Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrova - Polhov Gradec, stran 7675.

(1)S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) Občine Dobrova - Polhov Gradec.

(2)OPN velja na celotnem območju občine. 2. člen (vsebina in sestavine odloka)

(1)Odlok OPN je sestavljen iz besedila in grafičnega dela.

(2)Besedilo OPN obsega naslednja poglavja: I. Uvodne določbe II. Strateški del III. Izvedbeni del IV. Prehodne in končne določbe V. Priloge: – Priloga 1 – Vrste dovoljenih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po namenski rabi – Priloga 2 – Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja.

(3)Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte: +--------+------------------------------------------+-----------+ |Številka|Karta |Merilo | +--------+------------------------------------------+-----------+ |2.1.

1. |Zasnova prostorskega razvoja |1:50.000 | +--------+------------------------------------------+-----------+ |2.1.
2. |Zasnova gospodarske javne infrastrukture |1:50.000 | +--------+------------------------------------------+-----------+ |2.1.
3. |Okvirna območja naselij in razpršene |1:50.000 | | |poselitve | | +--------+------------------------------------------+-----------+ |2.1.4.1.|Usmeritve za razvoj poselitve |1:50.000 | +--------+------------------------------------------+-----------+ |2.1.4.2.|Usmeritve za razvoj v krajini |1:50.000 | +--------+------------------------------------------+-----------+ |2.1.4.3.|Usmeritve za določitev namenske rabe |1:50.000 | | |zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev| | +--------+------------------------------------------+-----------+

(4)Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte: +--------+------------------------------------------+----------+ |Številka|Karta |Merilo | +--------+------------------------------------------+----------+ |1 |Pregledna karta občine z razdelitvijo na |1:50.000 | | |liste | | +--------+------------------------------------------+----------+ |2 |Pregledna karta občine s prikazom osnovne |1:50.000 | | |namenske rabe in ključnih omrežij | | | |gospodarske javne infrastrukture | | +--------+------------------------------------------+----------+ |3 |Prikaz območij enot urejanja prostora, |1:5.000 | | |osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe | | | |prostora in prostorskih izvedbenih pogojev| | +--------+------------------------------------------+----------+ |4 |Prikaz območij enot urejanja prostora in |1:5.000 | | |prikaz javne gospodarske infrastrukture | | +--------+------------------------------------------+----------+ 3. člen (uporabljeni izrazi)

(1)Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. Atrijska hiša: je stanovanjska stavba z enim stanovanjem in z osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori.
2. Bruto tlorisna površina (BTP): stavbe je skupna površina vseh etaž izračunanih po sistemu SIST ISO
3. Pri izračunu BTP se pri podstrešju upošteva tisti del bruto tlorisnih površin, kjer je svetla višina prostora višja od 1,60 m. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi, kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite.
4. Dozidava oziroma nadzidava objekta: je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do 50 % BTP. Pri izračunu BTP za dozidavo ali nadzidavo objekta se ne upošteva površin kleti. Šteje se, da je dozidava oziroma nadzidava objekta novogradnja takrat, ko je dozidava ali nadzidava večja od 50 % obstoječe BTP oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt. Prizidek je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.
5. Drevnina: so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli.
6. Dvojček: sestavljata dve družinski hiši, ki imata skupen vmesni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima gradnji.
7. Enota urejanja prostora (v nadaljevanju EUP): je območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem se določi namenska raba in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor se določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden. EUP je območje s praviloma enolično namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih določil za posamične EUP.
8. Etaža: je del stavbe med dvema stropoma, ki ima višino obodnega zidu v najnižjem delu višjo od 1,20 m.
9. Etažnost objekta: je določena s številom etaž, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), terasna etaža (T) in nadstropja (N).
10. Faktor izrabe parcele objekta (v nadaljevanju FI): se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta (BTP) in celotno površino parcele objekta. Pri izračunu BTP za FI se ne upošteva površin kleti.
11. Faktor odprtih javnih površin (v nadaljevanju FJP): je razmerje med površino zelenih oziroma odprtih javnih površin (zelenice, parki, trgi), ki služijo skupni rabi prebivalcev obravnavanega območja (enote urejanja prostora, naselja) ter ne služijo kot javne prometne površine oziroma niso del odprtih bivalnih površin objektov, ter celotno površino obravnavanega območja.
12. Faktor zazidanosti parcele objekta (FZ): je razmerje med zazidano površino vseh objektov (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino parcele objekta.
13. Faktor zelenih površin (v nadaljevanju: FZP): je razmerje med površino funkcionalne parcele objekta, ki mora ostati zelena z zemljino in vegetacijskim slojem in celotno površino funkcionalne parcele objekta. Zelene strehe objektov in površine nad podzemnimi stavbami se ne štejejo kot zelene površine.
14. Frčada: je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev in zračenje mansardnih ali podstrešnih prostorov.
15. Funkcionalno drevo: je drevo z obsegom debla min. od 18–20 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla min 2,2 m.
16. Gospodarska javna infrastruktura: so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.
17. Gostinski vrt: je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti.
18. Gradnja: je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.
19. Grajeno javno dobro: so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.
20. Kap objekta: je najnižja točka strešine objekta. V primeru, ko predvideni objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, se kot kap štejejo tudi vsi horizontalni lomi strešine, ki presegajo polovico celotne horizontalne dolžine najnižje kapi te strešine.
21. Klet (v nadaljevanju K): je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol;
22. Komunalna oprema so: – objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, – objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna, – objekti grajenega javnega dobra, (občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine ...).
23. Kmetijska dejavnost: je gospodarska panoga, ki obsega pridelovanje kmetijskih rastlin oziroma živinorejo ter storitve za rastlinsko pridelavo oziroma živinorejo, razen veterinarskih storitev in obsega dejavnosti, ki so v predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti navedene pod “01.1 Pridelovanje kmetijskih rastlin”, “01.2 Živinoreja”, “01.3 Mešano kmetijstvo” in “01.4 Storitve za rastlinsko pridelavo in živinorejo, razen veterinarskih storitev”.
24. Lega objekta južno, jugovzhodno ali jugozahodno: Smatra se, da načrtovani objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, če več kot polovica dolžine fasadnega oboda obstoječe stanovanjske stavbe leži znotraj območja, ki ga določata premici, ki potekata pod kotom ±45º od smeri severa, od točk skrajnih južnih, vzhodnih in zahodnih vogalov fasade novo predvidenega objekta.
25. Legalno zgrajeni objekt: je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred
26. decembrom
28. Lice stanovanjske stavbe: je fasada, kjer so odprtine dnevnih bivalnih prostorov stanovanja, kot so dnevna soba, kuhinja.
29. Nadstropja (v nadaljevanju N): so vse etaže stavbe nad pritličjem. Nadstropje v zadnji etaži se lahko izdela tudi kot podstrešje ali terasna etaža-T.
30. Naselje: je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.
31. Nelegalna gradnja: pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. (ZGO-1)
32. Nestanovanjska stavba: je objekt v katerem primarna dejavnost, ki ni bivanje, presega 50 % BTP objekta.
33. Okoljska infrastruktura: so objekti, vodi in naprave za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.
34. Oskrbovana stanovanja: so stanovanja, ki so arhitektonsko prilagojena starejšim in gibalno omejenim ljudem z lastnim gospodinjstvom.
35. Otroško igrišče: je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
36. Parcela objekta: je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo temu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.
37. Poseg v prostor: je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim.
38. Podstrešje: je prostor neposredno pod poševno streho, lahko tudi bivalni, z notranjo svetlo višino kapnega zidu največ 1,20 m. Če je kapni zid višji, se podstrešje šteje za etažo.
39. Praviloma: izraz pomeni, da je potrebno upoštevati določila odloka, da pa je dovoljeno odstopanje od njih; če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar je potrebno obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
40. Pretežno: pomeni najmanj 70 %.
41. Pritličje (v nadaljevanju P): je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu.
42. Raščen teren: so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
43. Regulacijske črte: (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti. – regulacijska linija (v nadaljevanju: RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpadajo z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra; – gradbena meja (v nadaljevanju: GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; – gradbena linija (v nadaljevanju: GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej črti; – gradbena meja v nadstropju (v nadaljevanju: GMn) je črta nad pritlično etažo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; – okvirno načrtovano območje javnega dobra je območje, ki praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra.
44. Rekonstrukcija objekta: je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %.
45. Rekreacijske površine: so površine, namenjene oddihu, rekreaciji in športu na prostem.
46. Ribištvo: je športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in gojitvijo rib.
47. Sleme: je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.
48. Sonaravno urejanje vodotokov: je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.
49. Sprememba namembnosti: je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija ter s katerimi se ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta oziroma njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.
50. Spremljajoča dejavnost: je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se jo nanjo lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih vplivov.
51. Stanovanjska stavba: je objekt, v katerem je več kot 50 % bruto tlorisnih površin namenjenih bivanju.
52. Stanovanjska stavba za posebne družbene skupine: je stavba (skladno s CC-SI vse stavbe, ki spadajo v skupino 1130), namenjena občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin).
53. Strnjena gradnja: je gradnja minimalno 3 stanovanjskih objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom v obliki vrstne hiše, verižne hiše, molekule ipd.
54. Svetla višina prostora: je merjena od gotovega poda do gotovega stropa najnižjega dela iste etaže.
55. Trg: je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
56. Turistična kmetija: je dopolnilna dejavnost na kmetiji in je s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezana dejavnost, ki se opravlja na kmetiji in omogoča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile družinskih članov. Kmetija, ki opravlja gostinske dejavnost kot dopolnilno dejavnost (v nadaljnjem besedilu turistična kmetija), mora imeti organizirano lastno kmetijsko pridelavo.
57. Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture: obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
58. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture: obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
59. Večstanovanjska stavba: je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji.
60. Veduta: je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
61. Višina objekta: ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe (sleme).
62. Vodno zemljišče: je zemljišče na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.
63. Vrtiček: je površina za pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe.
64. Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe, in se izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah.
65. Vzdrževanje objekta: je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba. Pri vzdrževanju je potrebno ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente. Vzdrževanje obsega redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist.
66. Zaselek: je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti.
67. Zbiralnica ločenih frakcij: je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
68. Zbirni center: je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
69. Zelena streha: je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
70. Zelene površine naselja: so površine namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju.

(2)Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen: +-------+-------------------------------+ |Kratica|Pomen kratice | +-------+-------------------------------+ |BTP |bruto tlorisna površina | +-------+-------------------------------+ |ČN |čistilna naprava | +-------+-------------------------------+ |DLN |državni lokacijski načrt | +-------+-------------------------------+ |DPN |državni prostorski načrt | +-------+-------------------------------+ |EUP |enota urejanja prostora | +-------+-------------------------------+ |FI |faktor izrabe funkcionalne | | |parcele objekta | +-------+-------------------------------+ |FJP |faktor odprtih javnih površin | +-------+-------------------------------+ |FZ |faktor zazidanosti | | |funkcionalne parcele objekta | +-------+-------------------------------+ |FZP |faktor zelenih površin | +-------+-------------------------------+ |GL |gradbena linija | +-------+-------------------------------+ |GM |gradbena meja | +-------+-------------------------------+ |GMn |gradbena meja v nadstropju | +-------+-------------------------------+ |K |klet | +-------+-------------------------------+ |KS |krajevna skupnost | +-------+-------------------------------+ |LN |lokacijski načrt | +-------+-------------------------------+ |M |mansarda | +-------+-------------------------------+ |MRP |merilno regulacijska postaja | +-------+-------------------------------+ |N |nadstropje | +-------+-------------------------------+ |OLN |občinski lokacijski načrt | +-------+-------------------------------+ |OPN |občinski prostorski načrt | +-------+-------------------------------+ |OPPN |občinski podrobni prostorski | | |načrt | +-------+-------------------------------+ |P |pritličje | +-------+-------------------------------+ |PM |parkirno mesto | +-------+-------------------------------+ |RL |regulacijska linija | +-------+-------------------------------+ |RTP |razdelilna transformatorska | | |postaja | +-------+-------------------------------+ |TP |transformatorska postaja | +-------+-------------------------------+ |ZN |zazidalni načrt | +-------+-------------------------------+

(3)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

(4)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. II. STRATEŠKI DEL II.1 Splošne določbe

1. člen (vsebina strateškega dela) Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:
2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
3. Zasnova prostorskega razvoja občine
4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture
5. Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
6. Določitev območij razpršene poselitve
7. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
8. Usmeritve za razvoj v krajini
9. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
10. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. II.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine II.2.1 Izhodišča prostorskega razvoja občine
11. člen (usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov) V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov: – Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) – Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) – Program razvoja podeželja 2004–2006 za Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 116/04) – Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije – delovni osnutki – Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi – Drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture – Razvojni program Občine Dobrova - Polhov Gradec od 2012–
13. člen (stanje in značilnosti dosedanjega prostorskega razvoja v občini)

(1)Občina Dobrova - Polhov Gradec leži na obrobju Ljubljanske kotline in je v gospodarskem smislu z njo tesno povezana. Občina je bila pred letom 1994 del Občine Ljubljana-Vič-Rudnik, po uvedbi Zakona o lokalni samoupravi pa je skupaj z današnjo Občino Horjul tvorila novo samostojno občino. V letu 1998 sta se ti dve občini ločili in nastala je današnja Občina Dobrova - Polhov Gradec. Občina meji na občine: Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Logatec, Vrhnika, Horjul, Log - Dragomer, Brezovica, Mestna občina Ljubljana in Medvode.

