Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Žalec, stran 7802.

(1)S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Žalec (v nadaljevanju: OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del. Občina Žalec je sprejela Sklep o začetku priprave Občinskega prostorskega načrta Občine Žalec in ga objavila v Uradnem listu RS, št. 54/07. V sklepu je opredelila, da je priprava OPN nadaljevanje postopka izdelave Strategije prostorskega razvoja Občine Žalec in Prostorskega reda Občine Žalec, ki ga je občina vodila na podlagi Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1).

(2)OPN velja na celotnem območju Občine Žalec.

(3)Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določa: – izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, – zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena, – okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, – okvirna območja razpršene poselitve, – usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, – usmeritve za razvoj v krajini, – usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in – usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

(4)Izvedbeni del OPN določa: – območja namenske rabe prostora, – prostorske izvedbene pogoje in – območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.

(5)Poleg določb tega odloka je potrebno upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja.

(6)Skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35409-115/2005-JL, z dne

2. 2007 je izdelano okoljsko poročilo in dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja za OPN (izdelal Ipsum d.o.o., št. proj. 200-01/08). V tem odloku so upoštevani omilitveni ukrepi, ki izhajajo iz okoljskega poročila.

(7)OPN je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod št. projekta 321/07. 2. člen (vsebina in oblika OPN)

(1)OPN vsebuje tekstualni del (odlok) in grafični del.

(2)Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij:

1. Uvodne določbe
2. Strateški del
3. Izvedbeni del
4. Končne določbe.

(3)Sestavni del odloka so priloge: – Priloga 1: Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) za posamezna območja podrobnejše namenske rabe – Priloga 2: Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji (PIP) za posamezna območja enote urejanja prostora (EUP) in prostorski izvedbeni pogoji (PIP) na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) – Priloga 3: Vrste dopustnih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.

(4)Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte: +---------+------------------------+-------+ |Številka |Karta |Merilo | +---+-----+------------------------+-------+ |I | |Zasnova prostorskega |M 1:50 | | | |razvoja občine |000 | +---+-----+------------------------+-------+ |II | |Zasnova gospodarske |M 1:50 | | | |javne infrastrukture |000 | | | |lokalnega pomena in | | | | |grajenega javnega dobra | | +---+-----+------------------------+-------+ |III| |Okvirna območja |M 1:50 | | | |naselij, vključno z |000 | | | |območji razpršene | | | | |gradnje, ki so z njimi | | | | |prostorsko povezana in | | | | |okvirna območja | | | | |razpršene poselitve | | +---+-----+------------------------+-------+ |IV | |Usmeritve za prostorski |M 1:50 | | | |razvoj občine: |000 | +---+-----+------------------------+-------+ | |IV/1 |Usmeritve za razvoj | | | | |poselitve in celovito | | | | |prenovo | | +---+-----+------------------------+-------+ | |IV/2 |Usmeritve za razvoj v | | | | |krajini | | +---+-----+------------------------+-------+ | |IV/3 |Usmeritve za določitev | | | | |namenske rabe zemljišč | | +---+-----+------------------------+-------+ | |IV/4 |Usmeritve za določitev | | | | |prostorskih izvedbenih | | | | |pogojev | | +---+-----+------------------------+-------+

(5)Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte: +--------+------------------------+-------+ |Številka|Karta |Merilo | +--------+------------------------+-------+ |1 |Pregledna karta občine |M 1:50 | | |z razdelitvijo na liste |000 | +--------+------------------------+-------+ |2 |Pregledna karta občine |M 1:50 | | |s prikazom osnovne |000 | | |namenske rabe in | | | |ključnih omrežij | | | |gospodarske javne | | | |infrastrukture | | +--------+------------------------+-------+ |3 |Prikaz območij enot |M1:5 | | |urejanja prostora, |000 | | |osnovne oziroma | | | |podrobnejše namenske | | | |rabe prostora in | | | |prostorskih izvedbenih | | | |pogojev | | +--------+------------------------+-------+ |4 |Prikaz območij enot |M1:5 | | |urejanja prostora in |000 | | |gospodarske javne | | | |infrastrukture | | +--------+------------------------+-------+

(6)OPN je izdelan v digitalni in analogni obliki.

1. člen (obvezne priloge OPN) Obvezne priloge OPN so: – izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije, – Prikaz stanja prostora, – strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN, – smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, – obrazložitev in utemeljitev OPN, – povzetek za javnost, – okoljsko poročilo.
2. člen (pomen kratic) Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen: – DPN državni prostorski načrt, – DPNp predviden državni prostorski načrt, – DV daljnovod, – EUP enota urejanja prostora, – GJI gospodarska javna infrastruktura, – IPA izvedbeni prostorski akt, – JPP javni potniški promet, – NRP namenska raba prostora, – ON območje naselja, – OPN občinski prostorski načrt, – OPPN občinski podrobni prostorski načrt, – OPPNp predviden občinski podrobni prostorski načrt, – OŽ Občina Žalec, – PA prostorski akt, – PIP prostorski izvedbeni pogoji, – PM parkirno mesto, – RPE register prostorskih enot, – RP razdelilna postaja, – RTP razdelilna transformatorska postaja, – SP strokovne podlage, – SPRS Strategija prostorskega razvoja Slovenije, – TP transformatorska postaja, – UN urbanistični načrt, – VPA veljavni prostorski akt, – ZPNačrt Zakon o prostorskem načrtovanju.
3. člen (uporabljeni izrazi)

(1)Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: – Avtobusna postaja je prostor določen za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, elektronski medij za informacije o voznih redih ali tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesta za prodajo vozovnic, sanitarije ter prometni urad in s predpisi določeno opremo. – Avtobusno postajališče je s predpisano prometno signalizacijo označen ali fizično od vozišča ločen prostor, na­menjen izključno ustavljanju avtobusov v javnem linijskem ce­stnem prometu oziroma avtobusov ali drugih vozil, namenjenih izvajanju posebnega linijskega prevoza. – Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž nad nivojem terena, s svetlo višino nad 2,20 m, izračunanih po sistemu SIST ISO

1. Pri izkoriščenem podstrešju se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi, kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite. – Degradiran prostor po ZPNačrt je del naselja oziroma območje zunaj naselja, v katerem so zmanjšane tehnične, prostorsko oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere do stanja neuporabnosti in je prenova za oživitev nujna oziroma je območje zunaj naselja, na katerem je zaradi človekove dejavnosti ali opustitve le-te prišlo do degradacije in je njegova sanacija nujna. – Enota urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) je območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora, na katerem se določi namenska raba prostora in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden. – Etaža je del stavbe med pohodno površino in stropom ali streho. – Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), nadstropje (N), mansarda (M) in terasa (T). – Faktor izrabe parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe (površine vseh etaž objektov na parceli) in površino parcele, namenjene gradnji. V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti. – Faktor zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti. – Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med zelenimi površinami in celotno površino parcele, namenjene gradnji. – Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji. – Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol. – Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho, z višino kapnega zidu največ 1,20 m. – Naselje po RPE (registru prostorskih enot) pomeni pojem naselja v pomenu, kot ga določajo predpisi, ki urejajo določanje območij in poimenovanje naselij. – Naselje po SPRS (Strategija prostorskega razvoja Slovenije) je območje, ki obsega zemljišča pozidana s stanovanjskimi in drugimi stavbami ter gradbeno inženirskimi objekti in javne površine. Naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih stavb. Naselja se med seboj razlikujejo po funkciji in vlogi v omrežju naselij ter velikosti, urbanistični ureditvi in arhitekturi. Na podlagi fizionomskih, morfoloških in funkcijskih meril in kazalcev se naselja razvršča v urbana in podeželska naselja ter vasi. – Območje naselja po ZPNačrt pomeni s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev; ON je kratica. – Parcela namenjena gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Kot parcela namenjena gradnji se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih. – Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka in če to zaradi utemeljenih razlogov ni možno, je treba odstopanje od določil odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor. – Razpršena gradnja po ZPNačrt je negativni pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost in je kot taka potrebna sanacije, – Razpršena poselitev po ZPNačrt je tip poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavlja avtohtoni vzorec poselitve in se kot taka ohranja. – Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe. – Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 60% bruto etažnih površin namenjenih bivanju. – Terasna etaža (T) je zgornja etaža stavbe, kadar njena BTP ne presega 70% BTP etaže pod njo. – Ureditveno območje naselja je območje poselitve, kot je bilo definirano s prostorsko zakonodajo pred letom
2. – Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi. – Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca. – Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti). – Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje. – Vila blok je do šest stanovanjski objekt višine do P+2 (oziroma do P+1+M, P+1+T). – Vodno zemljišče je zemljišče na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. – Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v strnjenem nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov. – Zakonito zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred
3. decembrom
4. – Železniška postaja je določen prostor za sprejem in odpravo vlakov, ki ima najmanj eno kretnico in vsaj en peron za varno vstopanje in izstopanje potnikov, glede na velikost in pomen pa lahko tudi prometni urad, prostore za zadrževanje potnikov in postajno osebje, prostore za hrambo prtljage, prostor za objavo voznih redov in cenikov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in drugo s predpisi določeno opremo. – Železniško postajališče je mesto na progi, določeno za postanek potniških vlakov, ki omogoča varno vstopanje in izstopanje potnikov.

(2)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov. 2 Strateški del 2.1 Splošne določbe

1. člen (splošno) Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja razpršene poselitve. 2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2. člen (izhodišča prostorskega razvoja)

(1)Prostorski razvoj občine izhaja iz upoštevanja družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja in njenega širšega območja.

(2)Mesto Žalec je medobčinsko središče, ki leži v širšem prostoru, kjer sta osrednji središči Celje in Velenje. Prva raven so ureditve državnega in meddržavnega pomena, ki na podrobnejše ravni vplivajo predvsem kot omejitve, v nekaterih vidikih pa kot priložnosti. V ta sklop spadajo veliki infrastrukturni objekti (avtocesta, železnica, energetski vodi, protipoplavni objekti in naprave) s pripadajočimi koridorji izključne ali pogojno izključne rabe, reka Savinja ter varovana območja narave in kulture. Najizrazitejši koridor je avtocestni, ki fizično deli prostor na dva dela, severni in južni. Druga raven je regionalna ali medobčinska, kjer je poudarek na smiselni razdelitvi dejavnosti, vzpostavljanju primernih razmer za obstoj in razvoj vseh naselij v regionalnem omrežju ter primerni uporabi primerjalnih prostorskih prednosti. Pomembna poudarka sta velikost obravnavanega območja in razdalje, tj. potovalni čas med posameznimi središči in funkcijsko-gravitacijsko prepletanje vplivnih območij. Glede na sorazmerno bližino posameznih središč je smiselno govoriti o oblikovanju enovite urbane regije, kjer se v posameznih naseljih krepi podedovani značaj s krepitvijo osrednjih funkcij. Tretja raven je lokalna oziroma krajevna raven, ki je najpodrobnejša in najbolj neposredno vpliva na kakovost življenja ljudi. Razvejanost in pestrost te ravni sledi geografski členjenosti prostora ter temu sledečim prostorskim rabam. Pri ureditvah je pomembno, da se ohranja tudi celovitost in izrazitost posameznih struktur, kakor tudi prostorska kakovost lokalne ravni.

(3)Točke ali koridorji prehodov med posameznimi ravnmi so izpostavljeni in poudarjeni kot prostorske priložnosti za različne razvojne namene. Med državno in regionalno ravnijo so to štiri točke oziroma priključki na avtocesto (Vransko, Šentrupert, Šempeter in Arja vas), med regionalno in lokalno ravnijo pa so to zdajšnje ali predlagane prečne povezave v smeri sever–jug in vzhod–zahod.

(4)Prostorski razvoj OŽ upošteva usmeritve iz državnih prostorskih aktov: – v policentričnem urbanem sistemu Slovenije, ki ga tvori omrežje središč nacionalnega in regionalnega pomena, se Žalec razvija kot medobčinsko središče, – v skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami, razvija tudi, pomembnejša lokalna središča in druga lokalna središča, – omrežje družbene javne infrastrukture (na primer šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in druge javne službe) se razvija v skladu z omrežjem središč, – v medobčinskem središču se spodbuja razvoj ustrezne storitvene in oskrbne funkcije ter razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo, umešča primarno zdravniško in socialno oskrbo ter omogoča možnosti za turistično, športno in kulturno dejavnost, – lokalno središče zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Na območjih z izrazito razpršeno poselitvijo se spodbuja vzdržen razvoj, – poselitev se prednostno usmerja v urbana naselja, medobčinsko središče Žalec in ostala lokalna središča in naselja.

