregledovalci sestavijo poročilo, katerega en izvod se posreduje upravitelju. Ugotovitve iz poročila se lahko uporabijo za izvrševanje zakonitih pristojnosti ministrstva, pristojnega za pravosodje.
(6)Zbornica upraviteljev opravlja nadzor nad poslovanjem upraviteljev v skladu s pravili, določenimi v pododdelku 3.6.4. tega zakona. 107. člen (komisija)
(1)Minister, pristojen za pravosodje, imenuje komisijo kot svoj svetovalni organ, ki jo sestavljajo:
  1. dva neodvisna strokovnjaka za insolventno pravo,
  2. dva sodnika, ki sodita v postopkih zaradi insolventnosti, in
  3. predstavnik ministrstva, pristojnega za pravosodje.
(2)Člani komisije se imenujejo za pet let in so lahko po poteku tega obdobja ponovno imenovani.
(3)Komisija daje ministru mnenja o izdaji in odvzemu dovoljenj za opravljanje funkcije upravitelja in o drugih zadevah glede izvajanja tega zakona.
(4)Delo komisije vodi predsednik, ki ga med seboj izvolijo člani komisije.
(5)Komisija sprejme poslovnik o svojem delu.
(6)Sredstva za delo komisije ter administrativne, tehnične in druge pogoje za delo komisije zagotavlja ministrstvo, pristojno za pravosodje. 108. člen (dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja)
(1)Funkcijo upravitelja lahko opravlja le oseba, ki ima veljavno dovoljenje ministra, pristojnega za pravosodje, za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja).
(2)Minister, pristojen za pravosodje, izda dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja osebi, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
  1. je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora ali države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in ima aktivno znanje slovenskega jezika,
  2. je poslovno sposobna in ima splošno zdravstveno zmožnost,
  3. ima najmanj visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali primerljivo izobrazbo, pridobljeno v tujini, nostrificirano, priznano ali ovrednoteno v skladu z zakonom, ki ureja vrednotenje in priznavanje izobraževanja, ali dovoljenje za opravljanje nalog revizorja ali pooblaščenega revizorja v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje,
  4. ima najmanj tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju del s strokovno izobrazbo iz
  5. točke tega odstavka,
  6. ima sklenjeno zavarovanje, ki krije njegovo odškodninsko odgovornost iz prvega odstavka
  7. člena tega zakona za najnižjo zavarovalno vsoto 500.000 v posameznem letu,
  8. je opravila strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja,
  9. je vredna javnega zaupanja za opravljanje te funkcije,
  10. je ministru, pristojnem za pravosodje, dala izjavo, da bo vestno in odgovorno opravljala svoje pristojnosti in naloge upravitelja ter si v vsakem postopku zaradi insolventnosti, v katerem bo imenovana, prizadevala za kar najhitrejše končanje postopka in čim ugodnejše poplačilo upnikov.
(3)Pogoja iz 7. točke drugega odstavka tega člena ne izpolnjuje tisti, za katerega je na podlagi njegovega dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da funkcije upravitelja ne bo opravljal strokovno, pošteno in vestno, ali kdor je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od teh kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti, pranja denarja, izdaje uradne tajnosti, povzročitve splošne nevarnosti ali izdaje državne tajnosti, in kazen še ni bila izbrisana iz kazenske evidence.
(4)Minister, pristojen za pravosodje, zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja:
  1. če vlagatelj zahteve ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena ali
  2. če je bilo vlagatelju zahteve že odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja ali
  3. če je vlagatelju zahteve že prenehalo veljati dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja po
  4. točki četrtega odstavka
  5. člena tega zakona ali
  6. če je zoper vlagatelja uveden kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja iz tretjega odstavka tega člena in je v tem postopku obtožnica postala pravnomočna ali je na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava,
  7. ne glede na
  8. točko tega odstavka pa tudi v primeru,

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.