(2)Občina meri 118 km². V začetku leta 2011 je v 33 naseljih živelo 7.325 prebivalcev, v 2.445 gospodinjstvih. Povprečna velikost gospodinjstva je 3,2 člana. Področje občine je redko naseljeno – gostota naseljenosti je 62 prebivalcev/km2. Razlog za redko naseljenost je razgiban relief občine, ki dopušča strnjena naselja le v ozkih dolinah, medtem ko so za gričevnati in hriboviti svet značilna prostrana naselja, zaselki in samotne kmetije.

(3)Območje urbaniziranega podeželja pokriva zahodni del občine od občinske meje do Polhovega Gradca. Za to območje, ki leži v KS Dobrova in deloma v KS Polhov Gradec, je značilna predvsem obcestna razpršena poselitev s stanovanjskimi hišami, ki je nastala zaradi svoje geografske lege. Območje v neposredni bližini Brezovice je primestno območje Ljubljane s svojo dobro dostopnostjo oziroma z dobrimi prometnimi povezavami, kar vzpodbuja poselitev dnevnih migrantov v zaposlitvena sedišča širšega območja mesta Ljubljane. Območje manj urbaniziranega podeželja pokriva zahodni del občine od Polhovega Gradca do zahodne občinske meje. To je območje redke avtohtone razpršene poselitve, večinoma zaselkov, manjših naselij in samotnih kmetij, ki je značilna za ta krajinski tip območja – hribovitega in manj dostopnega območja, ki zajema območje KS Črni Vrh in KS Šentjošt ter večji del KS Polhov Gradec.

(4)Razpršena obcestna poselitev, ki je nastala v času hitre urbanizacije, pušča nerazrešene probleme komunalnega urejanja ter neustrezno zasnovo poselitve v kulturni krajini in je kot taka vir okoljskih obremenitev in vizualnih motenj.

(5)Z državnim središčem je Občina Dobrova - Polhov Gradec povezana v različnih funkcionalnih vidikih: zaposlitvenem, izobraževalnem, storitvenem, socialnem, zdravstvenem, finančnem, ekonomskem, oskrbnem, rekreacijskem, urbanem, skratka vse bolj postaja somestje ljubljanske metropole, ki pa želi na drugi strani ohranjati in razvijati svojo samostojnost.

(6)Po popisu leta 2002 je bilo v občini 3.091 aktivnih prebivalcev. Od tega je nezaposlenih oseb

1. Samozaposlenih je
2. Vseh zaposlenih oseb v občini je skupaj 2.427.

(7)V letu 2006 je imela občina 1.240 delovnih mest ali 180 delovnih mest na prebivalca. Pretežni delež podjetij je malih, kar 93 % podjetij v občini ima do 5 zaposlenih. Kljub izrazitemu trendu povečevanja števila delovnih mest v zadnjih letih pa je razmerje med zaposlitvenimi možnostmi in delovno aktivnim prebivalstvom izrazito neugodno. Poleg tega je neugodna tudi prostorska razporeditev delovnih mest, saj je pretežno število delovnih mest locirano v Dobrovi z bližnjo okolico. Struktura delovnih mest po gospodarskih dejavnostih je prav tako neugodna, saj je pretežni delež delovnih mest (58,2 % v gospodarskih družbah) v sekundarnem sektorju, medtem ko je delež delovnih mest v gospodarskih družbah v terciarnem in kvartarnem sektorju padel.

(8)Naseljenih stanovanjskih enot (2.394) v Občini Dobrova - Polhov Gradec je bilo leta 2002 85,3 %, 7 % bivanjskih kapacitet (186 enot) nenaseljenih, 6,9 % pa se jih je uporabljalo le občasno. Glede na velikost stanovanjskih površin je v občini približno po četrtino takih, ki imajo kvadrature med 61 in 80 m², 81–100 m² ter več kot 100m². Manj zastopana so stanovanja manjša od 41 m². Po popisu leta 2002 so v občini z 31 % prevladovala trisobna stanovanja. Lastništvo stanovanj v občini je skoraj v 100 % zasebni lasti fizičnih oseb, javnega sektorja je zanemarljivo malo (1 %), povprečne velikosti stanovanj pa so večje (88,4 m²) od republiškega povprečja (republiško povprečje znaša 74,6 m²).

(9)Oskrbne in storitvene dejavnosti (centralne dejavnosti) so v večini naselij v občini pomanjkljivo zastopane. Razen Dobrove in delno Polhovega Gradca nobeno naselje nima dovolj funkcij za doseganje ustreznega nivoja oskrbe.

(10)Kmetijske površine v Občini Dobrova - Polhov Gradec obsegajo približno 3720 ha ozemlja, kar predstavlja približno 30 % celotnega ozemlja občine. Od tega je najboljših kmetijskih zemljišč kar 72 % vseh kmetijskih zemljišč (2680 ha), 23 % pa je drugih kmetijskih zemljišč.

(11)V občini je po popisu kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 skupaj 442 kmetij, ki imajo v uporabi 8.351 ha zemljišč, od tega je 3.102 ha kmetijskih. Po posameznih velikostnih razredih je v občini 14 % kmetij, ki uporablja do 2 ha kmetijskih zemljišč, 32 % kmetij uporablja od 2 do 5 ha, 31 % kmetij od 5 do 10 ha, 23 % kmetij je večjih od 10 ha. Struktura kmetijskih površin na vzhodu občine, ki se nahajajo predvsem ob vodotokih, ob Gradaščici in Horjulki, je bolj homogena, prevladujejo pa njivske kmetijske površine in intenzivni travniki. Kmetijske površine na zahodnem delu občine pa so izrazito razdrobljene in grupirane v celkih. Od kmetijskih površin v občini največji delež pripada intenzivnim travnikom – kar polovica. Sledijo jim ekstenzivni travniki (28 %) ter njivske površine (14 %). Raba kmetijskih površin so večinoma tako intenzivni kot ekstenzivni travniki. Njive in vrtovi se nahajajo predvsem v pasovih od Podsmreke do Gabrij, od Dolenje vasi do Polhovega Gradca ter na kmetijskih površinah v okolici naselja Brezje. Za zahodni del občine pa je značilna izrazita prevlada intenzivnih in ekstenzivnih travniških površin.

(12)Na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec je 7.934 hektarjev gozdov. Od tega je 621 hektarjev zavarovanih z državnim izhodiščem kot varovalni gozd. Torej je v občini zavarovanih približno 10 % gozdov. Ostalo so gozdovi, ki pripadajo kategoriji lesno-proizvodnega gozda. Teh je okrog 7000 hektarjev.

(13)Na območju občine ni podeljenih pravic za gospodarsko izkoriščanje ali raziskovanje mineralnih surovin. Največje območje pridobivanja mineralnih surovin je kamnolom Hrastenice, ki pa ni v funkciji delovanja, ni pa sanirano, zato lahko pride do premika zemeljskih mas, kar ogroža tudi zaselek Belo nad njim. V občini so tudi ostala manjša območja pridobivanja mineralnih surovin, ki pa niso evidentirana in urejena.

(14)V Občini Dobrova - Polhov Gradec je 23 naravnih vrednot državnega pomena in 23 naravnih vrednot lokalnega pomena, 6 ekološko pomembnih območij, 2 zavarovani območji, 4 posebna varstvena območja (območja Natura 2000).

(15)Varstvo kulturne dediščine občina zagotavlja s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem so enote kulturne dediščine upoštevane kot potencial in kot element varstva. Na območju občine se varujejo arheološka najdišča in arheološke ostaline, registrirana dediščina in kulturni spomeniki.

(16)Zaradi hudourniške narave največjih vodotokov v občini (predvsem Gradaščice) so bili že do sedaj potrebni tehnični ukrepi v strugi za preprečevanje erozijskega delovanja ter poplavljanja. Poplavna območja se nahajajo vzdolž struge Male vode, Božne in Gradaščice ter ob njenih hudourniških pritokih. Vzrok za poplave je premajhna prevodnost struge Malega grabna od izliva v Ljubljanico do Bokalškega jezu ter zmanjšanje poplavnih površin kot posledica širjenja urbanih območij.

(17)Občina ima velik delež zelo ogroženih območij občine zaradi zemeljskih plazov. Kar 34,14 % površine občine je ocenjeno kot območja zelo velike ogroženosti, 9,60 % velike ogroženosti in 30,04 % srednje ogroženosti (podatki UL FGG, 2004).

(18)Občina Dobrova - Polhov Gradec na svojem vzhodnem delu sega na obrobje Ljubljanske kotline, katero sekajo potresno še vedno aktivni tektonski prelomi, ki pomenijo potencialno potresno območje. Območje občine spada v najaktivnejše seizmološko območje – gorenjsko-ljubljansko območje (C1), kjer lahko predvidevamo največjo možno magnitudo 6,2 in največjo možno intenziteto 8. stopnje po MSK (Medvedev-Sponheuer-Karnik) lestvici, ki ima 12 stopenj. Iz tega sledi, da je verjetnost katastrofalnega rušilnega potresa velika.

(19)Po požarni obremenitvi večine vasi (naselij) spada v II. kategorijo požarne obremenitve. Od objektov predstavljajo največjo problematiko z vidika požarne varnosti starejši stanovanjski objekti in industrijski objekti (Hoja, Indos). 7. člen (težnje dosedanjega prostorskega razvoja v občini)

(1)Občina je neposredno vezana na glavno mesto Slovenije, Ljubljano. Značilne so močne vsakodnevne delovne, šolske in druge migracije, ki povzročajo gost promet, predvsem avtomobilski, kar obremenjuje celotno območje tako glede ekologije kot varnosti prebivalcev. Prednost je majhna oddaljenost od glavnega mesta, kjer so delovna mesta in institucije. Za občino je značilno mirno bivalno okolje, pri čemer je potrebno vztrajati. Z mestom Ljubljana so vzpostavljene cestne povezave (Podutik, Vič, Brezovica), ki pa jih je potrebno še dodatno urediti.

(2)Iz dosedanjega razvoja izhajajo naslednji problemi in težnje: – velik primanjkljaj delovnih mest, kar povzroča velike delovne migracije predvsem v smeri Ljubljane; – zaradi dnevnih migracij večja prometna obremenitev skozi nekatera naselja; – pomanjkanje razpoložljivih območij za obrtne in proizvodne dejavnosti; – težnje po poselitvi s predvsem individualno stanovanjsko gradnjo ter individualnimi počitniškimi objekti ter posledično stalne težnje po širitvi poselitvenih območij na kmetijska in gozdna zemljišča; – slabša družbena infrastruktura, predvsem na podeželskem območju občine na področju predšolskega varstva, šolstva in zdravstva; – stalno zniževanje ravni oskrbe v središčna naseljih, ki s tem izgubljajo značaj oskrbnih centrov, kar je še posebej problematično za poselitev podeželskega dela občine; – nelegalne gradnje iz preteklih let, ki so v mnogih primerih prostorsko neustrezno umeščene in praviloma komunalno neurejene; – pomanjkanje kapacitet in neustrezna urejenost rekreacijske in športne infrastrukture; – slabša komunalna in telekomunikacijska infrastruktura na podeželskem območju občine; – neustrezna urejenost odvajanja odpadnih voda; – neustrezno stanje na področju vodooskrbe iz nekaterih vaških vodovodov, za katere tudi ni urejeno upravljanje; – neustrezno reševanje poplavne varnosti občine in regije (regulacije vodotokov) in neustrezno vzdrževanje vodotokov in pripadajočih retencijskih površin; – središčna naselja nimajo ustreznih celostnih urbanističnih rešitev; – neustrezno vodenje nekaterih državnih cest skozi strnjena naselja in neustrezno stanje cest; – neustrezen in nezadosten javni potniški promet (samo primestni); – neurejene kolesarske poti na celotnem območju občine, predvsem pa na odseku državne ceste do Polhovega Gradca; – neustrezen dostop od središča Dobrove preko Podsmreke do avtocestnega priključka Brezovica; – nerešeno vprašanje dolgoročnega odlaganja odpadkov. 8. člen (možnosti prostorskega razvoja ob upoštevanju predhodnih ugotovitev in razvojnih potreb v občini ter razvojnih potreb države in regije)

(1)Glede na izjemno ugodno geografsko lego v osrednji slovenski regiji in dobro prometno dostopnost ima občina možnosti za kvalitetno umestitev dejavnosti v vzhodni ter osrednji del občine.

(2)Največji razvojni potencial občine predstavlja razvoj turizma in rekreacije. Kljub nizki stopnji urbaniziranosti mora občina pozornost posvetiti urejanju javnih zelenih površin, tako v okviru naselij (otroška igrišča, športna igrišča, manjši trgi …) kot tudi v odprtem prostoru. 9. člen (medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)

(1)Občina ima s sosednjimi občinami v večini slabe povezave, z izjemo Ljubljane ter deloma Horjula, kamor deloma gravitira lokalno središče Šentjošt nad Horjulom. Slabe prometne povezave ima predvsem s Škofjo Loko. S sosednjimi občinami ima skupno Regionalno razvojno agencijo ter skupni razvojni program podeželja. S sosednjimi občinami si deli območje Krajinskega parka Polhograjski Dolomiti, ki predstavlja še neizkoriščen potencial v razvoju turizma in rekreacije.

(2)Občina Dobrova - Polhov Gradec je dokaj dobro prometno povezana z mestom Ljubljana, ki predstavlja glavno zaposlitveno središče tudi za prebivalce Občine Dobrova - Polhov Gradec, kar povzroča velike dnevne migracije. Dobra prometna povezanost z Ljubljano pa poleg prednosti hkrati tudi slabi oskrbne funkcije Občine Dobrova - Polhov Gradec.

(3)Po izgradnji avtoceste ima Občina Dobrova - Polhov Gradec težave s prometno dostopnostjo avtocestnih priključkov, zato bo občina težila k izgradnji avtocestnega priključka Bokalce.