(5)Izhodišča prostorskega razvoja OŽ: – Policentrični urbani sistem in regionalni prostorski razvoj. Prioriteta prostorskega razvoja Slovenije predstavlja razvoj dvostopenjskega omrežja središč nacionalnega in regionalnega pomena, na katera se vežejo omrežja lokalnega pomena. Strategija navaja, da se razvoj poselitve usmerja v urbana naselja, ki so že središča ali pa bodo to vlogo prevzela zaradi značilnosti svojega položaja v samem omrežju naselij in zaradi potreb zaledja. Razvoj poselitve se prednostno usmerja v območja naselij na zemljišča opremljena z ustrezno infrastrukturo. Vzporedno z njo se razvija omrežje družbene javne infrastrukture, kot so šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo ter kulturne in druge javne službe. Pomembno za razvoj v OŽ, pri čemer ima mesto Žalec prednost, je vzpostavitev sistema osrednjih naselij. To pomeni učinkovito in enakomerno dostopnost, primerno razmestitev funkcij znotraj naselja in ustrezno prometno povezavo v omrežju naselij in povezavo z drugimi središči lokalnega, regionalnega in nacionalnega pomena. Šempeter in Petrovče kot pomembnejši lokalni središči pa naj bi zagotavljali prebivalcem naselja kot tudi svojim gravitacijskim območjem vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje, pa tudi kakšno funkcijo, ki presega njihovo raven v naselbinskem omrežju. – Povezan in usklajen razvoj prometnega in poselitvenega omrežja. Prometni sistem predstavlja pomemben člen v policentričnem razvoju naselij. Povezuje urbana območja s podeželskimi, manj dostopnimi območji. Zasnova prometnega sistema temelji na povezavi različnih oblik prometa. Da bi pripomogli k manjšim obremenitvam okolja zaradi motornega prometa, se spodbuja razvoj javnega potniškega prometa (tudi železniškega) in razvoj vseh oblik nemotoriziranega prometa (peš promet, kolesarski promet), zlasti v ravninskem delu. Z razvojem pešpoti, kolesarskih poti, jezdnih poti bi vplivali na zdravo gibanje prebivalcev in obiskovalcev ter vplivali na razvoj različnih oblik rekreacij povezanih z ekološko naravnano turistično ponudbo. – Vitalnost in privlačnost podeželja. K visoki kakovosti, prepoznavnosti in privlačnosti podeželja s svojo naravno in kulturno krajino se razvoj usmerja v tiste dejavnosti, ki v povezavi s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo pripomorejo k ohranjanju poselitve in vitalnosti podeželja. V naseljih se spodbuja razvoj delovnih mest in s tem pripomore k zmanjšanju dnevnih migracij, ki neposredno vplivajo na zmanjšanje obremenjevanja okolja. Razpršeno gradnjo se sanira in funkcionalno dopolni, kjer je to mogoče. Energetsko oskrbo se usmerja v uporabo razpoložljivih virov energije (lesna biomasa, bioplin, sončna energija, geotermalna energija idr). Razvoj kmetijstva temelji na tistih kmetijskih dejavnostih in gojenju kultur, ki je ustrezno za določeno območje. Posek gozdov se ne načrtuje, ravno nasprotno, spodbuja se ponovna vzpostavitev ravninskih gozdov, pri čemer se ohranja sklenjenost odprtih površin zaradi regulacije naravnega ravnovesja in habitatov prostoživečih živali. Spodbuja se razvoj gozdarskih, rekreacijskih in drugih dejavnosti, ki ne ogrožajo gozdnih ekosistemov. Gozdove se smotrno vključi v zeleni sistem naselja. – Krepitev prepoznavnosti kakovostnih naravnih in kulturnih značilnostih krajine. V OŽ se spodbuja razvoj krajine z namenom ohranitve prepoznavnih krajinskih značilnosti na več ravneh, in sicer kot: – naravno krajino na odmaknjenih in ohranjenih območjih, – kulturno krajino na tradicionalnih kmetijskih območjih, ki se jo gradi na osnovi še vitalnih podeželskih naselij, – urbano krajino, ki jo sestavljajo naselja Šempeter, Žalec in Petrovče, ki se neposredno navezuje na urbani sistem Celja, – kmetijsko intenzivno krajino na območjih z visokim pridelovalnim potencialov tal, – prostorski razvoj se usmerja v kakovostno bivalno okolje z ohranjeno naravo in kulturnimi vrednostmi in v razvoj dejavnosti, s katerim se pripomore k ohranjanju krajinskih, naselbinskih in naravnih značilnosti prostora ter ohranjanju biotske raznovrstnosti. Za prostorski razvoj na lokalni ravni je ključnega pomena usklajeno načrtovanje poselitve in infrastrukture. – Prostorski razvoj v območjih s posebnimi potenciali in potrebami. Območje OŽ se zaradi svojih naravno-geografskih značilnosti sooča z vrsto problemov gospodarskega, družbenega in okoljevarstvenega značaja. Za razvoj OŽ je nujen pogoj zagotovitev gospodarske in družbene infrastrukture ter ustrezno upravljanje z naravnimi viri ob upoštevanju naravne in kulturne dediščine. Zaradi svojega položaja v Savinjski regiji se v tem območju razvija ekološko naravnan turizem, ekološko kmetovanje in uporaba obnovljivih virov energije. Na ogroženih območjih, kjer se odvijajo naravni procesi, kot so poplave, zemeljski plazovi, erozija, požari v naravnem okolju je potrebno razvoj poselitve in umestitev dejavnosti načrtovati v skladu z omejitvami zaradi naravnih in drugih nesreč.

(6)Prostorski razvoj občine upošteva zahteve po zagotavljanju in varstvu kakovosti okolja. Ohranjanje narave, varstvo prostorske identitete in kulturne dediščine ter varstvo in izboljšanje kvalitete bivalnega in delovnega okolja so temeljne razvojne zahteve, ki jih prostorski razvoj občine vključuje kot sestavni del usmerjanja prostorskega razvoja. Prostorski razvoj mora s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ter upoštevanjem prehodnosti prostora prispevati h krepitvi nacionalnega prostora. Prostorski razvoj upošteva tudi: – varstvene zahteve (temeljne značilnosti naravnih in ustvarjenih razmer), – ugotovitve o stanju in težnjah v prostoru, – razvojne pobude in razvojne možnosti, – sektorske omejitve – smernice nosilcev urejanja prostora.

(7)Prostorski razvoj upošteva razvojne potrebe občine, ki so bile ugotovljene za področje demografije, gospodarstva, kmetijstva, storitvenih dejavnosti, potreb po stanovanjih in oskrbnih ter družbenih dejavnosti, ter potrebe, izražene s strani občanov in gospodarskih družb.

(8)Žalec postaja privlačno in varno bivalno okolje za vse kategorije prebivalstva, za kar bo treba urejati zadostna in kakovostna stanovanjska območja, omrežja družbenih dejavnosti in javnega prostora.

(9)Podeželje je razvojno območje in kakovostno bivalno okolje, ki bo dopolnjevalo ponudbo občinskega središča. OŽ bo zagotavljala: – prostorske možnosti za razvoj lokalnih središč, – zadržan razvoj manjših podeželskih naselij z zagotavljanjem prostorskih možnosti za gradnjo in za izboljšanje kvalitete bivanja z ohranjanjem kakovostne podobe vasi, – ohranjanje kakovostne krajine in prostorskih razmerij z ohranjanjem kmetijske rabe tal, – preprečevanje razpršene gradnje. 8. člen (cilji prostorskega razvoja)

(1)Prostor občine se vključuje v regionalno sodelovanje v smislu policentričnega razvoja in povezovanja s sosednjimi občinami ter usklajevanje lastnih interesov z interesi razvoja regije, uravnotežen prostorski razvoj Žalca in drugih naselij glede na njihovo vlogo v omrežju naselij in zagotavljanje kvalitetnega bivanja, dela in storitev.

(2)Cilj prostorskega razvoja so: – policentričen razvoj mest in naselij, – uravnotežen razvoj prometnih omrežij, – razvoj podeželja in partnerski odnos z mestom, – dostopnost do informacij in znanja, – ohranjanje in racionalna raba kmetijskih površin, – razvoj in ohranjanje naravnih vrednot kot pomembnega razvojnega potenciala, – razvoj in ohranjanje kulturne dediščine kot pomembnega razvojnega potenciala, – razvoj virov energije in varnost, – vzdržen in visoko kakovosten turizem, – zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje, – varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3)Spodbujanje in krepitev osnovnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti znotraj obstoječih območij naselij ter krepitev oskrbnih, kulturnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v večjih naseljih. Med najpomembnejšimi cilji prostorskega urejanja na območju OŽ je zagotavljanje kakovosti bivanja vsem prebivalcem. Med dejavnostmi, ki sooblikujejo kakovost bivanja, so pomembne centralne dejavnosti. Opredeljeni cilji, ki konkretno na ravni usmerjanja razvoja naselij, pomenijo ohranitev, vzpostavitev ali dograditev določenih funkcij naselja, so oskrbne funkcije glede na tip naselja, stanovanja v povezavi s številom stalnih prebivalcev v naselju, ki zagotavljajo ustrezne gravitacijske razmere za delovanje oskrbnih funkcij in opravičujejo stroške izboljšanja različnih javnih infrastrukturnih sistemov, kulturna dediščina in ohranjanje narave, javni potniški promet, zeleni sistem in gospodarska javna infrastruktura v naselju.

(4)Občina bo usmerjala poselitev na način, da se bodo prvenstveno izkoristile proste in nezadostno izkoriščene površine v območju naselja ter s prenovo in sanacijo degradiranih območij. Za nadaljnji prostorski razvoj in širitev ter sanacijo se opredelijo območja naselij s smiselno zaokrožitvijo, predvsem urbanih in podeželskih naselij ter tudi vasi.

(5)Na področju razvoja poslovno proizvodnih in drugih gospodarskih dejavnosti bo OŽ skrbela za uravnotežen in z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept urejanja in širitev gospodarskih con v Šempetru, Žalcu, Petrovčah, Podlogu, Arnovskem gozdu, Veliki Pirešici, Kasazah, Libojah, Ložnici, Arji vasi (Mlekarna).

(6)Zagotavlja se ustrezna energetska ter komunalna opremljenost in prometna dostopnost naselij, gospodarskih con in drugih pomembnih območij.

(7)Občina bo zagotavljala prostorske pogoje za uresničevanje javnega interesa na področju kulture, pogoje za kulturno ustvarjalnost, lažjo dostopnost do kulturnih dobrin, ohranjanje kulturne raznolikosti in identitete, omogočala bo ustrezne pogoje za delovanje in razvoj kulturnih dejavnosti v občini. Skozi prostorski razvoj bo občina zagotavljala optimalno delovanje javne infrastrukture na področju kulture in varstva kulturnih dobrin.

(8)Občina bo razvijala različne oblike turizma, rekreacije in drugih prostočasnih dejavnosti, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine. 2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine 9. člen (zasnova prostorskega razvoja)

(1)Zasnova prostorskega razvoja občine temelji na osnovi analize stanja in teženj v prostoru, stanja rabe tal, identifikacije potreb in teženj v prostoru ter ob upoštevanju okvirnih strateških ciljev razvoja v prostoru, ki si jih je zastavila OŽ.

(2)Meje ON se opredelijo znotraj optimalnih meja, ugotovljenih s strokovnimi podlagami glede na naravne in ustvarjene pogoje ter zmogljivost prostora. Pri tem se upoštevajo razvojne potrebe dejavnikov v prostoru, predvsem prebivalstva in organov na ravni lokalne skupnosti. 2.3.1 Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti 10. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti)

(1)Razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnosti bo občina usmerjala predvsem v osrednja naselja: Žalec, Šempeter, Petrovče in v zaledje ostalih naselij.

(2)Občina bo zagotavljala prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila, različne tipe in velikosti stanovanjskih objektov predvsem na območju občinskega središča in lokalnih središč ter v manjši meri v preostalih naseljih, in sicer z načrtovanjem zgostitve in zaokrožitve poselitvenih območij ter širitve naselij za stanovanja. Pri tem bo upoštevala merila za kakovostno bivanje (osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje, dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, javni promet ter združljivost z drugimi dejavnostmi). Območja za stanovanja so prednostno namenjena stanovanjem in spremljajočim dejavnostim. V območja se uvrščajo tudi posebne oblike stanovanj, kot so domovi in varovana stanovanja za ostarele občane, začasna bivališča, materinski domovi idr. Spremljajoče dejavnosti, kot so trgovina, vrtec, osnovna šola, prostori lokalne skupnosti, osebne obrtne storitve ipd. ter otroško in večnamensko igrišče zagotavljajo kakovost bivanja v območjih. Občina bo intenzivneje razvijala organizirano izgradnjo stanovanj in tako zmanjšala trenutno prevladujočo individualno stanovanjsko gradnjo predvsem v zunaj mestnem območju. Pri velikosti, obliki in količini stanovanj bo občina upoštevala diferenciacijo prebivalstva glede na način življenja (vse večji pomen rekreacije in povezanosti bivanja in dela), glede na kulturne vrednote oziroma kulturo bivanja. Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanjskih objektov bo zagotavljala racionalno rabo prostora z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot pozidave v urbanem središču. Stanovanjsko gradnjo bo usmerjala v območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje ter dostopnost. Druga naselja, ki so pretežno ruralnega značaja in nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij – v njih sta prevladujoča kmetijstvo in bivanje, se bodo razvijala v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in omejitve.

(3)Proizvodne dejavnosti – glede na prometno dostopnost in okoljske učinke. Obstoječa proizvodna območja se ohranjajo, nekaterim se predvidi možnost širitve. Nove površine se umešča v osrednjem poselitvenem pasu, pretežno kot razširitve zdajšnjih zmogljivosti. V Veliki Pirešici se predvidi cona za manjše proizvodne obrate, ki hkrati prispeva k izgradnji lokalnega središča.

(4)Odprte in zelene površine – glede na prisotne kakovostne naravne predele in njihovo bližino do naselij se velik del ureditev navezuje na zeleni sistem krajine. Nosilne strukture sta reki Savinja in Ložnica z obvodnim prostorom, potok Artišnica, ohranjeni parki in prenovljeni parki (Novo Celje), druge zelene površine ob protipoplavnih suhih zadrževalnikih, utrjene površine v naseljih. Pri graditvi novih stanovanjskih in drugih področij je treba del površin pustiti nezazidan, npr. najmanj 20 odstotkov v stanovanjskih območjih višjih gostot.

(5)Občina bo spodbujala razvoj kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom skladno s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.

(6)Vsako zemljišče znotraj območja naselja mora biti opremljeno z minimalno komunalno infrastrukturo, ki je določena skladno z veljavnimi predpisi in obsega: – oskrbo s pitno vodo, – oskrbo z energijo, – odvajanje odplak (izvede se ločen kanalizacijski sistem za padavinsko vodo in komunalno odpadno vodo, kjer je to mogoče), – odstranjevanje odpadkov, – navezavo na javno cestno omrežje.

(7)Dotrajana komunalna infrastruktura se ustrezno sanira, manjkajočo pa dogradi. 2.3.2 Omrežja naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij 11. člen (omrežja naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)V občini se spodbuja uravnotežen policentričen razvoj.

(2)Na območju OŽ je skladno z registrom prostorskih enot (RPE) opredeljenih 38 naselij: Arja vas, Brnica, Dobriša vas, Drešinja vas, Galicija, Gotovlje, Griže, Hramše, Kale, Kasaze, Levec, Liboje, Ložnica pri Žalcu, Mala Pirešica, Migojnice, Novo Celje, Pernovo, Petrovče, Podkraj, Podlog v Savinjski dolini, Podvin, Pongrac, Ponikva pri Žalcu, Ruše, Spodnje Roje, Spodnje Grušovlje, Studence, Šempeter v Savinjski dolini, Velika Pirešica, Vrbje, Zabukovica, Zalog pri Šempetru, Zaloška Gorica, Zavrh pri Galiciji, Zgornje Grušovlje, Zgornje Roje, Žalec, Železno.

(3)Glede na hierarhijo naselij so naselja v OŽ: – medobčinsko središče/občinsko središče Žalec, – pomembnejši lokalni središči: Šempeter in Petrovče, – lokalna središča: Zabukovica, Liboje, Kasaze, Griže/Migojnice, Velika Pirešica, Ponikva in Levec in – ostala naselja.

(4)Skladno z ZPNačrt-om ter na osnovi SPRS so bila vodilnim naseljem ter naseljem z razvojnimi možnostmi v OŽ določene funkcije, in sicer na osnovi fiziognomskih, morfoloških, funkcijskih meril in kazalcev: – manjše mesto: Žalec, – pomembnejša urbana naselja: Šempeter, Petrovče, – druga urbana naselja: Griže/Migojnice, Zabukovica, Liboje, Velika Pirešica, Levec, – podeželsko naselje: Ponikva, Gotovlje, – vas: Podlog v Savinjski dolini, Spodnje Grušovlje, Zgornje Grušovlje, Kale, Podkraj, Železno, Hramše, Zavrh pri Galiciji, Galicija, Studence, Arja vas, Drešinja vas, Zgornje Roje.

(5)Manjše mesto je najvišje razviti urbani tip naselja, v katerega se uvršča sklenjeno mestno območje, ki je gravitacijsko in oskrbno jedro občinskega in v nekaterih primerih regionalnega oziroma medobčinskega značaja. V gravitacijskem območju občinskega središča je mogoče prepoznati več središč nižjega ranga ter območij poselitve, tudi navidezno neodvisnih naselij, npr. Podvin in Ložnica. Medobčinsko/občinsko središče mora biti oblikovano kot prepoznavna entiteta z lastno podobo, gravitacijskim zaledjem in sorazmerno samo-oskrbnim funkcionalnim ustrojem. Zagotovi se možnost dostopa do različnih oblik JPP. V tako središče sodijo: – raznovrstne dejavnosti od mestoslužnih do mestotvornih, – stanovanjska območja različnih tipologij, predvsem višjih gostot in višjim faktorjem izrabe, – industrijske cone, – grajene zelene površine, – oblikovane javne odprte površine, – prostočasne dejavnosti in podobne.

(6)Pomembnejše urbano naselje je naselje s prevladujočo vlogo neagrarnih dejavnosti in z večjim deležem stanovanjskih območij ter z zagotovljeno višjo stopnjo komunalne oskrbe in ukrepov za varstvo okolja. Lokalno središče mora biti dostopno z JPP. V pomembnejših lokalnih središčih so lahko: – manjše oskrbne, storitvene in zaposlitvene zmogljivosti (osnovna šola, osnovna preskrba, zdravstvena oskrba), pa tudi gospodarski obrati – tudi manjše obrtne cone, – stanovanjska območja različnih tipologij predvsem srednjih gostot in srednjih faktorjev izrabe, – stanovanjskim območjem pripadajoče dejavnosti ustreznega ranga (športne in rekreacijske površine, osebne storitve, manjši obrati proizvodnih in storitvenih dejavnosti, ki nimajo prekomernih vplivov na okolje), – oblikovane javne odprte površine različnih tipologij, – športne, rekreacijske in prostočasne rabe.

(7)Drugo urbano naselje je naselje, kjer so primarne rabe (kmetijstvo, gozdarstvo) še vedno sorazmerno pomemben dejavnik gospodarske osnove kraja ali pa so novejša naselja s predvsem stanovanjskimi programi. Ne glede na konkretno morfološko obliko naselij ali območij (gručasta, razložena, obcestna ipd) oziroma stvaren delež kmetijstva v krajevnem dohodku, so v primeru OŽ to naselja, ki tvorijo dopolnilno ogrodje vsega naselbinskega sistema in nase vežejo večja in manjša naselja v podeželskem zaledju. Dosedanja lokalna središča Zabukovica, Kasaze in Velika Pirešica so prepoznana kot možna jedra nove poselitve, skladno z regionalnimi razvojnimi plani. V lokalnih središčih in/ali naseljih v razvoju so lahko: – stanovanjska območja nižjih in srednjih gostot, z nižjim faktorjem izrabe, – oskrba na nižji, lokalni ravni, – manjše oskrbne, storitvene in zaposlitvene zmogljivosti (osnovna šola, osnovna preskrba, zdravstvena oskrba), – stanovanjskim območjem pripadajoče dejavnosti ustreznega ranga (športne in rekreacijske površine, osebne storitve, manjši obrati proizvodnih in storitvenih dejavnosti, ki nimajo prekomernih vplivov na okolje, – rekreacijske in izletniške funkcije.

(8)Podeželsko naselje je naselje, kjer so primarne rabe (kmetijstvo, gozdarstvo) še vedno pomemben dejavnik gospodarske osnove kraja. V podeželskih naseljih in vaseh so lahko: – kmetijstvo, predelovalne dejavnosti vezane na osnovno dejavnost kmetijstva, – stanovanjska območja nižjih gostot in z nižjim faktorjem izrabe (površine podeželskega naselja, kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi), stanovanjskim območjem pripadajoče dejavnosti ustreznega ranga (športne in rekreacijske površine, osebne storitve), – oskrba na nižji, lokalni ravni, dejavnosti za potrebe EUP, in sicer trgovina brez trgovskih centrov, brez prodaje novih in rabljenih vozil, razen vzdrževanje in popravila motornih vozil, gostinstvo (razen dejavnosti dijaških in študentskih domov), turizem na kmetiji, intelektualne dejavnosti, rekreacijske dejavnosti ter druge dejavnosti.

(9)Glede na funkcije lokalne uprave: – medobčinsko središče/občinsko središče/upravno središče: Žalec, – sedež krajevne skupnosti: Krajevna skupnost Galicija, Krajevna skupnost Gotovlje, Krajevna skupnost Griže, Krajevna skupnost Levec, Krajevna skupnost Liboje, Krajevna skupnost Petrovče, Krajevna skupnost Ponikva, Krajevna skupnost Šempeter, Krajevna skupnost Vrbje, Mestna skupnost Žalec.

(10)Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo območja s turističnim pomenom, ki jih odlikuje prisotnost objektov kulturne dediščine ter naravnih vrednot in kjer so mogoče sprejemljive oblike turistične ponudbe. V okviru zasnove poselitve so določena nova območja s turistično rekreacijsko funkcijo: jama Pekel, ribnik Vrbje, golf igrišče, smučišče Liboje, smučišče Suhi hrib, plezališče in adrenalinski park Kotečnik, planinski domovi (na Gori, na Homu, na Mrzlici, na Brnici, na Bukovici) in perišče Zalog. 2.3.3 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji 12. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja v občini in regiji)

(1)OŽ je umeščena na osi V. prometnega ter energetskega TEN koridorja in stranske veje X. TEN koridorja. Leži neposredno ob avtocesti A1 Maribor–Ljubljana–Koper in ima avtocestni priključek v Arji vasi in Šempetru. Glavna nosilka cestnega prometa (tudi regionalnega) v smeri zahod–severovzhod je avtocesta A1, ki se poveže s cesto v okviru

1. razvojne osi, za katero je potrebna rezervacija koridorja v primeru izbrane variante.
2. razvojna os bo zagotavljala medsebojno povezanost središč mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena na širšem območju Slovenije. Severno od avtoceste poteka glavna cesta GI-4 od Velenja do Arje vasi, v osrednjem delu občine je navezava na glavno cesto GI-5 (Arja vas–Celje) in na regionalno cesto RII 447 (Arja vas–Žalec–Šempeter). Severni in južni del občine je prepleten z lokalnimi cestami in javnimi potmi ter gozdnimi cestami.

(2)Naselja v OŽ in sosednjih občinah se bodo še naprej povezovala s sistemom regionalnih in občinskih cest, ki se bodo posodabljale z namenom zagotavljanja ustrezne pretočnosti in varnosti v prometu.

(3)Skozi OŽ poteka enotirna železniška proga, ki preko Žalca povezuje Celje in Velenje.

(4)Kolesarsko omrežje na območju občine se načrtuje sočasno z načrtovanjem novih ali rekonstruiranjem obstoječih cestnih povezav. V vseh pomembnejših naseljih je potrebno zagotoviti površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa.

(5)Preko OŽ po glavni cesti GI-5 in regionalni cesti RII-447 poteka proga medkrajevnega primestnega avtobusnega prometa in lokalnega prometa v Prebold, Polzelo, Šempeter in Celje. V OŽ posega vplivno območje letališča Levec, ki se nahaja v Mestni občini Celje. 2.3.4 Druga za občino pomembna območja

1. člen (druga pomembna območja) Druga pomembna območja v OŽ so območja prepoznavnih naravnih kvalitet prostora (predvsem krajinski park Ponikovski kras, krajinski park ribnik Vrbje z zaledjem, Reka Ložnica s poplavnim območjem, Jama Pekel z dolino Peklenščice in druga zavarovana območja, območja Nature 2000, ekološko pomembna območja, naravni spomeniki in naravne vrednote), območja ustvarjenih kvalitet prostora (območja kulturne krajine, naselbinske dediščine in ostale zvrsti kulturne dediščine: arheološka, memorialna, naselbinska, profana stavbna, sakralna stavbna, sakralno profana, stavbna in vrtnoarhitekturna dediščina), površinske vode (Savinja s pritoki), območja mineralnih surovin (kamnolomi Velika Pirešica, Zaloška gorica in Liboje) in območja za obrambo (Zaloška gorica, Mrzlica). 2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
2. člen (splošne določbe za razvoj gospodarske infrastrukture)

(1)GJI se bo razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Občina razvija GJI tako, da je zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnost za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnost za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med urbaniziranimi in podeželskimi območji. Katastri in druge evidence gospodarske javne infrastrukture se dopolnjujejo ob vsakokratnih novogradnjah in rekonstrukcijah objektov, naprav in omrežij.

(2)Na območjih, ki bodo strateško načrtovani za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, bo potrebna predhodna ali sočasna celovita ureditev GJI. Obnova infrastrukturne opreme bo načrtovana po načelu celovitosti opreme posameznih območij. 2.4.1 Prometna infrastruktura 15. člen (cestno omrežje)

(3)Cestno omrežje OŽ tvorijo: – avtocesta A1 Šentilj–Koper, – glavna cesta GI-4 (Velenje–Arja vas), – glavna cesta GI-5 (Arja vas–Celje), – regionalna cesta RII-447 (Arja vas–Žalec–Šempeter), – lokalne ceste, ki povezujejo ostala naselja med seboj.

(4)Pri širitvi avtoceste se rezervira prostor za en prometni pas.

(5)Predvidene rekonstrukcije oziroma novogradnje morajo omogočiti dober dostop do obstoječih poslovnih con in do območij storitvenih dejavnosti. Razširitev in posodobitev cestnega omrežja je predvidena tudi na območjih, kjer so predvidene večje nove površine za organizirano stanovanjsko gradnjo. Predvidena je umestitev nove povezovalne ceste južno od Petrovč do Žalca in v nadaljevanju do Šempetra. Umestitev nove povezovalne ceste se uskladi s predvidenim DPN za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini.

(6)Omrežje javnih cest (cest, pločnikov in sprehajališč, kolesarskih stez in poti) se povezuje v urejen in varen sistem (varne poti v šolo), opremljen z ustrezno urbano opremo prostora. Omrežje cest se opremi s pločniki in javno razsvetljavo, ob pomembnejših prometnicah pa tudi s kolesarskimi stezami in drugo urbano opremo prostora. Urbanistično pomembnejše ceste (ob katerih se uredijo tudi pločniki in kolesarske steze) se praviloma opremijo še z drevoredi. 16. člen (omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti)

(1)OŽ bo v vseh naseljih zagotavljala površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa.

(2)Na območju OŽ se zgradi omrežja kolesarskih stez in poti, ki se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje, pri novogradnjah cestnega omrežja in potekov skozi naselja se obvezno urejajo tudi kolesarske steze in poti. Z občinami Savinjske regije OŽ pripravlja regijski projekt kolesarskih poti z nazivom »Kolesarske povezave v Savinjski regiji«, na podlagi katerega se bo izvedlo kolesarsko omrežje.

(3)Na območju OŽ je predvidena ureditev: – daljinske kolesarske povezave Celje–Vransko (Savinja pri Levcu–Šešče) odsek D1 po nasipu Savinje in nasipu predvidenega suhega zadrževalnika, – glavne kolesarske povezave Šešče–Logarska dolina (Ločica ob Savinji–Šešče) odsek G8 po nasipu Savinje in nasipu predvidenega suhega zadrževalnika, – javne poti za kolesarje Šešče–Velenje.

(4)V okviru obstoječih cestnih povezav so opredeljene kolesarske povezave tako, da se navezujejo na sistem krožnih kolesarskih povezav v Spodnji Savinjski dolini: – Petrovče–Kasaze–Migojnice–Žalec–Dobriša vas–Petrovče, – Kasaze–Liboje–Zabukovica–Griže–Migojnice–Kasaze, – Žalec–Griže–Šešče–Roje–Vrbje–Žalec, – Griže–Zahom–Matke–Šešče–Griže, – Šempeter–Podlog–Gotovlje–Ložnica–Žalec–Vrbje–Roje–Šempeter, – Podlog–Jama Pekel–Sp. Ponikva–Studence–Gotoveljski zalog–Gotovlje–Podlog, – Žalec–Ložnica–Velika Pirešica–Pernovo–Grmovje–Mala Pirešica–Zaloška Gorica–Arja vas–Petrovče–Dobriša vas–Žalec, – Žalec–Vrbje–Spodnje Roje–Šešče–Tabor–Vransko–Polzela–Grušovlje–Podlog–Gotovlje–Žalec.

(5)Državne kolesarske povezave bodo v poljubnem zaporedju izvedene kot samostojna kolesarska pot, kot kolesarska steza, kot kolesarski pas na vozišču ali pa bodo kolesarji vodeni z ustrezno prometno signalizacijo po državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom. Za njihovo urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi in podobno.

(6)Hodniki za pešce se dogradijo na vseh glavnih, regionalnih in posameznih lokalnih cestah na odsekih skozi naselja.

(7)Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne, turistične namene in v omrežje evropske pešpoti E6 in E7. Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav. 17. člen (železniško omrežje)

(1)Skozi OŽ poteka enotirna železniška proga, ki preko Žalca povezuje Celje in Velenje.