(4)Občina ima obsežno poplavno območje, ki se razteza tudi v sosednje občine. Za rešitev poplavne varnosti se izdeluje državni prostorski načrt (DPN za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane in naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec). II.2.2 Cilji prostorskega razvoja občine 10. člen (cilji prostorskega razvoja)

(1)Zaradi ugodnih demografskih trendov se ciljna projekcija števila prebivalstva do leta 2021 oceni na 8.500 prebivalcev.

(2)Gospodarstvo – Določiti zadostne površine za postopno zmanjševanje primanjkljaja delovnih mest. Indeks zaposlitvenih možnosti dvigniti vsaj na 60 (razmerje delovnih mest v odnosu na delovno aktivno prebivalstvo). Potrebno je vsaj ohranjati število delovnih mest v sekundarnem sektorju ter postopno povečevati število delovnih mest v terciarnem in kvartarnem sektorju. – Zagotoviti zadostne površine in ustrezno prostorsko razmestitev obrtnih, proizvodnih in storitvenih dejavnosti. – Omogočiti razvoj podeželskega dela občine, predvsem na območju Polhograjskega hribovja, z zagotavljanjem zadostnih površin in vzpodbujanjem razvoja novih delovnih mest v turizmu in dopolnilnih dejavnosti kmetij.

(3)Turizem in rekreacija – Vzpostaviti varno javno pot za kolesarja od Ljubljane do Polhovega Gradca z vzpostavitvijo turističnih in rekreacijskih programov ob osi in navezavo na ostale turistične dejavnosti občine. – Določiti zadosten obseg in ustrezno razmestitev športno-rekreacijskih, parkovnih, zelenih in odprtih javnih površin za potrebe vsega prebivalstva občine.

(4)Gospodarska javna infratsruktura – Določiti prostorske pogoje za dostopnost javnega cestnega omrežja in ustrezno komunalno opremljenost celotnega območja občine. – Sanirati in prevzeti v upravljanje vse vodovodne sisteme v občini kot del lokalne gospodarske javne infrastrukture. – V največji možni meri nadgraditi kanalizacijski sistem na celotnem območju občine s priključitvami na čistilne naprave. – Izvesti plinifikacijo občine na območjih, kjer je to ekonomsko opravičljivo ter na območjih poslovnih con. – Zagotoviti kvalitetno telekomunikacijsko infrastrukturo na celotnem območju občine. – Občina bo strateško varovala prometne koridorje za glavne cestne povezave in načrtovano javno pot za kolesarja, kakor tudi za načrtovane priključne ceste na obstoječe in načrtovano javno cestno omrežje.

(5)Razvoj naselij – Prostorsko razporeditev stanovanj in dejavnosti v občini razvijati policentrično, z upoštevanjem dejanskih potreb glede na stanje in razvojne težnje v prostoru. – Obseg nove stanovanjske gradnje uravnotežiti s potrebami družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti. – Nove družbene in oskrbne dejavnosti uravnoteženo locirati v oskrbne centre v skladu s predlaganim modelom omrežja naselij. – Izboljšati urbano podobo naselij Dobrova in Polhov Gradec z ureditvijo javnih površin (mestnih trgov, ulic, urbano opremo), z vzpodbujanjem moderne izgradnje in arhitekturno/urbanistične prenove v novih delih naselja ter ob upoštevanju še ohranjene arhitekturne identitete v starih vaških jedrih. Posebno pozornost posvetiti ohranjanju ter prenovi vaških jeder, predvsem z umeščanjem novih dejavnosti, ki bodo pripomogle k ohranjanju aktivnosti jeder. – Naselju Dobrova dologoročno zagotoviti ustrezne površine za širitev. – Zaustaviti težnje po nadaljnjem širjenju obcestne razvlečene stanovanjske pozidave. – Z vzpostavitvijo evidence in s pripravo izvedbenih pogojev omogočiti sanacijo obstoječih nelegalnih gradenj, ki neposredno služijo stalnemu bivanju in kmetijski dejavnosti na celotnem območju občine, če le-te niso v nasprotju z varstvenimi in drugimi režimi. – S podrobnim prostorskim načrtovanjem in ukrepi aktivne zemljiške politike zavarovati interese občine predvsem za zagotavljanje zemljišč za družbeno infrastrukturo, javno dobro in za gradnjo gospodarske javne infrastrukture. II.2.2.1 Prioritete uresničevanja ciljev Prioritetni projekti občine so: – Zagotovitev prometne varnosti in prometne dostopnosti z rekonstrukcijo obstoječih in izgradnjo novih obvoznih cest. – Varovanje obstoječih in zagotavljanje novih vodnih virov. – Izboljšanje infrastrukturne opremljenosti s sanacijo in ureditvijo upravljanja vodovodnega sistema ter dograditvijo kanalizacijskega sistema. – Izboljšanje energetske oskrbe občanov z izboljšanjem stanja oskrbe z električno energijo ter izvedbo daljinskega ogrevanja s plinifikacijo in biomaso na območjih strnjene poselitve. – Zagotovitev prostorskih pogojev za nova delovna mesta v občini predvsem na področju terciarnih in kvartarnih dejavnosti. Poiskati tudi možnosti za zaposlovanje na domovih, tako v obliki dopolnilnih dejavnosti kot tudi manjših obrtnih delavnic. – Zagotovitev prostorskih pogojev za izboljšanje turistične ponudbe občine z izgradnjo in rekonstrukcijo prometnic (kolesarska pot, obvoznice, varen peš promet) ter prenovo naselij (Dobrova, Polhov Gradec, Podsmreka, Šentjošt, Črni vrh, Dvor, Butajnova …). II.3 Zasnova prostorskega razvoja občine Zasnova prostorskega razvoja občine je prikazana je prikazana na karti 2.1.1 Zasnova prostorskega razvoja. 11. člen (prednostna območja za razvoj dejavnosti)

(1)Občina bo še naprej krepila vlogo središč Dobrove in Polhovega Gradca. Polhov Gradec se bo razvijal kot kulturno-turistično-rekreacijski, Dobrova pa kot upravni center. Prednostno se ureja vse javne površine v obeh naseljih, poseben poudarek pa je potreben na vzpostavitvi kvalitetnega upravnega jedra občine, kamor naj se locirajo glavne mestotvorne in mestoslužne dejavnosti. V Dobrovi se z urbano prenovo zagotovi prepoznavnost upravnega središča, v Polhovem Gradcu pa s celostno prenovo izboljša podoba naselja, kot glavnega turističnega centra občine iz zahodnega dela Ljubljanske urbane regije.

(2)Občinski upravni center Dobrova je zaradi omejitvenih faktorjev prostorsko zelo omejen in ne more v celoti zagotavljati razvoja dejavnosti, ki so za središče njegovega ranga potrebne. Ker vzpostavitev novega mestnega območja na vzhodnem delu naselja ni mogoča, se prostorski razvoj delno zagotavlja tudi s širitvami v bližnjih naseljih Gabrje, Hruševo, Razori, Šujica in Stranska vas.

(3)Tudi občinski kulturno-turistično-rekreacijski center Polhov Gradec je zaradi omejitvenih faktorjev prostorsko zelo omejen in ne more v celoti zagotavljati razvoja dejavnosti, ki so za središče njegovega ranga potrebne, zato se prostorski razvoj delno zagotavlja tudi s širitvami v bližnjih naseljih Briše pri Polhovem Gradcu in Srednja vas pri Polhovem Gradcu.

(4)Površine za razvoj oskrbnih dejavnosti so zagotovljene predvsem v Dobrovi in Polhovem Gradcu, določijo pa se tudi v predvidenih razvojnih centrih na podeželskem območju: Šentjošt, Črni Vrh, Gabrje, Brezje pri Dobrovi in Podsmreka.

(5)Kolesarska povezava od Ljubljane do Polhovega Gradca bo postala turistična os, na katero se programsko navezuje celostna turistična ponudba, vključno s prikazi kulturne dediščine in naravnih vrednot občine.

(6)Razvoj turističnih dejavnosti se usmerja tudi na celotno območje Polhograjskega hribovja z osrednjima naseljema Šentjošt in Črni vrh. Oživi se že obstoječi krajinski park Polhograjski dolomiti.

(7)Na območju Polhograjskega hribovja se z ohranjanjem primarnih dejavnosti ohranja podeželski značaj občine, ob vzpodbujanju dopolnilnih dejavnosti in turistične ponudbe.

(8)Stanovanjsko gradnjo se pretežno usmerja na že zazidljiva stavbna zemljišča. Predvidijo se širitve središčnih naselij ter širitve, s katerimi je mogoče učinkovito izrabiti obstoječo in novo načrtovano prometno in komunalno infrastrukturo.

(9)Poslovno proizvodne dejavnosti se umešča v razvojna naselja ob glavnih prometnih povezavah. 12. člen (omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij)

(1)Omrežje naselij z vlogo naselij +---------------------------+-----------------------------------+ |VLOGA NASELJA/SREDIŠČA |RANG NASELJA / SREDIŠČA | +---------------------------+-----------------------------------+ |Pomembnejša lokalna |Delitev funkcij: Dobrova, Polhov | |središča |Gradec | +---------------------------+-----------------------------------+ |Lokalna središča |Šentjošt nad Horjulom, Črni Vrh | +---------------------------+-----------------------------------+ |Ostala naselja | | +---------------------------+-----------------------------------+ |Pomembnejše ostalo naselje |Podsmreka,, Brezje pri Dobrovi | +---------------------------+-----------------------------------+

(2)Funkcije naselij/središč +---------------------------+-----------------------------------+ |NASELJE/SREDIŠČE |FUNKCIJE | +---------------------------+-----------------------------------+ |Dobrova |Stanovanjske, upravne, družbene, | | |trgovske, gostinske, zdravstvene, | | |kulturne, prometne, športno- | | |rekreacijske, gospodarske, poslovne| | |in storitvene, šolske in | | |izobraževalne, vzgojno-varstvene | +---------------------------+-----------------------------------+ |Polhov Gradec |kulturne, družbene, turistične, | | |trgovske, gostinske, zdravstvene, | | |športno-rekreacijske, stanovanjske,| | |gospodarske, poslovne in | | |storitvene, šolske in | | |izobraževalne, vzgojno-varstvene | +---------------------------+-----------------------------------+ |Šentjošt nad Horjulom |družbene, trgovske, gostinske, | | |kulturne, športno-rekreacijske, | | |stanovanjske, šolske in | | |izobraževalne, vzgojno-varstvene, | | |poslovne | +---------------------------+-----------------------------------+ |Črni Vrh |trgovske, šolske in izobraževalne, | | |gostinske, kulturne, športno- | | |rekreacijske, stanovanjske, | | |poslovne in storitvene | +---------------------------+-----------------------------------+ |Podsmreka |trgovske, gostinske, zdravstvene, | | |športno-rekreacijske, stanovanjske,| | |poslovne in storitvene | +---------------------------+-----------------------------------+ |Brezje pri Dobrovi |šolske in izobraževalne, trgovske, | | |poslovne in storitvene, športno- | | |rekreacijske, stanovanjske | +---------------------------+-----------------------------------+ V ostalih naseljih prevladujejo stanovanjske funkcije, ki se v podeželskem delu občine pretežno dopolnjujejo s kmetijskimi dejavnostmi. 13. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja)

(1)Skozi občino potekata dve državni cesti: – v smeri vzhod–zahod od Ljubljane skozi Dobrovo in Polhov Gradec do Ljubljanice – cesta

1. reda R3-1369, – v smeri vzhod–zahod od Horjula preko Občine Dobrova - Polhov Gradec proti Gorenji vasi
2. reda R2-407,

(2)Pomembno prometno povezavo z avtocestnim obročem in Ljubljano predstavljata tudi lokalni cesti Brezovica–Dobrova in Podutik–Dobrova.

(3)Pomembna je načrtovana javna pot za kolesarja Ljubljana–Polhov Gradec. 14. člen (urbana središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt)

(1)Urbanistične načrte je potrebno izdelati za naselja Dobrova, Polhov Gradec in Podsmreka.

(2)Zaradi bogate kulturne krajine, atraktivne naravne in kulturne dediščine, zanimivih geografskih značilnosti je za območje Polhograjskega hribovja kot podlago za podrobnejše urejanje območja potrebno izdelati posebne strokovne podlage v obliki krajinskega načrta. II.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture

1. člen (razvoj gospodarske javne infrastrukture) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja. II.4.1 Prometna infrastruktura Zasnova prometne infrastrukture je prikazana na karti 2.1.2.1 Zasnova gospodarske javne infratsrukture-prometno omrežje
2. člen (prometna infrastruktura)

(1)Z razvojem prometne infrastrukture se podpira razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost s prometnimi sistemi in urbanim omrežjem višjega ranga.

(2)Razvoj prometnih omrežij se načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih dejavnosti. Ob tem se zagotavlja kvalitetne bivalne in delovne pogoje, zmanjšuje negativne vplive na okolje, ohranja naravne in kulturne kakovosti ter varuje naravne vire.

(3)Zaradi slabega prometnega režima znotraj posameznih naselij so nujne izgradnje obvoznic ob naseljih Polhov Gradec (južna in vzhodna obvoznica), Dvor (južna obvoznica), Gabrje (vzhodna obvoznica), Šujica (zahodna obvoznica), Dobrova (vzhodna obvoznica ob vzpostavitvi novega centra) in Stranska vas (zahodna obvoznica).