(2)Uredi se rekonstrukcija obstoječe proge in zavarovanje postaj s signalno varnostnimi napravami ter ureditev izvennivojskega križanja železniške proge s cestnim omrežjem povsod, kjer je to mogoče. 2.4.1.1 Mirujoči promet

1. člen (mirujoči promet) V Žalcu, Šempetru in Petrovčah je potrebno zgraditi in zagotoviti ustrezno število parkirnih mest. Gradnja novih javnih in drugih objektov je pogojena z izgradnjo ustreznega števila parkirnih mest za zaposlene, obiskovalce in stanovalce. 2.4.1.2 Letališče
2. člen (letališče)

(1)V OŽ ni letališča, vendar sega v območje OŽ vplivno območje letališča Levec z referenčno kodo B2, ki se razvija kot letališče regionalnega pomena kategorije z referenčno kodo C3.

(2)Mestna občina Celje in OŽ bosta skupaj pristopili k izdelavi izvedbenega prostorskega akta za območje letališča, ki naj bi med drugim opredelil tudi površine za razvoj oziroma širitev letališča. 2.4.1.3 Javni potniški promet 20. člen (javni potniški promet)

(1)Med Žalcem in zaledjem se vzpostavi učinkovit javni potniški promet. Preko OŽ po glavni cesti GI-5 in regionalni cesti RII-447 poteka proga medkrajevnega primestnega avtobusnega prometa in lokalnega prometa v Prebold, Polzelo, Šempeter in Celje.

(2)Primestni promet je organiziran znotraj OŽ. Ob urejanju gospodarskih con in stanovanjskih območij se glede na potrebe predvidijo nove avtobusne linije in zgradijo avtobusna postajališča, ki se glede na potrebe predvidijo sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest. Z izgradnjo povezanega prometnega omrežja bodo vzpostavljene možnosti za bolj razvejan javni potniški promet.

(3)Železniška proga preko Žalca povezuje Celje in Velenje. Na območju OŽ je železniška postaja v Žalcu in železniški postajališči v Petrovčah in Šempetru. 2.4.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura 2.4.2.1 Oskrba s pitno vodo 21. člen (oskrba s pitno vodo)

(1)OŽ bo zagotavljala stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, tako da bo pri svojem razvoju ščitila vse vodne vire in izvajala gradnje novih ter prenove obstoječih delov vodovodnega sistema. Pri tem bo zagotovila oskrbo z vodo poseljenih območij v občini.

(2)Preko osrednjega dela OŽ poteka vzporedno z reko Savinjo na njeni severni strani prenosni cevovod za pitno vodo/magistralni vodovod.

(3)Posamezna naselja se s pitno vodo oskrbujejo iz distribucijskega vodovoda ali iz lokalnih vodovodnih omrežij.

(4)V OŽ je dolgoročno predvideno vzdrževanje, dograjevanje, ureditev in modernizacija objektov obstoječega vodovodnega omrežja: vodovod Žalec, Šempeter, Griže, Ponikva, Podkraj ter lokalnih vodovodov za posamezne domačije v hribovitih krajih občine.

(5)Za zagotavljanje nemotene oskrbe naselij s pitno vodo v OŽ, oziroma posameznih območij ali objektov, se predvidi sočasna izvedba investicij z vidika izgradnje novih cevovodov, zajema dodatnih vodnih virov, rezervoarjev, črpališč ter obnova obstoječega vodovodnega omrežja v smislu večanja profilov cevovodov ter zamenjave dotrajanih materialov.

(6)Večji del razpršene poselitve, predvsem v višje ležečih predelih, je oskrbovana z vodo iz lastnih vodnih zajetij. Naselja, ki jih ne bo mogoče priključiti na sistem oskrbe z vodo iz javnega omrežja, se bodo oskrbovala preko lastnih zajetij, vendar je treba bodoči prostorski razvoj na teh območjih omejevati in uskladiti z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru. 2.4.2.2 Vodni viri 22. člen (vodni viri)

(1)Na območju OŽ so z odloki zavarovana vodovarstvena območja vodnih virov: – Levec (Medlog) – Odlok o varstvenih pasovih virov pitne vode na območju Medloga (Uradni list SRS, št. 1/83), – Vrbje – Odlok o varstvenih pasovih virov pitne vode v Vrbju (Uradni list RS, št. 57/93), – Roje pri Šempetru – Odlok o vodovarstvenih območjih vodnega vira Roje pri Šempetru (Uradni list RS, št. 6/02), – Odlok o varstvu virov pitne vode na območju Občine Laško (Uradni list RS, št. 38/99).

(2)V odlokih so določeni, poleg območja zajetja, naslednji varstveni pasovi: – najožji, I. varstveni pas z najstrožjim režimom zavarovanja, – ožji, II. varstveni pas s strogim režimom zavarovanja, – širši, III. varstveni pas s higiensko-tehničnim režimom zavarovanja.

(3)Za zavarovanje so predvidena vodovarstvena območja vodnih teles: – zajetje Ramšak in vrtina Li2 Liboje, – zajetje Švarc 2 in vrtina Li1 Liboje, – zajetje Švarc 1, – zajetje Kapla, – zajetje Jedert 1, – zajetje Jedert 2, – zajetje Gaberšek, – zajetje Štarkelj, – vrtina VG-1 (Matijevec), – zajetje Istaje, – zajetje Ponikva, – črpališče Vrbje, – črpališče Roje. 2.4.2.3 Odvajanje in čiščenje odpadne vode 23. člen (odvajanje in čiščenje odpadne vode)

(1)Dogradijo se obstoječi ter zgradijo se novi sistemi odvajanja in čiščenja odpadne vode.

(2)Za odvajanje in čiščenje odpadnih in fekalnih vod je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v Žalcu, Petrovčah, Šempetru, Dobriši vasi, Arji vasi, Gotovljah, Vrbju, delu Griž/Migojnic, delu Podvina in Levcu ter centralna čistilna naprava Kasaze. Kanalizacijsko omrežje se razvija prvenstveno v širšem osrednjem delu občine, prednostno na območju strnjenih naselij.

(3)Na območju razpršene poselitve oziroma izven območij strnjenih naselij se predvidi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih in manjših sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi individualni in manjši sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljeno mora biti okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata. Do izgradnje kanalizacije, in kjer ni planirana izgradnja javne kanalizacije, se komunalne odpadne vode tako odvajajo ločeno od ostalih vod v male komunalne čistilne naprave; odvajanje komunalnih odpadnih vod v greznice ni dovoljeno.

(4)Odvajanje padavinskih voda je potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin (zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike ali kanalizacijo). Na območjih, kjer geološka sestava omogoča ponikanje, se predvidi ponikanje padavinskih vod. 2.4.2.4 Ravnanje z odpadki

1. člen (ravnanje z odpadki) OŽ bo zagotavljala celovit sistem ravnanja z odpadki v katerega bodo vključeni vsi povzročitelji odpadkov: vsa gospodinjstva, negospodarske in gospodarske dejavnosti. Na lokalni ravni se zagotovi izvajanje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru, v zbiralnicah nenevarnih frakcij (ekološki otoki) in v zbirnem centru. Organiziran bo odvoz odpadkov na Regijski center za ravnanje z odpadki v Celju, obdelava odpadkov in odlaganje oziroma odstranjevanje. 2.4.2.5 Oskrba z energijo
2. člen (oskrba z energijo)

(1)Zasnova oskrbe OŽ z energijo bo temeljila na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskih konceptih, ki tak razvoj omogočajo.

(2)OŽ bo zagotavljala učinkovito in racionalno rabo energije na celotnem območju občine. Spodbuja se uporaba obnovljivih virov energije: lesna biomasa, sončna energija, geotermalna energija in druge. 2.4.2.6 Elektrika 26. člen (elektrika)

(1)Elektroenergetsko infrastrukturo na območju OŽ sestavljajo: – DV 110 kV Šoštanj – Podlog I, – DV 110 kV Šoštanj – Podlog II, – DV 2x110 kV Podlog – Celje – Lipa, – DV 2x110 kV Podlog – Žalec – Laško (montiran samo en sistem), – DV 110 kV Podlog – Podlog DES, – DV 110 kV Podlog – Mozirje, – DV 220 kV Cirkovce – Podlog, – DV 220 kV Šoštanj – Podlog, – DV 220 kV Podlog – Obersielach (m. R Avstrija), – DV 220 kV Beričevo – Podlog, – DV 400 kV Maribor – Podlog, – DV 400 kV Šoštanj – Podlog, – DV 400 kV Beričevo – Podlog, – RTP 400/220/110 kV Podlog.

(2)Na območju občine so predvideni naslednji elektroenergetski objekti: – DV 2x400 kV Podlog – Celje, – DV 2x400 kV Mihovce – Podlog, – DV 2x400 kV Beričevo – Podlog.

(3)Za razdeljevanje električne energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kV.

(4)OŽ ohranja zahteve, ki izhajajo iz veljavnega plana, da se za izvajanje načrtovanih novih visokonapetostnih daljnovodov prednostno ohranjajo obstoječi koridorji, zato je potrebno upoštevati: – elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se prednostno predvidi kabliranje le-teh, – pri razvoju energetskih sistemov se upošteva načela varstva bivalnega in drugega okolja in izboljševanja kakovosti prostora. Razvoj energetskih sistemov mora temeljiti na varčni in smotrni rabi prostora ob ohranjanju in razvoju prostorskih potencialov za druge rabe prostora. Prostorski razvoj energetske infrastrukture se zagotavlja v skupnih infrastrukturnih koridorjih, pri čemer se teži k zmanjševanju njihovega števila, – umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute, – z uvajanjem novih tehnologij na področju prenosa in distribucije električne energije se maksimalno izkoristi obstoječe trase in infrastrukturne koridorje, nove pa načrtuje tam, kjer ni drugih možnih rešitev, – pri prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami, – predvideni elektroenergetski vodi in naprave se umeščajo s srednjeročnimi letnimi plani investicij z ozirom na kritične razmere v elektroenergetskem omrežju in v skladu z Razvojem elektrodistribucijskega omrežja (REDOS 2035). 2.4.2.7 Plinovodno omrežje 27. člen (plinovodno omrežje)

(1)Prenosno plinovodno omrežje na območju OŽ sestavljajo: – M2; MMRP Rogatec – RMRP Vodice; premer 400 mm; tlak 50 bar, – M2/1; MMRP Rogatec – RP Podlog; premer 800 mm; tlak 70 bar, – M2/1-2; predvideni M2/1 odsek Podlog –Trojane (je v fazi gradnje); premer 800 mm; tlak 70 bar, – P232A; MRP Žalec – MRP Mlekarna Žalec; premer 150 in 100 mm; tlak 6 bar, – P233A; od P232A v km 0+419 – MRP Liboje; premer 100 in 150 mm; tlak 6 bar, – P2342A; od P2341A v km 0+650 – MP Juteks Žalec; premer 100 mm; tlak 1 bar, – P234A; od P233A v km 1+725 – RP Novo Celje; premer 100 mm; tlak 6 bar, – P2341A; RP Novo Celje – MP Ferralit; premer 150 in 200 mm; tlak 1 bar, – P252B; MRP Šempeter Savinjski Dolini – SIP Šempeter; premer 150 mm; tlak 1 bar, – P253B; MRP Šempeter – IGM Gradnja; premer 100 mm; tlak 1 bar, – R23A; od M2 v km 45+200 – MRP Žalec; premer 100 mm; tlak 50 bar, – R24; od M2 v km 47+908 – MRP Ravne; premer 200 mm; tlak 50 bar, – R25B; od R25 v km 0+002 – MRP Šempeter v Savinjski Dolini; premer 100 mm; tlak 50 bar – načrtovani prenosni plinovod M9 Kidričevo – Vodice.

(2)Distribucijsko plinovodno omrežje je izgrajeno na območju naselij Žalec, Šempeter, Petrovče, Arja vas, Drešinja vas, Levec, Griže/Migojnice, Vrbje, Gotovlje, Ložnica, Podvin in Velika Pirešica.

(3)Oskrba z zemeljskim plinom je že izvedena v vseh večjih naseljih občine, predvidena pa je še gradnja plinovoda na območju Arnovskega gozda, Podloga, severnega dela KS Šempeter, Ložnice in Škafarjevega hriba. 2.4.2.8 Obnovljivi viri 28. člen (obnovljivi viri)

(1)Spodbuja se uporaba obnovljivih virov energije na celotnem območju OŽ, pri čemer se zagotavlja, da bodo objekti in ureditve prostorsko usklajeni, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša in da z njimi ne bodo povzročeni negativni vplivi na okolje.

(2)Na področju ogrevanja objektov in sanitarne vode se bo, kljub obvezni uporabi ekološko sprejemljivih goriv (lahko kurilno olje, zemeljski plin in lesna biomasa), spodbuja uporaba obnovljivih virov ogrevanja (sončna elektrarna, geotermalno ogrevanje ipd). Usmerja se v izgradnjo nizko energijskih stavb, pasivnih stavb, sanacijo sistemov ogrevanja, namestitev toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo sanitarne vode in namestitev fotonapetostnih sistemov za pridobivanje električne energije iz sonca ter za ogrevanje sanitarne vode.

(3)Pri sistemih izrabe sončne energije za proizvodnjo elektrike in toplote imajo prednost postavitve sončnih elektrarn na objekte (ob upoštevanju varstvenih režimov), predvsem strehe objektov večjih razsežnosti. Sončne elektrarne na tleh se umešča samo na degradiranih površinah. 2.4.2.9 Komunikacijska infrastruktura 29. člen (komunikacijska infrastruktura)

(1)V OŽ se zagotovita povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se internetne priključke za gospodinjstva, ki še nimajo dostopa do svetovnega spleta.

(2)Skladno s potrebami se izvede rekonstrukcija, posodobitev oziroma izgradnja novega telekomunikacijskega omrežja.

(3)Za umeščanje v prostor in gradnjo komunikacijske infrastrukture se prvenstveno uporabljajo površine obstoječega javnega dobra. Ker se v prihodnje pričakuje povečanje števila baznih postaj, je treba umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtovati predvsem zaradi naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot ter varovanih objektov in območij kulturne dediščine. 2.4.2.10 Druga področja GJI 30. člen (pokopališča)

(1)V OŽ je šest pokopališč, in sicer v Žalcu, Grižah, Šempetru, Gotovljah, Ponikvi in Galiciji. Načrtuje se izgradnja novega pokopališča v Libojah ter širitve pokopališč v Šempetru, Ponikvi in Galiciji.

(2)Širijo se pokopališča Ponikva, Šempeter in Žalec.

(3)Načrtuje se novo pokopališče v Libojah. 2.4.2.11 Grajeno javno dobro 31. člen (ureditev javnih površin v naseljih)

(1)V občinskem središču in večjih naseljih se uredi zeleni sistem (parki, zelenice, igrišča) in ohrani značilne mestne drevorede, zasaditve ter posamezno drevje in vzpostavi sistem javnih odprtih površin mesta (trgi, ploščadi). Uredijo se kolesarske in pešpoti.