(4)Občina ima zasnovano kolesarsko omrežje, ki bo povezovalo občino z Ljubljano ter Horjulom. Občinska kolesarska mreža se bo dopolnila z ureditvijo posameznih javnih poti in nekategoriziranih cest za kolesarski promet oziroma z izgrajevanjem kolesarskih stez v okviru prostorskih možnosti ob rekonstrukcijah in novogradnjah občinskih cest.

(5)Omrežje pešpoti je zasnovano na podlagi zasnove pešpoti v ljubljanski urbani regiji. Razvijalo se bo v navezavi na turistična območja celotne občine ter kolesarske mreže.

(6)Mreža javnega potniškega prometa se ohranja in nadgrajuje z namenom zmanjšanja obremenitve z dnevnimi migracijami proti Ljubljani. II.4.2 Okoljska infrastruktura Okoljska infrastruktura je prikazana na karti 2.1.2.2 Zasnova gospodarske javne infrastrukture – okoljska infratsruktura 17. člen (infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja) Oskrba s pitno vodo

(1)Občina ima dokaj dobro vodovodno oskrbo glede na geografske možnosti. Po razpoložljivih podatkih je skupna dolžina vodovodnega omrežja (brez vodovoda Gorjanc–Podsmreka) in delov lokalnih vodovodov približno 80 km.

(2)Le del vodovodnega omrežja na skrajnem jugovzhodnem delu Občine Dobrova - Polhov Gradec v izmeri slabih 5 km (naselja Podsmreka, Komanija in nekaj hiš Draževnika) je v upravljanju JP Vodovod-Kanalizacija in se navezuje na ljubljanski centralni vodovodni sistem. Vodovodno omrežje v javnem upravljanju oskrbuje z vodo še naselja Dobrova, Polhov Gradec in Šujica.

(3)Ostala naselja se z vodo oskrbujejo iz nejavnih (vaških, zasebnih) vodovodov in zajetij, ki jih je potrebno predati v upravljanje upravljavcu javnega vodovodnega omrežja.

(4)Območje Občine Dobrova - Polhov Gradec je višinsko zelo razgibano. Poselitev je le deloma strnjena, veliko je območij razpršenih gradenj in samotnih kmetij, ki niso oskrbovana iz javnih vodovodnih sistemov. Ti stanovanjski objekti se oskrbujejo z vodo iz lastnih zajetij in omrežij. +--------------+-------------------------------------+----------+ |Vodovodni |Naselja, ki imajo vodovod |Število | |sistem | |zajetij | +--------------+-------------------------------------+----------+ |Dobrova |Dobrova, Gabrje, Hruševo, Razori |2 | | |Selo, Stranska vas in Šujica | | +--------------+-------------------------------------+----------+ |Osredek |Osredek pri Dobrovi |1 | +--------------+-------------------------------------+----------+ |Brezje |Brezje |3 | +--------------+-------------------------------------+----------+ |Hruševo |Hruševo |1 | +--------------+-------------------------------------+----------+ |Polhov Gradec |Babna Gora, Polhov Gradec, Pristava, |4 | | |Podreber in Srednja vas | | +--------------+-------------------------------------+----------+ |Briše |Briše |1 | +--------------+-------------------------------------+----------+ |Podreber |Podreber |1 | +--------------+-------------------------------------+----------+ |Dolenja vas |Dvor in Dolenja vas |2 | +--------------+-------------------------------------+----------+ |Hrastenice |Hrastenice |1 | +--------------+-------------------------------------+----------+ |Praproče I |Praproče (Podgorje) |1 | +--------------+-------------------------------------+----------+ |Praproče II |Praproče |1 | +--------------+-------------------------------------+----------+ |Črni Vrh – |Črni Vrh in Smolnik |1 | |Smolnik | | | +--------------+-------------------------------------+----------+ |Srednji Vrh – |Rovt in Srednji Vrh |- | |Rovt | | | +--------------+-------------------------------------+----------+ |Šentjošt |Šentjošt |3 | +--------------+-------------------------------------+----------+ |Kurja vas |Kurja vas |1 | +--------------+-------------------------------------+----------+ |Planina |Planina |4 | +--------------+-------------------------------------+----------+ |Suhi dol |Suhi dol |2 | +--------------+-------------------------------------+----------+ |Butajnova |Butajnova |1 | +--------------+-------------------------------------+----------+ Tabela 1: Pregled vodovodnih sistemov v občini

(5)V prihodnosti je potrebno preveriti hidravlično sposobnost obstoječih cevovodov v smislu zagotavljanja zadostnih količin vode novim uporabnikom in požarne varnosti.

(6)Prihodnji razvoj vodovodnih sistemov na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec bo prednostno usmerjen v izboljšanje, obnovo in modernizacijo obstoječih vodovodnih sistemov in postopno povečevanje sedanjih zmogljivosti. Varovanje obstoječih vodnih virov

(1)Obstoječi vodni viri se varujejo skladno z akti o njihovem zavarovanju. Zagotavljanje novih vodnih virov

(1)Na podlagi podatkov o predvideni gradnji stanovanjskih, javnih, industrijskih in drugih objektov bo treba opredeliti prihodnje potrebe po pitni vodi, poiskati možnosti za širitev zmogljivosti v obstoječih vodnih virih, poiskati in opredeliti nove vodne vire.

(2)Dolgoročno se evidentira možnost izkoriščanja vodnega vira na lokaciji aluvialne prodne ravnine gorvodno od Šujice na levem bregu Gradaščice med reko in cesto Dobrova Polhov Gradec. Ocenjuje se, da bi bilo možno v obravnavanem prodnem vodonosniku Gradaščice zajeti od 150–180 l/s pitne vode. Območje se obravnava kot pomemben vodni vir za del Občine Dobrova - Polhov Gradec in istočasno kot rezervni vodni vir za Mestno občino Ljubljana. Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda

(1)Na območju občine je gradnja kanalizacijske infrastrukture v začetni fazi. Obratujejo trije večji kanalizacijski sistemi s čistilnimi napravami v Dobrovi, Polhovem Gradcu in Šujici.

(2)Javno podjetje Vodovod – Kanalizacija d.o.o. upravlja z javno kanalizacijo za odvod odpadnih voda na območjih naselij Dobrova, Polhov Gradec, Šujica in Podsmreka. Čistilna naprava v naselju Šujica ni v upravljanju javnega podjetja Vodovod – Kanalizacija d.o.o.

(3)V naselju Dobrova je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu za odvod komunalne odpadne vode ter odvod padavinske vode. Komunalna odpadna voda se očisti na ČN Dobrova. Padavinske vode se odvajajo v bližnji odvodnik, potok Horjulščico.

(4)V naselju Polhov Gradec je zgrajeno kanalizacijsko omrežje deloma v ločenem, deloma v mešanem sistemu. Na kanalizacijskem sistemu so zgrajeni trije razbremenilniki, ki razbremenjujejo padavinsko vodo v potok Božno. Odpadna voda se očisti na ČN Polhov Gradec.

(5)V naselju Šujica je delno zgrajeno kanalizacijsko omrežje v ločenem. Komunalna odpadna voda se odvaja na ČN Šujica, padavinske vode pa v potok Gradaščico.

(6)Naselje Podsmreka je deloma kanalizirano, odpadne vode se čistijo na CČN Zalog v Ljubljani.

(7)Večina objektov v občini, ki niso povezani z obstoječimi kanalizacijskimi sistemi, ima odpadne vode speljane v pretočne greznice z odvodom v bližnje odvodnike.

(8)V občini so na podlagi operativnega programa pripravljene tri stopnje prioritet izvajanja izgradnje javne kanalizacije. Na podlagi osnovnega programa bo do leta 2015 naseljema Dobrova in Stranska vas zagotovljena infrastruktura za čiščenje komunalnih voda, do leta 2017 pa bo na omrežje javne kanalizacije priključeno 80 % vse nastale odpadne vode na tem območju. Na podlagi tretje stopnje operativnega programa bo do leta 2015 naseljem Šujica, Brezje pri Dobrovi, Podsmreka, Komanija, Srednja vas pri Polhovem Gradcu, Hruševo, Gabrje, Šujica, Šentjošt nad Horjulom, Dvor pri Polhovem Gradcu, Dolenja vas pri Polhovem Gradcu, Razori, Smolnik, Setnik in Briše pri Polhovem Gradcu zagotovljena infrastruktura za čiščenje komunalnih voda, do leta 2017 pa bo na omrežje javne kanalizacije priključeno 70 % vse nastale odpadne vode na tem območju javne kanalizacije.

(9)V prihodnosti se načrtuje tudi razširitev ČN Polhov Gradec in navezava naselij Polhov Gradec, Podreber, Briše, Praproče nanjo. V prihodnosti se načrtuje tudi ukinitev ČN Dobrova ter priključitev njej pripadajočih vodov na ČN Ljubljana. Ravnanje z odpadki

(1)Na območju občine je potrebno dolgoročno zagotoviti zbirni center, opremljen za ločeno zbiranje odpadkov. Na območju občine se dvakrat letno organizira zbiranje nevarnih odpadkov s premičnimi zabojniki. Lokaciji sta pri KS Polhov Gradec in pri gasilskem domu Dobrova. II.4.3 Telekomunikacijska infrastruktura 18. člen (telekomunikacijska infrastruktura)

(1)Na območju občine je potrebno z najsodobnejšo telekomunikacijsko infrastrukturo opremiti vsa območja strnjene pozidave. Na območjih razpršene poselitve je potrebno zagotoviti brezžične povezave.

(2)Načrtuje se opremljenost občine z optičnim kablom. II.4.4 Energetska infrastruktura Energetska infrastruktura je prikazana na karti 2.1.2.3 Zasnova gospodarske javne infratsrukture-energetska infrastruktura. 19. člen (energetska infrastruktura) Elektroenergetsko omrežje

(1)Preko občine potekata prenosna daljnovoda: – DV 220 kV Divača–Kleče, – DV 2x110 Kleče–Logatec.

(2)Pri načrtovanju je potrebno upoštevati križanje z elektroenergetskim koridorjem daljnovoda 220 kV Divača Kleče in predvideno rekonstrukcijo obstoječega 220 kV voda na napetostni nivo 2x400 kV.

(3)V občini je 78 obstoječih in 20 predvidenih transformatorskih postaj, ki so namenjene predvsem gospodinjstvom in za drugi odjem, le ena transformatorska postaja v Polhovem Gradcu je namenjena industriji. Možnost napajanja občine je s treh strani: – RP RUŽV DV Lučine – RP Vrhnika DV Žiri – RP Kozarje DV Polhov Gradec in DV Horjul.

(4)Zaradi slabše zmogljivosti nekaterih transformatorskih postaj prihaja do velikih nihanj električne napetosti na posameznih območjih.

(5)V občini se v naslednjih 5 letih ne predvideva izgradnja večjih porabnikov energije, razen na območjih načrtovanih poslovnih con.

(6)Potrebe po energiji se bodo predvidoma povečale za 10 % kljub izvajanju ukrepov učinkovite rabe energije, saj je predvidena rast novih porabnikov precej večja od prihrankov učinkovite rabe.

(7)V občini je, poleg oskrbe s tekočimi in trdimi fosilnimi gorivi, ki se ocenjuje kot dobra, tudi pomemben energetski vir potencial lokalnih obnovljivih virov. Predvsem so pomembni izraba lesne biomase, sončne energije in vode. Plinovodno omrežje

(1)Oskrba Občine Dobrova - Polhov Gradec z zemeljskim plinom se izvaja preko distribucijskega plinovodnega omrežja, ki je v upravljanju sistemskega operaterja Javno podjetje Energetika Ljubljana. Zemeljski plin prejema iz prenosnega plinovodnega omrežja M3, MRP Šempeter NG–odcep Ljubljana, preko merilno regulacijske postaje v Kozarjah. Distribucijsko plinovodno omrežje je izvedeno od merilno regulacijske postaje proti jugu – preko Draževnika, Komarije, Podsmreke do Tržaške ceste ter proti severu preko Dolgih Njiv, Dobrove, Razori, Šujice in Gabrja.

(2)Na območju občine se predvideva izgradnja vzporednega prenosnega plinovoda M3/1 Kalce–Vodice.

(3)Cilj občine je, da zaradi varstva ozračja in vodnih virov pred onesnaženji oskrba novo načrtovanih in obstoječih stavb kurjenih s trdimi in tekočimi gorivi, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije, preide na zemeljski plin povsod tam, kjer bodo tehnične možnosti to omogočale. Odpravlja in ne dovoljuje se nove hišne rezervoarje kurilnega olja na zavarovanih območjih vodnih virov.

(4)Širitev oskrbe z zemeljskim plinom je načrtovana na gosteje pozidanem območju občine in na območjih predvidene nove pozidave z možnostjo povezave na obstoječe plinovodno omrežje. Izgradnja plinovodnega omrežja je predvidena v naseljih Stranska vas, Šujica, Hruševo in Gabrje, ki predstavljajo vplivno območje predvidene plinifikacije. Izgradnja plinovodnega omrežja v naseljih, ki predstavljajo vplivno območje predvidene plinifikacije, je prikazana v grafični prilogi, ki je sestavni del tega odloka.

(5)Na območjih obstoječe in predvidene plinifikacije, v naseljih Draževnik, Komarija, Dolge Njive, Podsmreka, Dobrova, Razori, Šujica, Stranska vas, Hruševo in Gabrje, se raba energije za ogrevanje, pripravo sanitarne tople vode in tehnologijo, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije ali soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom, zagotavlja z zemeljskim plinom. Obnovljive vire se prednostno uporablja na območjih, kjer plinifikacija ni načrtovana.

(6)Ostali del Občine Dobrova - Polhov Gradec ni predviden za plinifikacijo zaradi redke poseljenosti in velikih razdalj brez pozidave med posameznimi zaselki. Izjema bodo morebitna nova ureditvena zazidalna območja v neposredni bližini že navedenih območij za plinifikacijo.