(2)V vaških naseljih se ohranja osrednji vaški prostor. Po potrebi se vzpostavljajo novi »trgi«, parki in zasaditve. Ohranjajo se obstoječe zelene površine.

(3)Po naseljih in v mestnih soseskah se uredi otroška igrišča.

1. člen (zasnova javnih površin zunaj naselij) Vzpostavijo se rekreacijske površine, kolesarske poti in pešpoti v naravnem okolju. Tematske poti (sprehajalne, planinske, učne ipd.) povezujejo naravno in kulturno dediščino ter značilnosti v prostoru. 2.5 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
2. člen (območja naselij)

(1)OŽ je do sprejetja tega odloka o OPN svoje težnje po prostorskem razvoju zagotavljala z VPA 2002, kjer je v smislu uravnoteženega prostorskega razvoja poselitev usmerjala v območja, ki so bila opredeljena kot ureditvena območja naselij, ki se jih ohranja. Kot okvirna območja naselij v tem OPN se upoštevajo vsa ureditvena območja naselij.

(2)Na območju občine je opredeljenih 91 območij naselij (ON): – Arja vas: AR_1, AR_2 – Brnica: BR_1 – Drešinja vas: DR_1 – Galicija: GA_1, GA_2, GA_3, GA_4, GA_5, GA_6, GA_7, GA_8 – Gotovlje: GO_1, GO_2, GO_3, GO_4, GO_5, GO_6, GO_7 – Griže/Migojnice: GR_1 – Hramše: HR_1, HR_2, HR_3, HR_4 – Kasaze: KA_1, KA_2, KA_3, KA_4, KA_5 – Kale: KL_1, KL_2, KL_3 – Levec: LE_1 – Liboje: LI_1, LI_2, LI_3, LI_4, LI_5, LI_6 – Ložnica pri Žalcu: LO_1, LO_2 – Mala Pirešica: MA_1 – Pernovo: PR_1, PR_2, PR_3, PR_4, PR_5, PR_6 – Petrovče: PE_1 – Podkraj: PK_1 – Podlog v Savinjski dolini: PD_1, PD_2 – Podvin: PV_1 – Pongrac: PG_1, PG_2, PG_3, PG_4 – Ponikva pri Žalcu: PO_1, PO_2, PO_3, PO_4, PO_5 – Ruše: RU_1 – Spodnje Grušovlje: SG_1 – Spodnje Roje: SP_1 – Studence: ST_1, ST_2, ST_3, ST_4, ST_5, ST_6, ST_7 – Šempeter v Savinjski dolini: ŠE_1 – Velika Pirešica: VE_1, VE_2, VE_3, VE_4 – Vrbje: VR_1 – Zabukovica: ZA_1, ZA_2 – Zaloška Gorica: ZŠ_1 – Zavrh pri Galiciji: ZV_1, ZV_2, ZV_3 – Zgornje Grušovlje: ZG_1, ZG_2 – Zgornje Roje: ZR_1 – Žalec: ŽA_1, ŽA_2 – Železno: ŽE_1, ŽE_2.

(3)V naselja se v minimalnem obsegu vključujejo posamezni objekti na neposrednem robu naselij. Na območjih naselij, kjer so predvidene širitve v skladu s strateškim delom OPN in konceptualnim delom urbanističnega načrta, se v ta območja vključijo tudi posamični objekti razpršene gradnje.

1. člen (razpršena gradnja) Na območju OŽ se pojavlja razpršena gradnja, ki pomeni takšno razmestitev objektov, da med njimi ostajajo nepozidana ali kmetijska zemljišča, to je gradnjo z nizko gostoto naselitve ter s stihijsko ali parcialno ureditvijo naselij. Povečini gre za posamezne objekte ob strnjenih naseljih ali na novih lokacijah sredi kmetijskih zemljišč. Pogoste so tudi skupine objektov ob naseljih ali na ločenih lokacijah (vizualna degradacija) neustrezne namembnosti.
2. člen (območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje)

(1)Znotraj območja OŽ je opredeljenih več območij sanacije razpršene gradnje, ki se vključijo v območje obstoječega naselja. Kriteriji so določeni glede na prostorsko povezanost območja sanacije z obstoječim naseljem (funkcionalna in oblikovna), neracionalno izrabo prostora, vizualno degradacijo, negativne vplive na kulturno dediščino, naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, ogrožanje vodnih virov, potencialno ogroženih območij ter nezadostno izrabljeno komunalno opremljenost.

(2)Območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključijo v območje obstoječega naselja, obsegajo naslednje ON po posameznih naseljih: – Arja vas: AR_1 – Drešinja vas: DR_1 – Galicija: GA_1, GA_2, GA_3, GA_4, GA_6 – Gotovlje: GO_1, GO_3, GO_4, GO_6, GO_7 – Griže/Migojnice: GR_1 – Hramše: HR_1, HR_2, HR_3 – Kasaze: KA_1, KA_2, KA_3, KA_4, KA_5 – Kale: KL_1, KL_2, KL_3 – Liboje: LI_1, LI_2, LI_3, LI_6 – Mala Pirešica: MA_1 – Pernovo: PR_1, PR_2, PR_4, PR_5, PR_6 – Petrovče: PE_1 – Podkraj: PK_1 – Podlog v Savinjski dolini: PD_1 – Pongrac: PG_1, PG_2 – Ponikva pri Žalcu: PO_1, PO_2, PO_3, PO_4, PO_5 – Spodnje Grušovlje: SG_1 – Spodnje Roje: SP_1 – Studence: ST_1, ST_2, ST_3, ST_5, ST_6, ST_7 – Velika Pirešica: VE_1, VE_3, VE_4 – Vrbje: VR_1 – Zabukovica: ZA_1 – Zavrh pri Galiciji: ZV_1, ZV_2 – Zgornje Grušovlje: ZG_1 – Zgornje Roje: ZR_1 – Železno: ŽE_1. 36. člen (območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje)

(1)Na območju naselja Hramše se s sanacijo razpršene gradnje opredeli novo naselje z oznako ON HR_4, za površine počitniških hiš.

(2)Na območju naselja Liboje se s sanacijo razpršene gradnje uredi novo naselje z oznako ON LI_4.

(3)Na območju naselja Pongrac se s sanacijo razpršene gradnje uredi novo naselje z oznako ON PG_4.

(4)Na območju naselja Zabukovica se s sanacijo razpršene gradnje uredi novo naselje z oznako ON ZA_2.

(5)Na območju naselja Zgornje Grušovlje se s sanacijo razpršene gradnje uredi novo naselje z oznako ON ZG_2.

(6)Za vsa nova naselja se izdela OPPN.

1. člen (ostala območja razpršene gradnje) Razpršena gradnja se v izvedbenem delu OPN prikaže kot fundus objekta (informacija o dejanskem stanju) oziroma je brez oznake v grafičnem delu. 2.6 Okvirna območja razpršene poselitve
2. člen (okvirna območja razpršene poselitve)

(1)Območja razpršene poselitve se pojavljajo predvsem na hribovitem območju v severnem in južnem delu OŽ. Območja razpršene poselitve na območju OŽ so vsa tista območja, ki niso zajeta v opredeljena območja naselij in so v primerjavi z njimi manj intenzivno poseljena. Morfologija poselitve ima značilnosti avtohtone poselitve, predvsem obstoječe kmetije ali kasnejše novogradnje, vendar so v tem območju tudi primeri razpršene gradnje. Na območju OŽ so območja poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavlja avtohtoni vzorec poselitve. Predstavljajo jih predvsem: – samotne kmetije, zaselki, razložena in raztresena naselja, – lovske, gozdarske koče, planinski domovi, – objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, kapelice, znamenja ipd.).

(2)V manjšem obsegu se razpršena poselitev pojavlja tudi v dolinskem delu poselitve v okolici strnjene poselitve. 39. člen (razvoj razpršene poselitve)

(1)Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.

(2)Zunaj območja naselja se lahko načrtujejo naslednje prostorske ureditve in posamezni posegi v prostor, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih: – ki neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti, – ki so namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna infrastruktura), – ki so namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro), – za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti krajine, – za namen športa in rekreacije, – za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja, – za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar so te prostorske ureditve v pristojnosti občine.

(3)Izven naselij in opredeljenih območij stavbnih zemljišč se omogoča gradnja novih ali nadomestnih kmetij za kmetije, katerih razvoj temelji na obstoječih lokacijah ali v naseljih, kjer ni več razvojnih možnosti. Za potrebe kmetije je mogoča prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bo na kmetijah ter obdelovalnih površinah omogočen neoviran dostop do gospodarskih dvorišč.

(4)V izvedbenem delu OPN se opredelijo območja ureditev izven naselij, skladno z opredeljenimi kriteriji za načrtovanje na najboljših kmetijskih zemljiščih. 2.7 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo 2.7.1 Notranji razvoj naselja 40. člen (notranji razvoj naselij)

(1)Naselja se bodo praviloma razvijala navznoter, s pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij. Notranji razvoj naselja ima prednost pred širjenjem na nova območja. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč namembnost in oblikovne značilnosti. Površine za gradnjo se določijo na območjih, ki imajo ustrezne naravne in ustvarjene razmere. Ob tem se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v naselju in povezave z odprto krajino.

(2)Razvoj poselitve je potrebno osredotočiti na izboljševanje kakovosti prostorskih ureditev v obstoječih območjih poselitve. Za notranji razvoj naselij je pomembno: – ustvarjanje nove kvalitetnejše rabe urbanega prostora, – ustvarjanje nove kvalitetnejše strukture urbanega prostora, – ohranjanje stavbne in naselbinske dediščine. 2.7.2 Prenova naselij 41. člen (prenova naselij)

(1)Prenova ima prednost pred novogradnjo v naseljih, ki so del širše prostorske identitete in predstavljajo kvalitetno stavbno dediščino, še posebno, če imajo njeni deli kljub določenim degradacijam v zadostni meri ohranjene značilne sestavine. Načrtuje se ponovno ali novo primerno rabo obstoječe stavbne strukture in zgrajene infrastrukture.

(2)Prenova bo morala postati oblika urbanističnega urejanja naselja, ki vključuje poleg prostorskih ciljev tudi možnosti za gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše bivanje ob upoštevanju vseh omejitev in se izvaja v morfološko in funkcionalno zaokroženih območjih. S prenovo jeder, bivanjsko in funkcijsko neustreznih delov naselij ali posameznih stavb se mora ohranjati in izboljševati kakovost bivalnega okolja, vzpostavljati ponovno rabo opuščenih območij in sanirati degradirana območja. Prenova naj vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij, ne le zaščitenih spomenikov. S prenovo se poiščejo in ponovno oziroma na novo izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omili širjenje naselja.

(3)Zagotovi se delna prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediščine opredeljena kot zavarovana vaška jedra.

(4)Prenova se zagotovi tudi v degradiranih območjih naselij, kjer naj se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine. Prenovijo in sanirajo se območja naselij, ki zaradi neustrezne komunalne opremljenosti obremenjujejo okolje. Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin in odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove je treba upoštevati ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.

(5)Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, gradovi ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih ipd. ter druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti strokovno utemeljene.

(6)Sanirajo (z vegetacijo, odstranitvijo ali sanacijo objektov ipd.) se neustrezni robovi vasi in objekti ter območja naselij, ki vidno degradirajo prostor.

(7)Naselja, katerih deli so opredeljeni za delno prenovo, so Žalec, Šempeter v Savinjski dolini in Petrovče. 2.7.3 Širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave 42. člen (širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave)

(1)Prostorske možnosti za razvoj bo OŽ zagotavljala tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij. Širitev poselitve se navezuje na zgoščanje in zaokrožanje poselitvenih območij z večjimi sklopi parcel ter vzporednimi izboljšavami prometnih povezav in komunalnih ureditev. Za območja širitve naselij so namenjene površine za načrtno usmerjanje poselitve, ki jih ni mogoče zagotoviti z aktiviranjem prostih oziroma nezadostno izkoriščenih površin ali s prenovo površin znotraj naselja.

(2)OŽ načrtuje širitev naselij skladno s kriteriji iz državne strategije in s tem zagotavlja pogoje za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti, za večjo socialno varnost, za večjo konkurenčnost naselja, za delovanje trga nepremičnin in za razvoj različnih poslovnih, turističnih in storitvenih dejavnosti.

(3)Razvoj naselij se usmerja ob upoštevanju meril in strokovnih podlag za poselitev. Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo, na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev, v primerih zapolnjevanja in zaokrožanja obstoječih stavbnih zemljišč in predvsem na podeželju tudi kot posamična stavbna zemljišča.

(4)Nova območja za pozidavo se lahko v omejenem obsegu načrtujejo na območjih, kjer bo zagotovljena dostopnost, organizirana infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.

(5)V vseh lokalnih središčih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini je treba zagotavljati možnosti za stanovanjsko gradnjo, v večjih naseljih pa tudi za gospodarske in družbene dejavnosti ter šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob turistično zanimivih lokacijah.

(6)Počitniška gradnja naj se izvaja kot prenova notranjih rezerv naselij in ne kot nove širitve na nepozidane površine okrog naselij.

(7)Nove površine stavbnih zemljišč, ki pomenijo širitev naselja, so določene na podlagi primanjkljaja obstoječih kapacitet v obstoječi grajeni strukturi znotraj naselja ter razvojnih potreb in so predvidene v ON: – Arja vas: AR_1, AR_2 – Drešinja vas: DR_1 – Galicija: GA_1, GA_8 – Gotovlje: GO_1, GO_7 – Griže/Migojnice: GR_1 – Hramše: HR_1 – Kasaze: KA_1, KA_2, KA_3 – Kale: KL_1, KL_2, KL_3 – Levec: LE_1 – Liboje: LI_1 – Ložnica pri Žalcu: LO_1 – Pernovo: PR_1, PR_5 – Petrovče: PE_1 – Podkraj: PK_1 – Podlog v Savinjski dolini: PD_1 – Ponikva pri Žalcu: PO_3 – Ruše: RU_1 – Spodnje Grušovlje: SG_1 – Spodnje Roje: SP_1 – Studence: ST_3, ST_4 – Šempeter v Savinjski dolini: ŠE_1 – Velika Pirešica: VE_3, VE_4 – Vrbje: VR_1 – Zabukovica: ZA_1 – Zavrh pri Galiciji: ZV_1, ZV_2 – Zgornje Grušovlje: ZG_1 – Žalec: ŽA_1. 2.7.4 Razvoj dejavnosti po naseljih 43. člen (razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)V naselja se lahko umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega mešanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in razdalje nujnih voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.

(2)Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se umeščajo v obstoječe in predvidene gospodarske cone.

(3)Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v občinska in lokalna središča, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost (razvit javni potniški promet, kolesarske in pešpoti).

(4)OŽ bo uskladila in povezala ponudbo na področju kulture tudi za potrebe razvoja turizma. V občinskem središču so skoncentrirane dejavnosti na področju kulture (občinska knjižnica, 14 kulturnih domov, 6 muzejev). Kulturna dejavnost se bo primarno razvijala v občinskem središču in po potrebi v pomembnejših središčih Šempeter in Petrovče.

(5)Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče in dopolnilne dejavnosti.

(6)V vaških naseljih so dopustne dejavnosti, povezane s kmetijstvom in dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter z bivanjem, po prostorsko-urbanistični preveritvi pa tudi druge dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo in bivanje. Mogoč je razvoj centralnih dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, kulturni in vaški domovi ipd, ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja, družbenih dejavnosti (vrtci, šole, domovi obšolskih dejavnosti), turističnih dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (npr. apartmaji kot objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt in storitve, ki ne onesnažujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju. 2.7.5 Sanacija razpršene gradnje 44. člen (sanacija razpršene gradnje)

(1)Na območjih razpršene gradnje se preprečuje nadaljnja razpršena gradnja.

(2)Zgošča in zaokroža se predvsem tista razpršena gradnja, ki ima možnost za ustrezno prometno in komunalno ureditev, oskrbo z urbanimi dejavnostmi in navezavo na prometno omrežje ter javni promet.

(3)Razpršena gradnja, predvsem posamične stanovanjske hiše zunaj naselij, se sanira s komunalnim opremljanjem, lahko pa tudi z zgoščevanjem, kjer je to urbanistično in krajinsko sprejemljivo. Prostorski pogoji in drugi ukrepi se za posamezna območja sanacije razpršene gradnje določijo v OPPN. 2.7.6 Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve

1. člen (ohranjanje območij razpršene poselitve) Ohranja se razpršena poselitev, ki je tip poselitve, ki jo opredeljuje veliko število v prostoru razpršenih malih naselij, ki jih tipološko uvrščamo v razdrobljena, razpršena, raztresena, razpostavljena in razložena naselja kot del avtohtone poselitve. Znotraj opredeljenih enot razpršene poselitve bodo možni posegi skladno z določili za obravnavano EUP. 2.7.6.1 Urbanistično oblikovanje naselij
2. člen (urbanistično oblikovanje naselij)

(1)Ohranja se prepoznavnost naselij kot celot. Arhitekturna prepoznavnost se ustvari z načrtnim notranjim razvojem in prenovo naselij. Poseben poudarek je na vzdrževanju oziroma vzpostavljanju kvalitete javnih površin kot prostora, kjer naj bi se odvijalo družbeno dogajanje. Novi posegi znotraj navedenih območij in v njihovi neposredni okolici morajo dosledno upoštevati oblikovne in morfološke značilnosti območja. Ureditve v predvidenih območjih naj povzemajo strukturne značilnosti sosednjih območij. Višinski gabariti naj ne presegajo gabaritov obstoječe pozidave.

(2)Prenove in novogradnje se urbanistično in arhitekturno prilagajajo obstoječi kakovostni strukturi tako, da se zagotavlja tipološka enotnost. V območju jedra naselja se novi objekti prilagajajo tradicionalni strukturi, v vseh ostalih območjih pa je dovoljeno uvajanje sodobnih arhitekturnih principov oblikovanja, ki pa morajo biti v sozvočju z obstoječimi.

(3)Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij se upošteva značilnosti tradicionalnega stavbarstva z namenom vzpostavljanja kakovostnih ambientov pokrajine in ohranjanja avtohtonih oblik poselitve. Varuje se robove naselij kot delov kulturne krajine. 2.7.6.2 Koncept prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan urbanistični načrt 47. člen (urbanistični načrti) Za Žalec, Šempeter in Petrovče se prostorski razvoj načrtuje na podlagi urbanističnih načrtov. 48. člen (zasnova razvoja naselja Žalec)

(1)Koncept razvoja naselja – naselje Žalec se bo razvijalo skladno s svojo vlogo v omrežju naselij kot občinsko središče z večjim deležem stanovanjskih območij ter z zagotovljeno višjo stopnjo komunalne oskrbe in ukrepov za varstvo okolja. – občinsko središče mora biti oblikovano kot prepoznavna entiteta z lastno podobo, gravitacijskim zaledjem in sorazmerno samo-oskrbnim funkcionalnim ustrojem. V takšnem središču je treba zagotoviti možnost dostopa do različnih oblik JPP. – osnovni koncepti prostorskega razvoja so zgoščevanje in zapolnjevanje prostih površin, ohranjanje in prenova historičnega jedra naselja ter širitve naselja ob robovih strnjene pozidave. Predvidijo se širitve naselja za proizvodna območja in centralne dejavnosti v južnem in vzhodnem delu naselja. Nova stanovanjska pozidava se usmerja v obstoječa območja, predvsem v sosesko Žalec – zahod, ki je še v celoti neizgrajena. – predvidi se prenova historičnega mestnega jedra naselja Žalec. Prenova se osredotoča v boljši izkoristek neizkoriščenih površin in posameznih opuščenih objektov ter v izboljšanje komunalne opremljenosti in povečanje kakovosti bivanja. Sem spada tudi območje opuščenih proizvodnih objektov v mestu, Kolodvorska ulica.

(2)Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa tvori Prometna študija mesta Žalec z navezavo na primarno prometno omrežje, ki jo je izdelal Lineal d.o.o., Maribor, št. proj. 661-PROM 06, november 2007, katera predlaga naslednje ukrepe: – neposredna navezava Trubarjeve ulice na severno obvoznico. – v primeru popolnega zaprtja Šlandrovega trga (od Ulice Savinjske čete do Pokopališke ulice) je nujna predhodna vzpostavitev podaljška Trubarjeve, sicer je obremenitev navezovalnih cest na severovzhodnem predelu mesta Žalec prevelika (in varnostno neugodna za območje osnovne šole). – vzpostavitev podaljška Hmeljarske ceste do Celjske ceste. – izgradnja garažne hiše. – vzpostavitev peš cone na območju Šlandrovega trga (možen časovno omejen vstop za dostavo). – hkrati z izvedbo predvidenih zazidalnih načrtov spremljati prometno dogajanje ter le temu prilagajati prometne ureditve oziroma režime. – izgradnja južne in vzhodne obvoznice, ki bi v kombinaciji s severno obvoznico prevzele ves prometni tranzit ter s tem razbremenile promet v samem mestu. – obvoznica na južni in vzhodni strani naselja se bo med naseljema Žalec in Petrovče priključevala na obstoječo severno obvoznico oziroma regionalno cesto ter rešila tudi prometno navezavo obstoječih in predvidenih proizvodnih območij in jim omogočila direktne dostope z južne smeri. Na predvideno obvoznico se predvidijo navezave obstoječega prometnega omrežja, ki poteka v smeri proti Grižam in Vrbju. – novo prometno omrežje se izgradi v območjih predvidenih širitev. Za izgradnjo stanovanjske soseske Žalec zahod je na severni obvoznici izgrajen priključek. Sekundarno cestno omrežje je potrebno dopolniti v območjih notranjega razvoja, kar vključuje predvsem javne poti. Prednostno je omrežje cest opremiti s peš in kolesarskimi povezavami in peš površinami. – zagotovi se preurejanje, rekonstrukcija in sanacija javnega prostora naselja, zagotavljanje ustreznih profilov cest in ulic, oblikovanje drevoredov ob vpadnicah, urejanje trgov in športnih površin ter igrišč v stanovanjskih soseskah. – v mestu je glavno avtobusno postajališče za medkrajevni promet na območju novejšega mestnega središča ob Savinjski cesti in dve postajališči ob Celjski cesti za lokalni promet. Predvidena je prestavitev glavne avtobusne postaje za medkrajevni promet v območje križišča Ulice heroja Staneta s severno obvoznico ob obstoječ trgovski objekt ter ureditev novih postajališč za lokalni promet na območju stanovanjske soseske Žalec zahod. – železniška postaja se nahaja v južnem delu naselja. Predvideva se prestavitev industrijskega tira in nakladalne rampe iz lokacije ob Ulici Savinjske čete v območje tirov južno od železniške postaje. Industrijski tir bo namenjen za pretovarjanje razsutih tovorov tudi drugih uporabnikov.

(3)Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja – osnovno vodilo pri oblikovanju naselja je ohranjanje historičnega jedra in značilnih vedut v naselju ter kvalitetnih grajenih in naravnih prostorov (predvsem naj se varuje osrednji trg – mestno jedro na Šlandrovem trgu, mestni park in park ob cerkvi sv. Miklavža). Poseben poudarek je na vzdrževanju oziroma vzpostavljanju kvalitete javnih površin kot prostora, kjer naj bi se odvijalo družbeno dogajanje (območje novejšega mestnega središča s peš površinami ob objektih (kulturni dom, glasbena šola …). Novi posegi znotraj navedenih območij in v njihovi neposredni okolici morajo dosledno upoštevati oblikovne in morfološke značilnosti območja. Na območju naselbinske dediščine se upoštevajo pogoji spomeniško varstvene službe.

(4)Koncept zelenega sistema naselja – ohrani in razvije se območje za športne in rekreacijske dejavnosti v osrednjem delu naselja. Ohranja se obstoječe zelene površine v mestu, vključno s posameznimi zelenicami. Predvidi se nov oblikovan trg oziroma park v območju stanovanjske soseske Žalec zahod. Prometne površine se dodatno zasadijo z drevoredi ob ureditvi kolesarskih stez, predvsem velja to za pomembnejše prometnice, ki potekajo v smeri sever–jug. – zelene površine se pojavljajo v osrednjem delu naselja, kjer se pojavljajo kot površine za šport in rekreacijo ter parkovne ureditve. Ob predvideni trasi obvoznice je ob južnem in vzhodnem robu območja širitve naselja ohraniti nepozidan pas zemljišč in vzpostaviti zeleni pas kot varovalna funkcija in kot vizualni prehod iz kmetijske rabe v proizvodno dejavnost. – glavne prometne smeri so opremljene s hodniki za pešce. Predvidi se še dodatna ureditev za kolesarske steze in zasaditev drevoredov, zlasti ob javnih ulicah in regionalni cesti. Vmesne zasaditve drevoredov se predvidijo tudi na površinah za mirujoči promet.

(5)Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja – naselje Žalec ima izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki je vezano na obstoječo centralno čistilno napravo (CČN) Kasaze. Omrežje se rekonstruira oziroma dogradi, kjer je to potrebno. Predvidena je dograditev CČN Kasaze. – odpadki se zbirajo ločeno in odvažajo v Regijski center za ravnanje z odpadki v Celju. – hrupu so izpostavljena predvsem območja ob regionalni cesti R II 367 Žalec–Šempeter in ob železnici. Na območju ob železnici, ki je obremenjeno s hrupom, se predvidijo širitve za proizvodne in centralne dejavnosti. – južni del mesta leži v poplavnem območju visokih vod reke Savinje. Predvidena je izgradnja suhih zadrževalnikov, ki bodo locirani južno od območja urbanističnega načrta.

(6)Lokalni energetski koncept – na območju urbanističnega načrta Žalec je izgrajeno javno plinovodno omrežje. V čim večji meri se kot energent ogrevanja pri novogradnjah ali rekonstrukcijah uporabi plin in obnovljivi viri energije, – izgrajeno je toplovodno omrežje.

(7)Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo – obstoječe naselje je opremljeno z gospodarsko javno infrastrukturo (elektroomrežje, javni plinovod, javni vodovod, javno kanalizacijsko omrežje, komunikacijsko omrežje). Za širitve poselitve kakor tudi za izboljšanje pogojev za bivanje in delo se predvidi ustrezna dograditev oziroma prenova posameznih omrežij.

(8)Koncept podrobnejše namenske rabe prostora – stanovanjske dejavnosti so pretežno skoncentrirane v zahodnem in severovzhodnem delu mesta, nekaj stanovanjskih objektov je nanizanih tudi južno od železnice (območje starejših vil iz medvojnega obdobja). Večstanovanjski objekti se večinoma nahajajo zahodno od Ulice heroja Staneta. – objekti centralnih dejavnosti se nizajo ob Celjski cesti, Šlandrovem trgu in Savinjski cesti ter na območju novega centra mesta, kjer so skoncentrirani avtobusna postaja, veleblagovnica, hotel, kulturni dom in druga javna poslopja. Širitev za centralne dejavnosti se predvidi na vzhodni strani mesta v podaljšku obstoječih območij centralnih dejavnosti. – območja proizvodnih dejavnosti so locirana južno od železnice. Tudi širitve se nadaljujejo od obstoječe proizvodne cone proti vzhodu. – prometne površine so vezane v glavnem na sistem obstoječih prometnih površin. Predvidi se sekundarno prometno omrežje znotraj predvidenih območij širitev naselja. 49. člen (zasnova razvoja naselja Šempeter)

(1)Koncept razvoja naselja – naselje Šempeter se bo razvijalo skladno s svojo vlogo v omrežju naselij kot pomembnejše lokalno središče z večjim deležem stanovanjskih območij ter z zagotovljeno višjo stopnjo komunalne oskrbe in ukrepov za varstvo okolja. Lokalno središče je dostopno z javnim potniškim prometom. – osnovni koncepti prostorskega razvoja so zgoščevanje in zapolnjevanje prostih površin v naselju v okviru obstoječih dejavnosti posameznih prostorskih enot, ohranjanje in prenova historičnega jedra naselja ter širitve naselja ob robovih strnjene pozidave, kjer je že zagotovljena vsa potrebna infrastruktura. Šempeter se razvija kot strnjeno naselje z jasno izoblikovanimi grajenimi robovi. Strukturna urejenost upošteva obstoječo tipologijo naselja. Predvidi se širitve naselja za stanovanjsko dejavnost, proizvodna območja in centralne dejavnosti. – ohranja se prepoznavne vedute, predvsem kvalitetna veduta na naselje z vzhodne smeri. Posebna kvaliteta naselja so objekti kulturne dediščine, in sicer arheološki park, antična nekropola in območje Rimske ceste, za katere je predvidena primerna prezentacija z dodatnimi turističnimi programi, s tem pa tudi krepitev turistične ponudbe naselja. – nepozidana se ohranjajo zemljišča ob vodotoku Podvinska struga v južnem delu naselja, ki imajo vlogo v zelenem sistemu naselja in predstavljajo rekreacijski potencial.