(7)Oskrbo objektov za potrebe ogrevanja izven območij predvidenih za plinifikacijo bo potrebno reševati z lokalnimi viri, na primer samostojna ali skupna postaja utekočinjenega naftnega plina, postavitev energetskega vira na biomaso in podobno.

(8)V pripravi je Lokalni energetski koncept občine (LEK). Po sprejemu LEK-a se obveznost priključevanja objektov za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode prevzame neposredno iz določil LEK-a. Daljinsko ogrevanje

(1)Predvideno je toplovodno daljinsko ogrevanje javnih in poslovnih stavb ter stanovanjskih hiš, ki že imajo sistem hišnega centralnega ogrevanja.

(2)Potencialni porabniki daljinskega ogrevanja se nahajajo na območju naselij Pristava, Briše in Polhov Gradec. Male hidroelektrarne

(1)Vodotoki v občini imajo dovolj velik vodni potencial za izgradnjo malih hidroelektrarn, saj so na teh potokih že bile številne žage in mlini. Z izgradnjo mHE bi poleg pridobljene električne energije stabilizirali vodotoke (jezovi) in dvignili podtalnico. Izgradnja objektov za vodnogospodarsko koriščenje ne sme biti v nasprotju z načeli varstva narave. Alternativni viri energije

(1)Občina bo spodbujala učinkovito in racionalno rabo energije na celotnem območju občine, posebej obnovljivih energetskih virov, pri čemer bo zahtevala, da bodo objekti in ureditve prostorsko integrirani in da z njimi ne bodo povzročeni negativni vplivi na okolje.

(2)Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije) ter izrabe obnovljivih virov energije. II.4.5 Ostala infrastruktura 20. člen (javna razsvetljava)

(1)Oskrba naselij z javno razsvetljavo je skoraj 80-odstotna. Zaradi neenakomerne poseljenosti pa so hriboviti kraji mnogo slabše oskrbljeni z javno razsvetljavo kakor nižje ležeči. V vaškem jedru je javna razsvetljava, zaselki in samotne kmetije pa so brez nje.

(2)Usmeritev občine je, da se razširi javna razsvetljava na neosvetljene pohodne in vozne površine.

1. člen (pokopališka dejavnost) V občini so pokopališča ob cerkvah: na Dobrovi, v Dvoru, v Polhovem Gradcu, Šentjoštu in Črnem vrhu. Obstoječa pokopališča imajo kapacitete še za 10 let, predvideva se širitev le-teh, razen pokopališča Dvor ter Dobrova, kjer pa se širitev že izvaja. Potrebe po mrliških vežicah so izražene v Polhovem Gradcu, Šentjoštu ter Črnemu vrhu. II.5 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana Okvirna območja naselij so prikazana na karti 2.1.3 Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve.
2. člen (določitev območij naselij) Območja naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec so: Babna Gora, Belica, Brezje pri Dobrovi, Briše, Butajnova, Črni Vrh, Dobrova, Dolenja vas pri Polhovem Gradcu, Draževnik, Dvor pri Polhovem Gradcu, Gabrje, Hrastenice, Hruševo, Komanija, Log pri Polhovem Gradcu, Osredek pri Dobrovi, Planina nad Horjulom, Podreber, Podsmreka, Polhov Gradec, Praproče, Razori, Selo nad Polhovim Gradcem, Smolnik, Srednja vas Pri Polhovem Gradcu, Stranska vas, Šentjošt nad Horjulom, Šujica in Zalog. II.6 Določitev območij razpršene poselitve Območja razpršene poselitve so prikazana na karti 2.1.3 Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve.
3. člen (določitev območij razpršene poselitve)

(1)Območja razpršene poselitve se pojavljajo predvsem na območju Polhograjskega hribovja in se pojavljajo na območjih statističnih naselij Babna Gora, Belica, Brezje pri Dobrovi, Briše pri Polhovem Gradcu, Butajnova, Črni Vrh, Dobrova, Dolenja vas pri Polh. Gradcu, Gabrje, Hruševo, Log pri Polhovem Gradcu, Osredek pri Dobrovi, Planina nad Horjulom, Podsmreka, Polhov Gradec, Praproče, Rovt, Selo nad Polhovim Gradcem, Setnica – del, Setnik, Smolnik, Srednja vas pri Polh. Grad., Srednji vrh, Stranska vas, Šentjošt nad Horjulom in Šujica.

(2)Na območjih statističnih naselij Babna Gora, Brezje pri Dobrovi, Briše pri Polhovem Gradcu, Butajnova, Gabrje, Komanija, Razori, Setnica – del, Setnik, Stranska vas, Šujica, Brezje pri Dobrovi in Dobrova se osamela poselitev mestoma zgosti v zaselke ali druge oblike strnjenih manjših naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred letom 1967. II.7 Usmeritve za razvoj poselitve in za prenovo Usmeritve za razvoj poselitve so prikazane na karti 2.1.4.1 Usmeritve za razvoj poselitve. 24. člen (razvoj naselij)

(1)Razvoj naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec se v skladu z vlogo v omrežju naselij ter v smeri dviga kakovosti naselij zagotavlja znotraj območij naselij, pri čemer se prvenstveno upoštevajo najprej razpoložljive možnosti notranjega razvoja naselij z boljšim izkoristkom in večjo kvaliteto izrabe prostora z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih zazidanih površin, s celovitimi prenovami naselij ali njihovih delov, sanacijami degradiranih območij ter izrabo nezazidanih stavbnih zemljišč. Kasneje se v skladu z razvojnimi potrebami naselij in v okviru omrežja naselij razvoj zagotavlja s širitvami in zaokrožitvami naselij le v primeru, da znotraj naselja ni več primernih zemljišč za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti, kar pomeni, da se širijo razvojno močna naselja. Pri drugih naseljih so dopustne zaokrožitve naselij v okviru komunalno opremljenih območij. Območja večjih širitev naselij je treba načrtovati z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.

(2)Graditi je treba predvsem na zemljiščih, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo, in sicer tako, da se gradnja načrtuje zunaj ali na robu zaokroženih kmetijskih zemljišč, da se z gradnjo čim manj omejuje primarna raba kmetijskih zemljišč, možnosti za racionalno uporabo in uvajanje tehnologije pridelovanja ter da se pri načrtovanju poselitve čimbolj varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij.

(3)Pri razvoju naselij se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij se kulturno dediščino obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti. 25. člen (notranji razvoj, prenova in širitve naselij)

(1)Za naselja Dobrova in Polhov Gradec se zagotovi prenova naselij. Za stara jedra ostalih naselij je predvidena prenova, ki obsega predvsem funkcionalno in oblikovno prenovo. Eden izmed ciljev revitalizacije je tudi izboljšanje demografskega stanja.

(2)Širitve se načrtujejo za naselje Dobrova. Ker je le-ta prostorsko izredno omejena, se manjše širitve predvidevajo v naseljih Razori, Hruševo, Gabrje, Šujica in Stranska vas, ki so z Dobrovo funkcionalno povezana. V naselju Polhov Gradec se načrtuje notranji razvoj s površinami za širitev na zahodu naselja, skupaj z delno prenovo jedra naselja. Tudi Polhov Gradec ima veliko omejitvenih faktorjev za širitev, zato se manjše širitve predvidevajo tudi v naseljih Briše in Srednja vas, ki so s Polhovim Gradcem funkcionalno povezana. Manjše širitve so predvidene tudi v drugih naseljih, predvsem v naselju Brezje pri Dobrovi, Podsmreka, Črni Vrh in Šentjošt nad Horjulom.

(3)Ostala naselja so zaokrožujejo in dopolnjujejo.

(4)Za vsa naselja se zagotavlja notranji razvoj naselij.

(5)Kvaliteto bivanja v naseljih se dviga z zagotavljanjem in ureditvijo javnih prostorov in urbane opreme. Znotraj naselij se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami. Zagotavlja se tako prostorsko razporeditev zelenih površin, da jih je mogoče povezati v zeleni sistem, le te pa povezati z odprtimi površinami na robovih naselij. Zelene površine znotraj mesta in z zaledjem se povežejo s kolesarskimi in peš potmi. Zagotavlja se boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč.

(6)V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj vrzeli, nezadostno izkoriščenih površin in na robovih zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti.

(7)Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja naselij se upošteva ohranjene kulturnih in krajinskih kvalitet naselja ali njegovega dela. 26. člen (usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)Dejavnosti se v naselja usmerja skladno s tipom, položajem in vlogo, ki jo posamezno naselje ima v okviru omrežja naselij, ter glede na obstoječe dejavnosti v naselju.

(2)V naselja se umešča različne dejavnosti, s čimer se zagotavlja delovna mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj in s stanovanjskimi območji.

(3)Stanovanjska dejavnost: Stanovanjsko dejavnost bomo razvijali v ravninskem in dolinskem delu, v hribovitem delu pa jo bomo ohranjali. Večji razvoj stanovanjske dejavnosti se predvideva v naseljih Dobrova, Polhov Gradec, Brezje pri Dobrovi, Podsmreka, Komanija, Stranska vas, Šujica, Hruševo, Gabrje, Dvor pri Polhovem Gradcu, Srednja vas pri Polhovem Gradcu, Butajnova, Črni Vrh in Šentjošt nad Horjulom. V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenja gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev, in sicer za izvajanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom. Možno je tudi izvajanje obrtnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom oziroma drugih prostorsko in okoljsko sprejemljivih dejavnosti. Ob tem je treba zagotavljati ohranjanje kulturnih in krajinskih kvalitet. Zaradi preprečevanja emisijskih vplivov je potrebno poskrbeti za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš (objektov) od kmetijskih objektov. Za območja počitniških hiš so predvidena manjša območja v območju naselij Smolnik in Osredek pri Dobrovi.

(4)Centralne dejavnosti Preplet stanovanjske dejavnosti z družbenimi, storitvenimi dejavnostmi ter zelenimi površinami se določa v središčnih naseljih, v ostalih naseljih pa se določa prevladujoča stanovanjska dejavnost s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi. Območja družbenih dejavnosti so v območjih središčnih naselij, kjer bo občina zagotavljala prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj. V ostalih naseljih pa se obstoječe družbene dejavnosti ohranjajo v obstoječem obsegu. Družbena javna infrastruktura še nadalje ostaja v dosedanjih območjih, kjer se ohranja možnost razvoja. V smislu upravnih funkcij in šolstva se te še nadalje razvijajo v Dobrovi in Polhovem Gradcu, dejavnosti varstva predšolskih otrok v Dobrovi in Polhovem Gradcu, centralne funkcije (pošta, bančništvo, lekarne ipd.) pa se grupirajo v središču Dobrova in na novo oblikujejo tudi v središču Polhov Gradec. Površine športno-rekreacijskih dejavnosti so že razvite v naselju Šujica, Polhov Gradec, Brezje pri Dobrovi in Šentjošt nad Horjulom, že predvidene, a ne zadostno izkoriščene pa na območju naselja Dobrova. Na območju naselja Polhov Gradec se vzpostavlja novo športno-rekreacijsko območje. Vsa ostala naselja, ki so namenjena predvsem bivanju in dopolnjevanju s kmetijsko dejavnostjo, se lahko dopolnjuje z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi pod pogojem, da ta služijo potrebam prebivalcev v gravitacijskem območju posameznega naselja. Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene javne infrastrukture se umešča v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost, v čim večji meri z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali peš.

(5)Gospodarske dejavnosti Poslovno proizvodne dejavnosti so v gospodarski coni načrtovane v naseljih Polhov Gradec, Dobrova, Podsmreka, Gabrje-Žerovnik in Srednja vas. Proizvodne dejavnosti se umešča v gospodarske cone. V taka območja se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi. 27. člen (usmeritve glede sanacije razpršene gradnje)

(1)Območij razpršene gradnje, ki se sanirajo kot območja sanacije razpršene gradnje in se opredelijo kot novo naselje v občini, ni.

(2)Območij razpršene gradnje, ki se sanirajo kot območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključijo v naselje, so na območju občine neizrazita. V večini primerov gre za posamezne objekte, ki se priključijo naselju.

(3)Območij razpršene gradnje, ki se sanirajo kot območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredelijo kot posebno zaključeno območje poselitve v občini, ni.

(4)Ostala območja razpršene gradnje se oblikovno in komunalno sanira. Pogoji sanacije se določijo s prostorskimi izvedbenimi pogoji. 28. člen (usmeritve glede ohranjanja razpršene poselitve)

(1)V območjih ohranjanja razpršene poselitve se praznjenje preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje ekstenzivnega kmetijstva in razvoj dopolnilnih dejavnosti (drobna obrt, domača obrt, čebelarstvo, kmetije odprtih vrat ...).

(2)Na teh območjih se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve potreben.

(3)V središčnih naseljih območij ohranjanja poselitve se zagotavljajo površine in vzpodbujajo umestitve vseh vrst oskrbnih in storitvenih dejavnosti.

(4)Na območjih, kjer je razpršena poselitev spoznana kot avtohtoni poselitveni vzorec, je možna širitev stavbnih zemljišč za gradnjo novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati kulturno krajino. 29. člen (usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)

(1)V ravninskem delu občine bomo pri razvoju območij naselij in zaselkov težili k večji urbanizaciji, preostala območja naselij in zaselkov bomo razvijali kot območje zmerne urbanizacije, v hribovitih delih občine na območjih razpršene poselitve pa bomo ohranjali ruralen tip poselitve. Zlivanje naselij v dolinskem delu občine se prepreči z zelenimi cezurami.