(2)Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa – predvideva se izgradnja obvoznice na južni strani naselja, ki se bo na zahodni strani naselja priključevala s krožiščem na regionalno cesto R II 367 Žalec–Šempeter, proti vzhodu pa bo Šempeter povezovala z naselji Žalec in Petrovče. Obvoznica bo rešila tudi prometno povezavo območja Aero, ki se sedaj napaja preko stanovanjskega območja. V jugovzhodnem delu naselja se predvidi dodatna navezava obstoječega prometnega omrežja na predvideno obvoznico. – ob regionalni cesti se na manjkajočih odsekih uredi obojestranski hodnik za pešce in kolesarka steza z zelenimi pasovi ter rekonstruira dotrajane odseke ceste. Predvidi se povezovalna pešpot med antično nekropolo in območjem ohranjene Rimske ceste. – sekundarno cestno omrežje je potrebno rekonstruirati in dopolniti v območjih notranjega razvoja. Prednostno pa je omrežje cest opremiti s peš in kolesarskimi povezavami in peš površinami. – zagotovi se preurejanje, rekonstrukcija in sanacija javnega prostora naselja, zagotavljanje ustreznih profilov cest in ulic, oblikovanje drevoredov ob vpadnicah, urejanje trgov in športnih površin ter igrišč v stanovanjskih soseskah. – površine za mirujoči promet: zagotoviti je potrebno ustrezen obseg in obliko javnih površin za mirujoči promet v bližini jedra naselja. – ob regionalni cesti so štiri postajališča javnega potniškega prometa (dve za lokalni in dve za medkrajevni promet), ki ostajajo na obstoječih lokacijah. Železniška postaja se nahaja v severnem delu naselja.

(3)Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja – osnovno vodilo pri oblikovanju naselja je ohranjanje historičnega jedra in značilnih vedut v naselju ter kvalitetnih grajenih in naravnih prostorov (predvsem naj se varuje vzhodni rob naselja z zasaditvijo ob rimski cesti in značilno veduto cerkve). Poseben poudarek je na vzdrževanju oziroma vzpostavljanju kvalitete javnih površin kot prostora, kjer naj bi se odvijalo družbeno dogajanje. Novi posegi znotraj navedenih območij in v njihovi neposredni okolici morajo dosledno upoštevati oblikovne in morfološke značilnosti območja. Na območju naselbinske dediščine se upoštevajo pogoji spomeniško varstvene službe. – ureditve v predvidenih območjih naj povzemajo strukturne značilnosti sosednjih območij. Višinski gabariti naj ne presegajo bistveno gabaritov obstoječe pozidave. V stanovanjskih območjih bo nižji gabarit, višji se predvidi v območjih centralnih dejavnosti.

(4)Koncept zelenega sistema naselja – ohrani in razvije se območje za športne in rekreacijske dejavnosti v osrednjem delu naselja, kjer je predvidena izgradnja oziroma dograditev športno rekreacijskih površin. Ob vodotoku Podvinska struga se ohrani nepozidan pas zemljišč in vzpostavi zeleni pas, ki se nameni površinam za oddih, rekreacijo in šport. V čim večji meri se ohrani obstoječa obvodna vegetacija. Kot zeleni pas z zaščitno funkcijo varovanja pred vplivi avtoceste (hrup) se predvidijo območja urejenih zelenih površin – gosta zasaditev na stiku z avtocesto. – na večjih območjih predvidenih širitev naselja za stanovanjsko pozidavo se predvidijo ustrezno velike vmesne zelene površine kot parkovne ureditve, otroška igrišča in površine za rekreacijo. Zelene cezure so tudi v območju še nepozidanega stanovanjskega območja v južnem delu naselja. – glavne prometne smeri so opremljene s hodniki za pešce. Predvidi se še dodatna ureditev za kolesarske steze in zasaditev drevoredov, zlasti ob javnih ulicah in regionalni cesti. Vmesne zasaditve drevoredov se predvidijo tudi na površinah za mirujoči promet.

(5)Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja – naselje Šempeter v Savinjski dolini ima izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki je vezano na obstoječo centralno čistilno napravo (CČN) Kasaze. Omrežje se rekonstruira oziroma dogradi, kjer je to potrebno. Predvidena je dograditev CČN Kasaze. – odpadki se zbirajo ločeno in odvažajo v Regijski center za ravnanje z odpadki v Celju. – hrupu so izpostavljena predvsem območja ob regionalni cesti R II 367 Žalec–Šempeter, ob avtocesti in ob železnici. Na območju, kjer se stikata stanovanjska pozidava in avtocesta, se predvidijo območja urejenih zelenih površin – zeleni pas z gosto zasaditvijo. Sicer se na severnem delu ob železnici predvidi proizvodna dejavnost in na zahodnem delu naselja ob avtocesti območje centralnih dejavnosti. – predvideno območje širitve naselja za stanovanjsko pozidavo na jugovzhodnem delu naselja posega v vodovarstveno območje, II in III. stopnja varovanja. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati pogoje Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja. – skrajni jugovzhodni del leži v poplavnem območju visokih vod reke Savinje. Predvidena je izgradnja suhih zadrževalnikov, ki bodo locirani južno od območja urbanističnega načrta.

(6)Lokalni energetski koncept – na območju urbanističnega načrta Šempeter v Savinjski dolini je izgrajeno javno plinovodno omrežje. V čim večji meri se kot energent ogrevanja pri novogradnjah ali rekonstrukcijah uporabi plin in obnovljivi viri energije.

(7)Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo – obstoječe naselje je opremljeno z gospodarsko javno infrastrukturo (elektro omrežje, javni plinovod, javni vodovod, javno kanalizacijsko omrežje, komunikacijsko omrežje). Za širitve poselitve kakor tudi za izboljšanje pogojev za bivanje in delo se predvidi ustrezna dograditev oziroma prenova posameznega omrežja.

(8)Koncept podrobnejše namenske rabe prostora – območja stanovanj kot tudi predvidene širitve naselja za območja stanovanj se nahajajo v osrednjem delu naselja in predstavljajo pas, ki poteka od zahoda od stika z avtocesto proti vzhodu, kjer se zaključijo ob intenzivnih kmetijskih zemljiščih. – območja centralnih dejavnosti se nizajo ob regionalni cesti v osrednjem delu naselja in se razvijajo v obstoječih območjih. Predvideno je novo območje centralnih dejavnosti ob avtocesti na skrajnem zahodnem robu naselja. – območja proizvodnih dejavnosti so locirana ob severnem robu naselja ob železnici. Tudi širitve se nadaljujejo v pasu med železnico na severu in obstoječo pozidavo ob regionalni cesti na vzhodni strani naselja. Območje Aera ostaja na jugozahodni strani naselja. – zelene površine se pojavljajo v osrednjem južnem delu naselja, kjer se pojavljajo kot površine za šport in rekreacijo ter parkovne ureditve. Ob vodotoku Podvinska struga se ohrani nepozidan pas zemljišč in vzpostavi zeleni pas, ki se nameni površinam za oddih, rekreacijo in šport. – prometne površine so vezane v glavnem na sistem obstoječih prometnih površin. Predvidi se sekundarno prometno omrežje znotraj predvidenih območij širitev naselja. – ob jugozahodnem robu naselja poteka potok Podvinska struga, ki predstavlja območje površinskih voda. 50. člen (zasnova razvoja naselja Petrovče)

(1)Koncept razvoja naselja – naselje Petrovče se bo razvijalo skladno s svojo vlogo v omrežju naselij kot pomembnejše lokalno središče z večjim deležem stanovanjskih območij ter z zagotovljeno višjo stopnjo komunalne oskrbe in ukrepov za varstvo okolja. Lokalno središče je dostopno z javnim potniškim prometom. Predvidi se širitve naselja za stanovanjsko dejavnost in proizvodna območja. Krepijo se centralne dejavnosti naselja v smislu oskrbnih in storitvenih dejavnosti. – osnovni koncepti prostorskega razvoja so zgoščevanje in zapolnjevanje prostih površin v naselju v okviru obstoječih dejavnosti posameznih prostorskih enot, ohranjanje in prenova historičnega jedra naselja ter širitve naselja ob robovih strnjene pozidave, kjer je že zagotovljena vsa potrebna infrastruktura. Petrovče se razvijajo kot strnjeno naselje z jasno izoblikovanimi grajenimi robovi. Strukturna urejenost upošteva obstoječo tipologijo naselja. Ohranja se prepoznavne vedute, predvsem kvalitetna veduta na naselje z vzhodne in z južne smeri. – posebna kvaliteta naselja je dvorec Novo Celje s parkom, ki ga je potrebno ohranjati in promovirati v smislu kulturne dediščine z umestitvijo primernih vsebin (kultura, izobraževanje, turizem). Nepozidana se ohranjajo zemljišča ob južnem robu naselja (ob predvideni obvoznici), ki imajo vlogo v zelenem sistemu naselja in lahko tudi predstavljajo rekreacijski potencial. Ohranjajo in razvijajo se vmesne zelene površine kot športne in rekreacijske površine.

(2)Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa – razvoj učinkovitega prometnega omrežja spada med prednostne naloge prostorskega razvojnega koncepta. Predvidene so izboljšave prometnih ureditev za vse udeležence v prometu. – predvideva se izgradnja obvoznice na južni strani naselja, ki se bo na zahodni strani naselja s krožiščem nadaljevala proti zahodu proti naseljema Žalec in Šempeter ter proti severu na regionalno cesto R II 287 Žalec–Petrovče. Obvoznica bo rešila tudi prometno povezavo za obstoječo in predvideno območje proizvodnih dejavnosti, ki se sedaj napaja preko središča naselja – vaškega trga. V južnem delu naselja se predvidi dodatna navezava obstoječega prometnega omrežja na predvideno obvoznico. – sekundarno cestno omrežje je potrebno rekonstruirati in dopolniti v območjih notranjega razvoja. Prednostno pa omrežje cest opremiti s peš in kolesarskimi povezavami in peš površinami. – zagotovi se preurejanje, rekonstrukcija in sanacija javnega prostora naselja, zagotavljanje ustreznih profilov cest in ulic, oblikovanje drevoredov ob vpadnicah, urejanje trgov in športnih površin ter igrišč v stanovanjskih soseskah. – površine za mirujoči promet: zagotoviti je potrebno ustrezen obseg in obliko javnih površin za mirujoči promet v bližini jedra naselja. – javni potniški promet se odvija po regionalni cesti, lokalni cesti in železnici. Ob regionalni cesti sta postajališči javnega potniškega prometa, ob lokalni cesti v južnem delu naselja pa še dve za lokalni promet. Železniška postaja se nahaja v severnem delu naselja.

(3)Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja – osnovno vodilo pri oblikovanju naselja je ohranjanje historičnega jedra in značilnih vedut v naselju ter kvalitetnih grajenih in naravnih prostorov. Poseben poudarek je na vzdrževanju oziroma vzpostavljanju kvalitete javnih površin kot prostora, kjer naj bi se odvijalo družbeno dogajanje. Novi posegi znotraj navedenih območij in v njihovi neposredni okolici morajo dosledno upoštevati oblikovne in morfološke značilnosti območja. Na območju naselbinske dediščine se upoštevajo pogoji spomeniško varstvene službe.

(4)Koncept zelenega sistema naselja – ohrani in razvije se območje za športne in rekreacijske dejavnosti v osrednjem delu naselja, kjer je predvidena izgradnja oziroma dograditev športno rekreacijskih površin. – ohranja se območje parka ob dvorcu Novo Celje kot objekt vrtnoarhitekturne dediščine. Dolgoročno se predvidi selitev proizvodne dejavnosti iz območja parka ob dvorcu Novo Celje na ustreznejšo lokacijo. – kot zeleni pas z zaščitno funkcijo varovanja pred vplivi hrupa s pomembnejših prometnih površin se predvidijo območja urejenih zelenih površin – gosta zasaditev na stiku s predvideno obvoznico na južni strani naselja. – na večjih območjih predvidenih širitev naselja za stanovanjsko pozidavo se predvidijo ustrezno velike vmesne zelene površine kot parkovne ureditve, otroška igrišča in površine za rekreacijo. Na stiku predvidenih območij stanovanjskih površin in proizvodnih con se ohranja vmesni zeleni tampon kot protihrupna bariera – varovanje pred širjenjem hrupa. Predvidijo se zasaditve ob vstopnih in zbirnih cestah naselja. Podobno urejanje se predvidi tudi na površinah za mirujoči promet.

(5)Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja – naselje Petrovče ima izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki je vezano na obstoječo centralno čistilno napravo (CČN) Kasaze. Omrežje se rekonstruira oziroma dogradi, kjer je to potrebno. – odpadki se zbirajo ločeno in odvažajo v Regijski center za ravnanje z odpadki v Celju. – hrupu so izpostavljena predvsem območja ob regionalni cesti in ob železnici. Na območju, kjer se stikata stanovanjska pozidava in trasa predvidene obvoznice, se predvidijo območja urejenih zelenih površin – zeleni pas z gosto zasaditvijo. Ob železnici na severni strani naselja se ohranijo obstoječi grajeni robovi. – skrajni jugovzhodni del leži v poplavnem območju visokih vod reke Savinje. Predvidena je izgradnja suhih zadrževalnikov, ki bodo locirani južno od območja urbanističnega načrta.

(6)Lokalni energetski koncept – na območju urbanističnega načrta Petrovče je izgrajeno javno plinovodno omrežje. V čim večji meri se kot energent ogrevanja pri novogradnjah ali rekonstrukcijah uporabi plin in obnovljivi viri energije.

(7)Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo – obstoječe naselje je opremljeno z gospodarsko javno infrastrukturo (elektro omrežje, javni plinovod, javni vodovod, javno kanalizacijsko omrežje, komunikacijsko omrežje). Za širitve poselitve kakor tudi za izboljšanje pogojev za bivanje in delo se predvidi ustrezna dograditev oziroma prenova posameznega omrežja.