(2)Za naselja, kjer je bil izdelan urbanistični načrt, se upoštevajo usmeritve urbanističnega oblikovanja iz konceptualnega dela urbanističnega načrta. II.8 Usmeritve za razvoj v krajini Usmeritve za razvoj v krajini so prikazane na karti 2.1.4.2 Usmeritve za razvoj v krajini. 30. člen (splošne usmeritve za razvoj v krajini)

(1)Razvoj krajine v Občini Dobrova - Polhov Gradec bo usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja.

(2)Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč in v skladu z usmeritvami in pogoji iz okoljskega poročila.

(3)Na območjih, ki so spoznana za vrednejša tako zaradi naravnih, kulturnih oziroma drugih kvalitet, bo zagotovljeno skupno varovanje.

(4)Krajina v Občini Dobrova - Polhov Gradec se bo razvijala v štirih smereh, in sicer kot pretežno naravna krajina, pretežno kulturna krajina, pretežno urbana krajina in kot kmetijsko intenzivna krajina.

(5)Kot pretežno naravna krajina se bodo razvijala hribovita območja na robovih Ljubljanske kotline ter dolini reke Horjulke (v osrednjem do vzhodnem delu občine), ki so bogata z ohranjenimi naravnimi kakovostmi. Prevladujoča raba v tem območju je gozd.

(6)Kot pretežno kulturna krajina se bodo razvijala podeželska območja Polhograjskega hribovja (osrednje in zahodno območje občine) s tradicionalno kmetijsko rabo in poselitvenimi vzorci.

(7)Kot intenzivna kmetijska krajina se bodo razvijala ravninska območja Ljubljanske kotline na skrajno vzhodnem delu občine, ki imajo pridelovalni potencial tal.

(8)Kot urbana krajina se bo razvijalo dolinsko območje občine, kjer so že sedaj locirana vsa večja središča občine.

(9)Poleg kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj krajine se bodo znotraj posameznih krajin v skladu s prostorskimi potenciali, načeli varstva okolja, načeli varovanja naravnih in kulturnih vrednot ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami razvijale tudi turistično-rekreacijske dejavnosti, gospodarjenje z vodami ter izkoriščanje mineralnih surovin. To je predvsem na zahodnem območju občine.

(10)Občina bo usmerjala razvoj turizma v podeželski in športno-rekreacijski turizem predvsem na podeželskih območjih Polhograjskega hribovja z navezavo tudi v dolinski del občine (kolesarski turizem). Izhodiščna točka in glavni turistični center občine je Polhov Gradec.

(11)Vodno gospodarske aktivnosti bodo usmerjene v ohranjanje obstoječih retencijskih površin in renaturacijo vodotokov. Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Izjemoma je na poplavnih območjih mogoče načrtovati posege v prostor skladno z omejitvami in pogoji veljavnih predpisov s področja urejanja voda.

(12)Izkoriščanje mineralnih surovin bo usmerjeno v obstoječe kope, ki jih je potrebno evidentirati, opredeliti stanje ter izvesti sanacijo. II.8.1.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire 31. člen (kmetijstvo)

(1)V Občini Dobrova - Polhov Gradec kmetijska zemljišča zavzemajo slabo tretjino vseh površin. Pretežni del le-teh se nahaja v ravninskem delu. Kmetijsko dejavnost bomo prvenstveno usmerjali na strnjene komplekse kmetijskih zemljišč na območju ravninskega dela občine. Ohranjati pa je potrebno tudi manjše komplekse kmetijskih površin v hribovitem delu predvsem z vidika pašne živinoreje.

(2)V občini se bodo še naprej razvijale različne kmetijske panoge: poljedeljstvo, živinoreja s poljedelstvom, sadjarstvo in zelenjadarstvo. Spodbujali bomo razvoj čebelarstva.

(3)Na hribovitih območjih bomo kmetijska zemljišča ohranjali kot kvalitetno krajino in v obsegu kmetijskih gospodarstev.

(4)Na območju občine se za ohranjanje kvalitetne naravne krajine urejajo ekstenzivni planinski pašniki ter čistijo zaraščajoče planine.

(5)Glede na bogato biotsko raznovrstnost v občini bomo na celotnem območju spodbujali ekološko kmetovanje in druge oblike sonaravnega kmetovanja. Ohranjali in širili bomo travniške sadovnjake, zlasti z vidika ohranjanja tradicionalne kulturne krajine in avtohtonih sort sadja.

(6)Za ohranjanje naravne ter kulturne krajine bomo na območju občine spodbujali razvoj podeželskega turizma, s poudarkom na tradicionalnih znanjih ter spodbujanju ekoloških gospodarstev. 32. člen (gozdarstvo)

(1)V Občini Dobrova - Polhov Gradec gozdovi zavzemajo več kot polovico vseh površin. V gozdovih hribovitega dela občine bomo spodbujali sonaravno lesno proizvodnjo. V gozdovih, ki imajo velik krajinski, ekološki in rekreacijski pomen, bomo gospodarjenje prilagajali tem pogojem.

(2)Gozdove ob robovih naselij, ki imajo pomembno ekološko izravnalno in krajinsko vlogo, bomo večinoma ohranili in vključili v zelene sisteme naselja s primernimi oblikami rekreacijske rabe. 33. člen (vode)

(1)Vode v občini se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično rekreacijske namene ob hkratni skrbi za varstvo njihove kakovosti ter njihovega krajinskega in doživljajskega pomena.

(2)Dejavnosti se usmerjajo izven poplavnih, erozijskih in plazovitih območij oziroma se prilagajajo naravni dinamiki prostora. Na poseljenih območjih, ki so ogrožena zaradi poplavnih, erozijskih in plazovitih območij, je treba zagotoviti varstvo ljudi in premoženja.

(3)Območje občine sodi v porečje Gradaščice s pritokom Horjulko, ki se nato steka v Mali Graben. Vsi potoki, ki tečejo iz Polhograjskega hribovja v Gradaščico, so hudourniškega značaja.

(4)Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima se upošteva naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij.

(5)Vodotoki, ki sodijo v

1. in 1.–
2. razred po kategorizaciji pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu se izvzamejo iz vsakršne gospodarske rabe.

(6)Na vseh poselitvenih območjih se zagotavlja okoljsko sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih voda. To je še posebno pomembno pri razvoju turističnih kmetij in turistične infrastrukture, ki se nahaja izven strnjenih območij poselitve.

(7)Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje.

(8)Vse vodne vire se ustrezno varuje. Spodbuja se varčno in smotrno rabo pitne vode. Za vsa območja, ki se nahajajo na vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, je treba pri načrtovanju upoštevati zakonodajo s področja voda ter omejitve in pogoje iz aktov o zavarovanju. Na vodovarstvenem območju se lahko omejijo ali prepovejo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov, ali zaveže lastnike ali druge posestnike zemljišč na vodovarstvenem območju, da izvršijo ali dopustijo izvršitev ukrepov, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov. 34. člen (turizem in rekreacija)

(1)Razvoj turističnih in športno rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora ter preprečevali konflikti z drugimi rabami, predvsem poselitvijo in kmetijstvom.

(2)Na turističnih ter športno-rekreacijskih območjih je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturno opremljenost ter v skladu z razvojnimi potrebami ustrezno velike servisne in parkirne površine.

(3)Nastanitvene kapacitete je treba v urbanih naseljih zagotavljati v hotelih, motelih ter penzionih, v podeželskih območjih pa v apartmajskih in gostinskih objektih, v okviru turističnih kmetij ter v kampih.

(4)Zaradi ohranjanja naravnih kakovosti se izvajanje posameznih športno-rekreacijskih dejavnosti časovno omeji (glede na letni čas).

(5)Glavno športno-rekreacijsko območje za rekreacijo v naravi je celotno območje Polhograjskega hribovja. Območja nižinskega dela občine so med sabo povezana s kolesarskimi potmi.

(6)Pomembnejše rekreacijsko izhodišče z osnovno infrastrukturo (gostišče, prenočišča, informacijska točka, parkirišča, prireditve) je Polhov Gradec. Kot sekundarna rekreacijska izhodišča se opredeli Šentjošt nad Horjulom ter Črni Vrh.

(7)Pomembnejše športno-rekreacijsko območje je območje smučišča Šentjošt nad Horjulom ter območje novih športno-turističnih površin v Polhovem Gradcu.

(8)Športno-rekreacijska ponudba Polhograjskega hribovja temelji na naravnih kakovostih. Spodbuja se razvoj športno-rekreacijske in turistične dejavnosti v povezavi z naravnimi in kulturnimi kakovostmi območja ob hkratni skrbi za njihovo ohranjanje in s čim manjšo potrebo po poseganju v prostor. Gradnja potrebne infrastrukture se usmerja na vidno neizpostavljena območja, v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi kriteriji ter varstvom kulturne dediščine. Posodablja se obstoječa turistična infrastruktura (smučišče). Uredijo (sanirajo) se točke, kjer se ljudje že sedaj zbirajo (parkirišča, piknik prostori, razgledišča, pešpoti …). Turistične točke, ki omogočajo daljše zadrževanje večjih skupin ljudi, se ne ureja v neposredni bližini naravnih vrednot. Športno-rekreacijska ponudba je podprta s ponudbo ekoloških in turističnih kmetij ter z etnološko dediščino območja. Ureditve na območjih vodnih virov se lahko načrtujejo le skladno z omejitvami in pogoji iz veljavnih predpisov o zaščiti pitne vode.

1. člen (mineralne surovine) Na podlagi podatkov Geološkega zavoda Slovenije je v občini poleg že evidentiranega kamnoloma tehničnega kamna-dolomita Hrastenice, ki ga je potrebno sanirati, dodatno evidentiranih še 21 površinskih kopov, predvsem tehničnega kamna-dolomita. Od tega je 9 kopov (Butajnova, Planina nad Horjulom, Črni Vrh-c, Srednji vrh-a, Črni Vrh-d, Smolnik-a, Smolnik-b, Gabrše in Srednja vas) opredeljenih kot potencialni prostor za nadaljnjo organizirano izkoriščanje tehničnega kamna v primeru izkazanega interesa. V preostalih kopih: Potok, Planina nad Horjulom-b in c, Črni Vrh-a in b, Kucelj-Mrzel Grič, Setnik, Črni Vrh-e, Selo nad Polhovim Gradcem, Praproče, Petračev Graben, Setnica, Dvor, Marevšnikar, Hruševo pa naj se izkoriščanje opusti, kamnolom pa obvezno sanira, od katerih se lahko 3 kope (Hruševo, Petračev Graben in Črni Vrh-e) prepusti procesu naravne samosanacije. II.8.1.2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti
2. člen (prepoznavne kvalitete prostora)

(1)Polhograjsko hribovje: Območje redke avtohtone raztresene poselitve, večinoma zaselkov in manjših naselij. Značilno je, da so naselja na robu terase ali gozd nekje tudi v pobočjih; oblikovana so gručasto ali pa so naselja sestavljena iz malih gruč. Pobočja so nerazčlenjena, saj so večinoma pokrita z gozdovi. To enotnost členijo in prekinjajo le spremembe reliefa, ki z ozkimi grapami ustvarjajo hitre vertikalne prehode. Redka poselitev na mehko oblikovanih pobočjih razbija nerazčlenjenost in povečuje prostorsko pestrost.

(2)Polhov Gradec: Naselje je kvalitetno vpeto v prepoznavno kulturno krajino ter ima tradicijo in kulturno zgodovinske kvalitete. Historično naselje ima večje število objektov kulturne dediščine in ima kot naselje kvalitete urbanističnega spomenika, ki ga obdaja širše območje zavarovane naravne dediščine. 37. člen (usmeritve za posamezna krajinska območja)

(1)Glede na enotne naravne in kulturne značilnosti ter prevladujočo rabo se prostor občine členi na enote odprtega prostora, ki se jim v OPN načrtu določi podrobnejše usmeritve. Ta območja so: KE1- Enota odprtega prostora Polhograjsko hribovje

(1)Izrazito gozdnata strma pobočja, ki so izjemoma izkrčena na prisojnih pobočjih in uravnavah. Ohranja se tradicionalna podoba in struktura kmetijske krajine.

(2)Razgibano gričevje z ohranjeno tradicionalno kmetijsko krajino. Vsi predvideni posegi in dejavnosti na tem območju morajo zagotavljati varstvo naravne ohranjenosti in biotske raznovrstnosti. Ohranja se obstoječa intenzivnost kmetijstva in tradicionalna podoba struktura kmetijske krajine. Ohranja in obnavlja se tradicionalna podoba naselij ter njihova umestitev v krajino. Nova poselitev se umešča v obstoječe vasi. Na erozijskih območjih se varuje sklenjene gozdne površine. Spodbuja se ohranjanje kmetijske dejavnosti na krčevinah in preprečuje zaraščanje celkov. Ohranja se strnjen gozdni kompleks, obstoječe krčitve gozda, jase in gozdne robove. Spodbuja se razvoj turističnih kmetij v povezavi z izletništvom. Varuje se območja vodnih virov. Manjše, nelegalne površinske kope se sanira in renaturira.

(3)Ohranja se tradicionalno pašništvo (varstvo pred zaraščanjem). Ohranja se značilen arhitekturni tip, omejuje se gradnjo počitniških objektov in spodbuja nove namestitvene kapacitete v okviru obstoječih turističnih kmetij. Spodbuja se razvoj turizma in rekreacije, ki ga je potrebno uravnotežiti z naravnimi danostmi, zmogljivostmi in merilom prostora. KE2-Enota odprtega prostora Ključ

(1)Hribovje z reliefno dinamiko in izoblikovanimi vegetacijskimi pasovi, ki je pretežno neposeljeno. Ohranja se naravna krajina. Vsi predvideni posegi in dejavnosti na tem območju morajo zagotavljati varstvo naravne ohranjenosti in biotske raznovrstnosti. Gospodarjenje v gozdu se izvaja na način, ki je prilagojen poudarjenim varovalnim in ekološkim funkcijam. Na erozijskih območjih se varuje sklenjene gozdne površine. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije in turizma. Varuje se območja vodnih virov. Nove poselitve se v tej enoti ne načrtuje. KE3-Enota odprtega prostora Debeli hrib

(1)Izrazito gozdnata strma pobočja, ki so izjemoma izkrčena na prisojnih pobočjih in uravnavah. Ohranja se naravna krajina. Vsi predvideni posegi in dejavnosti na tem območju morajo zagotavljati varstvo naravne ohranjenosti in biotske raznovrstnosti. Gospodarjenje v gozdu se izvaja na način, ki je prilagojen poudarjenim varovalnim in ekološkim funkcijam. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije in turizma. Nove poselitve se v tej enoti ne načrtuje. KE4-Enota odprtega prostora Osredek

(1)Nagibi prehodnega pasu med dnom doline in gozdnatimi pobočji so večinoma med 10 in 20 %, čeprav se mestoma pojavljajo tudi izravnave ali pa večje strmine. Relief je razgiban. Ponekod gre za širša razgibana območja, ki se dvigajo nad dnom doline, drugod zgolj za ozek, komaj opazen pas, kjer se strmo gozdno pobočje skoraj brez prehoda stika z ravnim dolinskim dnom. V enoti odprtega prostora je opaziti močan pritisk poselitve, ki se dogaja nenadzorovano, neobčutljivo in pri svojem nastajanju ne izkorišča potenciala prostora – njegove kakovostne krajinske zgradbe. Poselitev se praviloma načrtuje znotraj obstoječih poselitvenih območij. V naseljih se ohranja odprte, zelene in rekreacijske površine, ki se jih preko naravnih koridorjev navezuje na širši zeleni sistem krajine. KE5-Enota odprtega prostora Dobrova

(1)Značilna je mehko razgibana krajina. Značilne so tudi točke, ki zaradi izjemnega položaja in prepoznavne oblike ustvarjajo prepoznavnost tega območja. Značilen je pojav vodotokov, obraščenih z obvodno vegetacijo, ki se pojavljajo sredi obdelanih kmetijskih površin. Gozdov je v ravnini ostalo bolj malo, ker so bile vse primerne površine izkrčene za kmetijstvo. Gozdna vegetacija se je ohranila še ob rekah (poplavni gozdovi) in manjših potokih.

(2)V krajinskem vzorcu se poselitev pojavlja na robovih, na prehodih v pobočja in se tako izogiba občasno poplavljenim dolinam. Območje je gosto poseljeno. Za primestni del je značilna poselitev v enostanovanjskih hišah, mnoga manjša naselja pa so še ohranila kmečki značaj.

(3)Naselja so na ravnini; oblikovana so tako, da so iz osrednjih gruč ob cestah nepravilno razrasla, s pravokotno in vzporedno na cesto postavljenimi stavbami; dominante so ob robovih naselij.

(4)Novo poselitev se usmerja v prostor v obliki manjših zgostitev (novih vasi ali širitve obstoječih zaselkov). Kmetijsko rabo se ohranjanja v obstoječem obsegu. Kmetijske površine se varuje pred urbanizacijo. Poselitev se praviloma načrtuje znotraj obstoječih poselitvenih območij. V naseljih se ohranja odprte, zelene in rekreacijske površine, ki se jih preko naravnih koridorjev navezuje na širši zeleni sistem krajine. Ohranja se kar najbolj sonaravno stanje vodotokov in obvodne vegetacije. KE6-Enota odprtega prostora Polhov Gradec

(1)V enoti se kmetijske površine (večinoma travniki) izmenjujejo z zaplatami drevnine – gozdnimi otoki, sadovnjaki, gručami dreves ali potezami grmovnic. Večina naselij je umeščenih v to območje – na rob dolinskega dna.

(2)Naselja so večinoma na ravnini; oblikovana so tako, da so iz osrednjih gruč ob cestah nepravilno razrasla, s pravokotno in vzporedno na cesto postavljenimi stavbami; dominante so ob robovih naselij. V enoti ima večino naselij izrazito prepoznavno jedro.

(3)Novo poselitev se usmerja v prostor v obliki manjših zgostitev. Ohranja se kar najbolj sonaravno stanje vodotokov in obvodne vegetacije. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije. KE7-Enota odprtega prostora smučišče Šentjošt

(1)Smučišče Šentjošt se nahaja v neposredni bližini centra vasi. KE8-Enota odprtega prostora kamnolom Hrastenice

(1)Območje opuščenega nadzemnega pridobivalnega prostora se nahaja neposredno ob naselju Hrastenice in ob cesti Dobrova–Polhov Gradec. II.8.1.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja

1. člen (ocena ogroženosti za posamezne nesreče) Glavni cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje števila žrtev in drugih posledic nesreč. Možne naravne in druge nesreče v občini so zemeljski potres do 8 stopnje po MSK lestvici, poplave ob Gradaščici, Horjulščici, Mali vodi in njihovih pritokih, zemeljski plazovi, ekološke nesreče (ogroženost občine z nevarnimi snovmi: Bencinski servis Petrol Dobrova, KZ Polhov Gradec, ki ima v okviru svoje trgovine s kmetijskim in gradbenim materialom tudi črpalko za prodajo dizelskega goriva D2 za kmetijske namene ter Plinovod 3M, ki v občini predstavlja nevarnost zaradi morebitnega izpusta zemeljskega plina), požarne nesreče, viharji in ujme s točo, žled, suša ter nesreče v prometu.
2. člen (zaščita in reševanje)

(1)Prva medicinska pomoč je organizirana preko osnovnega zdravstvenega varstva v splošni ambulanti v Dobrovi ter Polhovem Gradcu. Nobena od zdravstvenih služb nima nujne medicinske pomoči, kar je velik problem predvsem za prebivalce odročnejših krajev. Reševalci morajo na to področje iz Ljubljanskega UKC.

(2)V primeru rušilnega potresa bi bilo predvidoma potrebno razseliti in zagotoviti najnujnejše pogoje za približno 220 oseb, od tega 45 družin. Takoj po nesreči je možno organizirati nastanitve prebivalcev v športnih parkih pri osnovnih šolah na Dobrovi in v Polhovem Gradcu, ter podružničnih v Črnem Vrhu in v Šentjoštu. Če osnovne šole ne bi utrpele ob nesreči večjih poškodb, bi bilo možno tudi v njih nastaniti ogrožene prebivalce. Prav tako bi bile na razpolago dvorane kulturnih in gasilskih domov na Dobrovi, Polhovem Gradcu, Črnem Vrhu in Šentjoštu.

(3)V občini ni deponije za odlaganje kontaminiranih materialov.

(4)Občina javnih zaklonišč nima. Hoja – Mobiles Polhov Gradec ima zgrajeno lastno zaklonišče za 50 oseb, opremljeno z opremo za RBK zaščito. V OŠ Polhov Gradec je bilo pri gradnji objekta pred približno 25 leti grajeno tudi zaklonišče, vendar ni bilo dokončano do funkcionalne faze. Ocenjujem, da bi ta prostor lahko uporabili kot zaklonilnik za nekajurno bivanje do 50 ljudi za šolske potrebe. II.8.1.4 Območja za obrambne potrebe 40. člen (območja za obrambne potrebe) V občini je perspektivno območje za obrambne potrebe na območju Pasja ravan. II.9 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč 41. člen (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)Obstoječa stavbna zemljišča ohranjamo. Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini.

(2)Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tam, kjer je bil za to izkazan interes lastnikov zemljišč in je to sprejemljivo tudi z vidika prostorskega razvoja občine. Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tudi na območjih, ki so se na podlagi analiz izkazala kot za gradnjo neustrezna zemljišča.

(3)Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izvaja na območjih, kjer je zaradi racionalnega prostorskega razvoja najbolj smotrno širiti naselja (predvsem na območjih razpršene gradnje, na kmetijskih zemljiščih znotraj naselij, na manjših območjih kmetijskih zemljišč, na katerih ni pričakovati intenzivne kmetijske proizvodnje, na robovih gozdov, katerih odstranitev ne vpliva na ekološko stanje območja). Pri tem je treba v največji možni meri upoštevati kvaliteto kmetijskih zemljišč in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo. Pri spreminjanju kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča je treba upoštevati tudi naravne kakovosti posameznih območij.

(4)Znotraj sklenjenih območij gozdov spremembe gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe poselitve niso mogoče.

(5)Za območja pridobivanja mineralnih surovin je potrebno vzpostaviti evidenco stanja na obstoječih območjih ter opredeliti prioritetne lokacije za pridobivanje mineralnih surovin, ostala območja pa sanirati.

(6)Na območju občine je potrebno dolgoročno zagotoviti zbirni center, opremljen za ločeno zbiranje odpadkov.

(7)Vodna zemljišča se ohranja v obstoječem obsegu.

(8)Stavbnim zemljiščem določamo tudi podrobnejšo namensko rabo, kjer gre v notranji strukturi za preplet posameznih dejavnosti.

(9)Obstoječa stavbna zemljišča na poplavnih območjih praviloma ohranijo status stavbnih zemljišč, vendar je gradnja na teh zemljiščih možna le po predhodno izdelani hidrološko hidravlični presoji z določitvijo razredov nevarnosti, ki ugotovi možnost gradnje na poplavnem zemljišču. II.10 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev 42. člen (usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev)

(1)Temeljne usmeritve za prostorske izvedbene pogoje ob upoštevanju usmeritev predhodnih členov: – V poselitvenih območjih zahodnega hribovitega dela ter severnega območja nad dolino prevladuje stanovanjska dejavnost. Poselitvena območja pretežno urbaniziranega območja ob regionalni cesti so namenjena prepletu centralnih in stanovanjskih dejavnosti z ločenimi območji za gospodarske dejavnosti. – V poselitvenih območjih središčnih naselij se na novih zazidljivih površinah, ki se urejajo z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, dovoljuje poselitev večje gostote do 50 preb/ha. – V območjih zmerne urbanizacije se dovoljuje gradnja zmerne gostote do 35 preb/ha. – V poselitvenih območjih ostalih območij pa poselitev manjše gostote do 20 preb/ha. – V naseljih zahodnega hribovitega dela občine so še razpoznavni tradicionalni vzorci pozidave, kar je potrebno ohranjati tudi v prihodnje. – V ravninskem in dolinskem delu do Polhovega Gradca se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo rešuje v skupnem sistemu. Posamezni komunalni vodi se dograjujejo. V ostalih delih se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo (vodovod, odvajanje odpadnih voda) rešuje v okviru posameznih naselij ali območij razpršene poselitve.

(2)V hribovitih predelih ter na poplavnih območjih ob vodotokih je potrebno zagotoviti ukrepe za varstvo pred ogroženostjo, na območjih obremenjenih s hrupom (predvsem ob regionalnih cestah) pa protihrupne ukrepe. III. IZVEDBENI DEL 43. člen (vsebina izvedbenega dela)

(1)Izvedbeni del določa: – namensko rabo prostora, – gospodarsko javno infrastrukturo – enote urejanja prostora, – prostorske izvedbene pogoje, – območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN), in usmeritve za izdelavo OPPN.

(2)Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.

(3)Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku. 44. člen (stopnja natančnosti mej)

(1)Meje enot urejanja prostora in namenske rabe prostora so določene na katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot urejanja prostora ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.

(2)Položajna natančnost mej enot urejanja prostora in namenske rabe prostora je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, kolikor meja sovpada s parcelno mejo. Kolikor meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.

(3)Drugi grafični prikazi iz člena o vsebini in sestavinah tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.

(4)V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov, meje prikazane v tem aktu odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je praviloma potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.

(5)V primerih, ko meje enot urejanja prostora ali meje namenske rabe prostora ne sovpadajo z mejami zemljiškega katastra in zaradi položajne nenatančnosti ali neskladnosti topografskih in katastrskih geodetskih podlag prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti mej. Interpretacijo natančnosti mej poda pripravljavec prostorskega akta na podlagi mnenja odgovornega prostorskega načrtovalca in odgovornega geodeta. 45. člen (členitev prostora)

(1)Za potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena členitev prostora. Celotni prostor občine je razdeljen na naslednje prostorske enote: – ureditvene enote odprtega prostora, ki obsegajo območja vseh namenskih rab, tako stavbna kot druga zemljišča, – funkcionalne enote stavbnih zemljišč po posameznih naseljih.

(2)Funkcionalne enote stavbnih zemljišč so nadalje členjene na enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP). EUP je območje s praviloma enolično namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora. Prikazane so na kartah »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«. 46. člen (prostorske enote)

(1)Ureditvene enote odprtega prostora so: +-----------+----------------------------+ |Enota |Oznaka enote odprtega | |odprtega |prostora | |prostora | | +-----------+----------------------------+ |KE1 |Enota odprtega prostora | | |Polhograjsko hribovje | +-----------+----------------------------+ |KE2 |Enota odprtega prostora | | |Ključ | +-----------+----------------------------+ |KE3 |Enota odprtega prostora | | |Debeli hrib | +-----------+----------------------------+ |KE4 |Enota odprtega prostora | | |Osredek | +-----------+----------------------------+ |KE5 |Enota odprtega prostora | | |Dobrova | +-----------+----------------------------+ |KE6 |Enota odprtega prostora | | |Polhov Gradec | +-----------+----------------------------+ |KE7 |Enota odprtega prostora | | |smučišče Šentjošt | +-----------+----------------------------+ |KE8 |Območje opuščenega | | |nadzemnega pridobivalnega | | |prostora kmanolom | | |Hrastenice | +-----------+----------------------------+

(2)Funkcionalne enote stavbnih zemljišč po naseljih so naslednje: +------------+----------------------------+ |Oznaka |Ime naselja | |funkcionalne| | |enote | | +------------+----------------------------+ |BA |BABNA GORA | +------------+----------------------------+ |BE |BELICA | +------------+----------------------------+ |BD |BREZJE PRI DOBROVI | +------------+----------------------------+ |BR |BRIŠE PRI POLHOVEM GRADCU | +------------+----------------------------+ |BU |BUTAJNOVA | +------------+----------------------------+ |ČR |ČRNI VRH | +------------+----------------------------+ |DO |DOBROVA | +------------+----------------------------+ |DL |DOLENJA VAS PRI POLH. | | |GRADCU | +------------+----------------------------+ |DR |DRAŽEVNIK | +------------+----------------------------+ |DV |DVOR PRI POLHOVEM GRADCU | +------------+----------------------------+ |GA |GABRJE | +------------+----------------------------+ |ST |STRANSKA VAS | +------------+----------------------------+ |ŠE |ŠENTJOŠT NAD HORJULOM | +------------+----------------------------+ |HR |HRASTENICE | +------------+----------------------------+ |HU |HRUŠEVO | +------------+----------------------------+ |KO |KOMANIJA | +------------+----------------------------+ |LO |LOG PRI POLHOVEM GRADCU | +------------+----------------------------+ |OS |OSREDEK PRI DOBROVI | +------------+----------------------------+ |PL |PLANINA NAD HORJULOM | +------------+----------------------------+ |PO |PODREBER | +------------+----------------------------+ |PS |PODSMREKA | +------------+----------------------------+ |PG |POLHOV GRADEC | +------------+----------------------------+ |PR |PRAPROČE | +------------+----------------------------+ |RA |RAZORI | +------------+----------------------------+ |RO |ROVT | +------------+----------------------------+ |SE |SELO NAD POLHOVIM GRADCEM | +------------+----------------------------+ |SC |SETNICA – DEL | +------------+----------------------------+ |SK |SETNIK | +------------+----------------------------+ |SM |SMOLNIK | +------------+----------------------------+ |SV |SREDNJA VAS PRI POLH. GRAD. | +------------+----------------------------+ |SR |SREDNJI VRH | +------------+----------------------------+ |ST |STRANSKA VAS | +------------+----------------------------+ |ŠE |ŠENTJOŠT NAD HORJULOM | +------------+----------------------------+ |ŠU |ŠUJICA | +------------+----------------------------+ |ZA |ZALOG | +------------+----------------------------+ 47. člen (enote urejanja prostora)

(1)EUP so prikazane v kartografskem delu izvedbenega dela OPN ter označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz: – oznake naselja – zaporedno številko EUP. Primer: DO-01

(2)EUP razpršene poselitve so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz: – oznake osnovne namenske rabe razpršene poselitve – A – zaporedno številko EUP razpršene poselitve v celotni občini. Primer: A 01

(3)Enote urejanja odprtega prostora so označene z enolično oznako enote odprtega prostora. Primer: KE1 48. člen (prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za EUP)

(1)Za vsako EUP ta odlok določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na: – splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.

1. poglavju tega odloka, – podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.
2. poglavju tega odloka in – morebitne posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne EUP, določene v III.
3. poglavju tega odloka.

(2)Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja prostora, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.

(3)Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni pogoji.

(4)Za posamezno EUP so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka določeni tudi posebni izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo posebni pogoji.

(5)Za enote urejanja prostora, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v III.5. poglavju in Prilogi 2 tega odloka. 49. člen (prikaz stanja prostora)

(1)Prikaz stanja prostora je obvezna priloga OPN in je pripravljen na podlagi podatkov iz prostorskega informacijskega sistema, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor. Odraža stanje v prostoru, kakršno je bilo v trenutku pridobitve podatkov.

(2)Prikaz stanja prostora vsebuje predvsem varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena ter druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim v prostoru in prikaz dejanskega stanja v prostoru glede stavbnih, kmetijskih, vodnih, gozdnih in drugih zemljišč. Kot dejansko stanje stavbnih zemljišč se prikazuje stavbna zemljišča, določena s prostorskim aktom občine.

(3)Prostorski informacijski sistem se bo vzpostavil in vzdrževal za opravljanje nalog države in spremljanje nalog občin na področju urejanja prostora, vključno s pripravo in sprejemom prostorskih aktov, spremljanjem stanja prostora ter za omogočanje javnosti, da se seznani s stanjem v prostoru.

(4)V prikaz stanja prostora so lahko vključeni tudi podatki, ki služijo pripravi, sprejemu in spremljanju prostorskih aktov, kot so demografski podatki, socio-ekonomski kazalci, podatki o fizičnih lastnostih prostora, kazalci urbanega razvoja in kazalci okolja s stališča varovanja človekovega zdravja iz okoljskega poročila ter drugo. Podatki se bodo vključevali v prostorski informacijski sistem glede na potrebe po teh podatkih v okviru prostorskega načrtovanja. III.1 Namenska raba prostora 50. člen (vrste namenske rabe prostora)

(1)Vsaka zemljiška parcela ima s tem odlokom predpisano vrsto namenske rabe.

(2)Namenska raba prostora je prikazana na kartah »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(3)Vrste namenskih rab določa naslednja preglednica: +--------------+----------------------+-------------------------+ |OSNOVNA |PODROBNEJŠA NAMENSKA |ČLENITEV PODROBNEJŠE | |NAMENSKA RABA |RABA |NAMENSKE RABE | +--------------+----------------------+-------------------------+ |I. OBMOČJA | | | |STAVBNIH | | | |ZEMLJIŠČ | | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |S – OBMOČJA STANOVANJ | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |SS – stanovanjske |SSe – območja | | |površine |stanovanjske | | | |prostostoječe gradnje | | | |pretežno enostanovanjske | | | |hiš | +--------------+ +-------------------------+ | | |SSs – območja | | | |stanovanjske strnjene | | | |gradnje pretežno | | | |enostanovanjske hiš | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |SK – površine | | | |podeželskega naselja | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | | |Skj – območja | | | |historičnega oziroma | | | |funkcijskega jedra | | | |podeželskega naselja | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |SP – površine | | | |počitniških hiš | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |C – OBMOČJA CENTRALNIH| | | |DEJAVNOSTI | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |CU – osrednja območja | | | |centralnih dejavnosti | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |CD – druga območja |CDi – območja namenjena | | |centralnih dejavnosti |dejavnostim | | | |izobraževanja, vzgoje in | | | |športa | +--------------+ +-------------------------+ | | |CDz – območja namenjena | | | |dejavnostim zdravstva in | | | |socialnega varstva | +--------------+ +-------------------------+ | | |CDk – območja namenjena | | | |dejavnostim kulture ter | | | |verskim objektom s | | | |pripadajočimi ureditvami | +--------------+ +-------------------------+ | | |CDo – območja namenjena | | | |trgovskim, oskrbnim, | | | |poslovnim, storitvenim, | | | |gostinskim dejavnostim, | | | |manjša obrt | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |I – OBMOČJA | | | |PROIZVODNIH DEJAVNOSTI| | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |IP – površine za | | | |industrijo | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |IG – gospodarske cone | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |IK – površine z | | | |objekti za kmetijsko | | | |proizvodnjo | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |B – POSEBNA OBMOČJA | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |BT – površine za | | | |turizem | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |BD – površine drugih | | | |območij | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |BC – športni centri | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |Z – OBMOČJA ZELENIH | | | |POVRŠIN | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |ZS – površine za | | | |oddih, rekreacijo in | | | |šport | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |ZP – parki | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |ZV – vrtičkarske | | | |površine | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |ZD – druge urejene | | | |zelene površine | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |ZK – pokopališča | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |P – OBMOČJA IN OMREŽJA| | | |PROMETNE | | | |INFRASTRUKTURE | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |PC – površine cest | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |PŽ – površine železnic| | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |PO – ostale prometne | | | |površine | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |T – OBMOČJA | | | |KOMUNIKACIJSKE | | | |INFRASTRUKTURE | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |E – OBMOČJA ENERGETSKE| | | |INFRASTRUKTURE | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |O – OBMOČJA OKOLJSKE | | | |INFRASTRUKTURE | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |F – OBMOČJA ZA POTREBE| | | |OBRAMBE | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |A – POVRŠINE RAZPRŠENE| | | |POSELITVE | | +--------------+----------------------+-------------------------+ |II. OBMOČJA | | | |KMETIJSKIH | | | |ZEMLJIŠČ | | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |K1 – NAJBOLJŠA | | | |KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |K2 – DRUGA KMETIJSKA | | | |ZEMLJIŠČA | | +--------------+----------------------+-------------------------+ |III. OBMOČJA | | | |GOZDNIH | | | |ZEMLJIŠČ | | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |G – GOZDNA ZEMLJIŠČA | | +--------------+----------------------+-------------------------+ |IV. OBMOČJA | | | |VODA | | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |VC – POVRŠINSKE | | | |CELINSKE VODE | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |VI – VODNA | | | |INFRASTRUKTURA | | +--------------+----------------------+-------------------------+ |V. OBMOČJA | | | |DRUGIH | | | |ZEMLJIŠČ | | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |L – OBMOČJA MINERALNIH| | | |SUROVIN | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |LN – površine | | | |nadzemnega | | | |pridobivalnega | | | |prostora, | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |LP – površine | | | |podzemnega | | | |pridobivalnega | | | |prostora s površinskim| | | |vplivom, ki onemogoča | | | |drugo rabo | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |N – OBMOČJA ZA POTREBE| | | |VARSTVA PRED NARAVNIMI| | | |IN DRUGIMI NESREČAMI | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |f – OBMOČJA ZA POTREBE| | | |OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ | | +--------------+----------------------+-------------------------+ | |OO – OSTALA OBMOČJA | | +--------------+----------------------+-------------------------+ III.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji III.2.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor 51. člen (dopustnost gradenj)

(1)Gradnje so dovoljene le na območjih stavbnih zemljišč, razen gradenj izven stavbnih zemljišč, ki jih dopušča zakon. Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje vrste gradenj: 1. gradnja novega objekta, 2. dozidava, nadzidava, 3. rekonstrukcija objekta, 4. odstranitev objekta, 5. vzdrževalna dela.

(2)Dozidava, nadzidava in rekonstrukcija objekta so dopustni samo na zakonito zgrajenih objektih. 52. člen (dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor)

(1)Če ta odlok ne določa drugače, je na celotnem območju občine dopustna gradnja naslednjih objektov oziroma naslednje ureditve: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s Prilogo 1 tega odloka; – gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, in elektroenergetskega omrežja, vodov in naprav plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, telekomunikacijskega omrežja ter omrežja javne razsvetljave; – gradnja cest, če so te predvidene v karti Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture; – gradnja objektov za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah; – vodnogospodarske ureditve; – gradnja podzemnih garaž na stavbnih zemljiščih in kleti v stavbah povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnosti objektov, če to ne ovira izpolnjevanja osnovnih funkcij ureditve na terenu ter ni v nasprotju z drugimi predpisi. 53. člen (spremembe namembnosti objektov)

(1)Spremembe namembnosti objektov so dopustne le za tiste dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo prostora.

(2)Na legalno zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja prostora, so dopustna samo nujna vzdrževalna dela in odstranitev objektov oziroma sprememba namembnosti v skladu z namensko rabo, ter podrobnimi in posebnimi določbami tega odloka. 54. člen (dopustne vrste dejavnosti na namenskih rabah)

(1)Za vsako namensko rabo prostora so določne osnovne, spremljajoče in izključujoče dejavnosti.

(2)Površine za spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 50 % BTP posameznega objekta, ampak ne več od maksimalne dovoljene površine v posameznem objektu, če je ta določena.

(3)Izključujoče dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno območje namenske rabe ne sme umeščati. 55. člen (vrste objektov po namenski rabi prostora)

(1)Vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer: – so vrste objektov označene s šifro iz Uredbe o klasifikaciji objektov, – se vedno navaja le najnižja ustrezna raven objektov (podrazred), brez navedbe višjih ravni, – če so po navedbi vrste objektov za dvopičjem našteti določeni objekti, to pomeni, da so od vseh objektov te vrste dopustni le konkretno našteti objekti, – če je po navedbi vrste objektov ali posameznega naštetega objekta v oklepaju določen poseben pogoj (npr. namen ali velikost objekta), to pomeni, da so dopustni le predhodno našteti objekti, ki ustrezajo pogoju iz oklepaja.

(2)Dopustne vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov so določene v določbah o podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih namenskih rabah.

(3)Dopustne vrste nezahtevnih in enostavnih objektov po posamezni namenski rabi so določeni v Prilogi

1. III.2.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
2. člen (regulacijske črte)

(1)Pri umeščanju objektov v prostor je potrebno, kolikor so te določene, upoštevati regulacijske črte, skladno z grafičnim delom akta.

(2)Če regulacijska črta v grafičnem delu akta ni prikazana, je potrebno pri umeščanju novih objektov upoštevati regulacijska črto, ki jo tvorijo sosednji že zgrajeni objekti.

(3)Če regulacijska črta v prostoru ne obstaja, je regulacijska meja določena z regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov. 57. člen (odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)

(1)Novi objekti (nad in pod terenom) morajo biti, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljeni od meje sosednjih parcel najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m, če so objekti taki, da imajo enega ali več prostorov v katere človek lahko vstopi, pri ostalih nezahtevnih in enostavnih objektih pa 0,5 metra, če ni z regulacijskimi črtami, ki jih določa ta o