(8)Koncept podrobnejše namenske rabe prostora – območja stanovanj se nahajajo v osrednjem delu naselja in predstavljajo pas predvidene širitve naselja. 2.8 Usmeritve za razvoj v krajini 51. člen (usmeritve za razvoj v krajini)

(1)Usmeritve so izdelane za razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire: kmetijstvo, gozdarstvo, vode, naravne vrednote, turizem in rekreacijo ter mineralne surovine.

(2)Na celotnem območju OŽ se prostorska razmerja med posameznimi rabami v krajini ohranjajo (kmetijske, gozdne površine).

(3)Cilji prostorskega razvoja krajine so: – ohraniti prepoznavnost kulturnih in naravnih kakovosti krajine, – izkoristiti in vzdrževati potencial za sedanje in prihodnje dejavnosti v krajini, – zagotoviti varno, privlačno in prijetno bivalno okolje. 2.8.1 Usmeritve za razvojna območja za posamezne dejavnosti, vezane na naravne vire 2.8.1.1 Zasnova kmetijstva 52. člen (zasnova kmetijstva)

(1)Strateški cilji razvoja kmetijstva so: vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske pridelave, zagotavljanje primernega dohodka za kmetije.

(2)OŽ bo ohranjala kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbujala kmetijsko rabo zemljišč zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine. Ključne usmeritve za razvoj kmetijstva v občini so: – spodbujanje osnovne kmetijske proizvodnje v smislu spodbujanja vlaganja v objekte, novo tehnologijo in izboljšavo zemljišč (hmeljarstvo, živinoreja, sadjarstvo, ekološka in integrirana pridelava hrane), – ohranjanje in spodbujanje naravi prijaznega kmetijstva, tj. spodbujanje obnove travniških sadovnjakov in pridelave sadja, spodbujanje integriranega poljedelstva in vrtnarstva, uvajanje paše na kmetijah, – spodbujanje sonaravnega in ekološkega kmetovanja, – spodbujanje razvoja čebelarstva, – usmeritev v razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

(3)Zasnova kmetijskih površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljišča. Na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom se razvija dopolnilne programe in kmetijsko dejavnost povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja, promocijo in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter trajnostno naravnanim turizmom. Na območjih prepoznanih kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine pa se ohranja obstoječo kmetijsko rabo in krajinske vzorce.

(4)Na območjih s slabšimi pridelovalnimi razmerami (hribovita, strma in slabše dostopna območja) je potrebno spodbujati kmetijsko rabo v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske dejavnosti. Na kmetijah se razvija dopolnilne dejavnosti in trajnostno naravnani turizem, kmetijstvo se preusmerja v integrirano in ekološko pridelavo.

(5)Na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki predstavljajo temelj proizvodnje hrane, je mogoča predvsem kmetijska raba. Trase infrastrukturnih objektov naj se usmerjajo na najboljša kmetijska zemljišča, le ko so izčrpane vse druge možnosti, pri čemer se jih naj prizadene v čim manjši možni meri. Druga kmetijska zemljišča je mogoče v skladu z usmeritvami tega dokumenta predvideti tudi za nekmetijske namene. Na kmetijskih površinah se lahko izvajajo agromelioracije in druge zemljiške operacije zunaj zavarovanih območij ohranjanja narave, skladno s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča.

(6)Nove infrastrukturne objekte se umešča v kmetijski prostor tako, da se najmanj prizadenejo najboljša kmetijska zemljišča. Pri umeščanju ali rekonstrukcijah linijskih objektov se v čim večji meri izkoristijo obstoječe ceste in poti. Trase infrastrukturnih objektov naj se v čim večjem obsegu izogibajo posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin, zlasti najkvalitetnejših njivskih površin, hkrati pa naj se z novimi posegi ne drobi posestna struktura. 2.8.1.2 Usmeritve za razvoj gozdarstva in varstvo gozdov 53. člen (zasnova gozdarstva)

(1)Zasnova gozdnih površin opredeljuje poleg večnamenskih lesno–proizvodnih gozdov še varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom. Kot varovalni gozdovi so razglašeni tisti gozdovi, ki v zaostrenih ekoloških razmerah varujejo sebe, svoje zemljišče in nižje ležeča zemljišča, pa tudi tisti gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena katerakoli druga ekološka funkcija.

(2)Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno–proizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč, pri čemer je odpiranje gozdov z gozdnimi cestami in vlakami uskladiti s službami, pristojnimi za varstvo gozdov.

(3)Na območjih z gozdom se ohranjajo sklenjene gozdne površine, zlasti v predelih zaraščajočih površin pa se ustvari razvojne možnosti za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer se gozd prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo, se varuje gozdne otoke in gozdne koridorje.

(4)OŽ bo ohranjala gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja, niso dopustne.

(5)Pri načrtovanju površin osnovnih namenskih rab stanovanj, proizvodnih dejavnosti in ostalih vrst rab, v katerih so prisotni bivalni, gospodarski, infrastrukturni ali športni objekti, ob površinah obstoječe osnovne namenske rabe gozda, je potrebno vzdolž površin osnovne namenske rabe gozda načrtno predvideti tudi varnostno oskrbni pas, ki zagotavlja predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi gozda, hkrati pa omogoča dostop do gozda.

(6)V okolici pomembnejših vodnih virov je potrebno ohraniti naravno drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa na območjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje.

(7)Posamično oziroma razpršeno lociranje objektov v gozdnem prostoru, katerih raba ni v skladu z osnovno namensko rabo gozdnega prostora, ni dovoljeno.

(8)V območjih za poselitev, kjer je v naravi še gozd, je do skrčitve gozda treba upoštevati predpise o gozdovih in gozdarstvu. 2.8.1.3 Usmeritve za upravljanje z vodami 54. člen (upravljanje z vodami)

(1)Na področju vodnega gospodarstva so glavne naloge načrtno gospodarjenje z vodo, zaščita vodnih virov, izboljšanje odtočnega režima in nadaljevanje urejanja vodotokov na najbolj kritičnih mestih, odpravljanje posledic erozije in hudourniškega delovanja ter ohranjanje in izboljšanje kakovosti površinskih in podzemnih vod.

(2)Vode se načeloma izkorišča za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter obnovljivosti naravnega vira ter varstva ekološkega, krajinskega in doživljajskega pomena voda v krajini.

(3)Z vidika varovanja voda ter vodnega in obvodnega prostora so predlagani sledeči ukrepi in usmeritve: – varovanje naravnega in sonaravnega odtočnega režima voda, – varovanje podzemnih vod, – zagotavljanje dolgoročnih in trajnih protierozijskih ukrepov, – načrtovanje protipoplavnih ukrepov na Savinji, Ložnici in ostalih vodotokih.

(4)Za poplavno ogrožena območja ob Savinji in Ložnici so izdelane karte razredov poplavne nevarnosti in ogroženosti, ki so razvidni iz prikaza stanja prostora.

(5)Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah

1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah
2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja na vodah
3. reda zunaj območij naselja sega najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča.

(6)Na vodnem ali priobalnem zemljišču posegi oziroma gradnja niso dovoljeni, razen v primerih, ki jih določa Zakon o vodah.

(7)Obstoječe naravne retencijske površine (poplavne površine izven naselij) je potrebno zavarovati pred nadaljnjo degradacijo oziroma poselitvijo.

(8)Ohranjati in vzdrževati je potrebno vegetacijske pasove ob vodotokih (hrbtenica zelenih sistemov v območjih intenzivne urbane ali agrarne rabe, preprečevanje širjenja površinskega onesnaženja v vodotoke). Na območjih kmetijskih obdelovalnih površin se na novo vzpostavlja in varuje obstoječe vegetacijske varovalne pasove (širine minimalno 5 m na vsako stran vodotoka). Pri kmetijski proizvodnji se upošteva kriterije za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetijstva in dobro kmetijsko prakso. Prepovedano je gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 metrov od meje brega voda 1. reda, in pet metrov od meje brega voda 2. reda.

(9)Naravne vodotoke ohranjati v pretežni meri v naravnem stanju, ohranjanje značilne vzdolžne razgibanosti vodotokov z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd. Renaturacija reguliranih vodotokov, kjerkoli je to možno in smiselno, predvsem na delih, kjer so predvidene večje rekreacijske površine ali v zaščitenih naravnih območjih, kjer imajo vodotoki velik pomen v krajinskem, ambientalnem in ekološkem smislu. 2.8.1.4 Zasnova turizma in rekreacije 55. člen (turizem in rekreacija)

(1)Razvija se različne oblike turizma, rekreacije in drugih prostočasnih dejavnosti, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave (pohodništvo, izletništvo, ogled naravnih znamenitosti, ekoturizem in izobraževanje) in varstvom kulturne dediščine (ogled kulturnih spomenikov in znamenitosti). Pri načrtovanju različnih vrst in oblik turističnih in prostočasnih dejavnosti je zaradi razvoja drugih dejavnosti v prostoru upoštevati varstvene režime v prostoru, naravne in ustvarjene kakovost krajine, obstoječe turistične in rekreacijske ureditve ter varstvo virov. Turistične dejavnosti je potrebno med seboj povezati in dopolnjevati. Objekti za potrebe turizma se umešča pretežno v območja naselij. Prednostna območja za turizem in rekreacijo so: – jama Pekel in Ponikovski kras, – športno rekreacijska območja (smučišče Liboje, plezališče Kotečnik, golf igrišče, reka Savinja, ribnik Vrbje z zaledjem, športni center Žalec in druga območja), – sprehajalne, kolesarske, učne poti in druge tematske poti (pot ob Savinji, hmeljska pot, zgodovinske poti do Škrlinovega gradu, rudarska pot Zabukovica–Liboje, ekološka učna pot Vrbje, ekološka učna pot Ložnica, ekološka učna pot Trje, lovska učna pot Rinka, ekološka učna pot Hrastje, Savinova sprehajalna pot, Srčna pot ob Savinji in ribniku Vrbje, gozdno geološka učna pot nad jamo Pekel, mreža kolesarskih poti iz 16. člena tega odloka in druge), – kulturno-zgodovinski turizem (Novo Celje, območja taborskih in cerkvenih kompleksov, Arheološki park z Rimsko nekropolo, Plevna, Škrlinov grad, zgodovinska mestna in vaška središča, Rudarski muzej Zabukovica–Liboje, z enotami v Migojnicah, Grižah, Zabukovici in Libojah, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva, Savinova hiša). 2.8.1.5 Mineralne surovine 56. člen (mineralne surovine)

(1)Na območju OŽ so naslednja območja pridobivalnega prostora: – območje kamnoloma apnenca in dolomita Velika Pirešica, – območje kamnoloma apnenca in dolomita Liboje, – območje bentonita in tufa Zaloška Gorica.

(2)Predvidena je širitev obstoječega pridobivalnega prostora v Veliki Pirešici in Libojah ob upoštevanju okoljskih, naravovarstvenih ciljev in ostalih vplivov na okolje.

(3)Ureditev novih pridobivalnih prostorov je možna ob zagotovitvi predhodnih ustreznih preveritev in utemeljitev (ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov ter sprotna oziroma končna sanacija z rekultivacijo). 2.8.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih 57. člen (ohranjanje prepoznavnosti)

(1)Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti je treba ohranjati krajinske prvine in naravne procese ter rabo prostora, s katero bodo ohranjene najpomembnejše prvine prepoznavnosti in naravne kakovosti.

(2)Za območja prepoznavnosti oziroma njihove dele, za katere bo potrebna sanacija ali pa bodo zanje podane razvojne pobude, se pripravijo OPPN, ki bodo temeljili na prostorskih oziroma krajinskih preveritvah in utemeljitvah.

(3)Ohranjanje prepoznavnosti krajin oziroma prostora bo OŽ zagotavljala na celotnem območju, predvsem na območjih prepoznavnosti ohranjanja narave ter na območjih kompleksnega varstva kulturne dediščine. Za prepoznavnost prostora občine je treba zagotavljati predvsem ohranjanje gozdnih območij, zgradbo in simbolne pomene krajin ter značilne arhitekturne člene in njihovo umeščenost v prostor (cerkve na vrhovih gričev, skupine kozolcev). 58. člen (kulturna dediščina)

(1)Na območju OŽ se nahaja 568 registriranih enot kulturne dediščine.

(2)V OŽ se z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnava dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in kot razvojni dejavnik in prostorski potencial.

(3)Večino propadajočih enot kulturne dediščine predstavljajo opuščene kmečke hiše in kozolci, za katere je potrebno poskrbeti in jih obnoviti zlasti tam, kjer tvorijo značilne ambiente v okviru naselij, saj le-ti pomembno vplivajo na prepoznavnost prostora.

(4)Dediščina se varuje glede na tip (arheološka dediščina, naselbinska dediščina, stavbna dediščina, etnološka dediščina, memorialna dediščina, vrtnoarhitekturna dediščina) in glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina).

1. člen (ohranjanje narave) Ohranjanje narave je treba zagotavljati na celotnem območju OŽ, predvsem pa na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja poseben status: – zavarovana območja (krajinski parki, naravni spomeniki), – naravne vrednote številnih zvrsti (površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna in oblikovana naravna vrednota); naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti), – pričakovane naravne vrednote: karbonati (na teh območjih bodo pristojne institucije spremljale posege v naravo, zlasti zemeljska dela, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. Namen spremljanja zemeljskih del je odkrivanje, zagotavljanje dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje na novo odkritih naravnih vrednot), – biotska raznovrstnost (varujejo se rastline, živali in habitatni tipi ter prvine biotske raznovrstnosti krajine (ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo se krajinska pestrost in tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na obravnavanem območju se kot taki značilni elementi krajine pojavljajo: visokodebelni travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in manjše skupine dreves v odprti krajini, živice, omejki, obrežna vegetacija ob potokih in rekah, vrtače), – ekološko pomembna območja (na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši), – posebna varstvena območja (območja Natura 2000). 2.8.3 Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja
2. člen (območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)

(1)Na območju OŽ so naslednja območja potencialnih naravnih nesreč: poplavna območja, plazljiva in erozijska območja opredeljena v Prikazu stanja prostora. Na območjih z izrazito naravno dinamiko se bo varne življenjske razmere omogočalo s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja, sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.

(2)Poplavna območja v OŽ so v obvodnem prostoru Savinje in Ložnice. Pomembnejši vodotoki so še Pirešica, Podvinska-Žalska struga, Artišnica, Libojska Bistrica in Lava. Med stoječimi vodami je pomemben ribnik Vrbje. Poplavna varnost v Spodnji Savinjski dolini, vezana na vodotok Savinja, se rešuje v okviru državnega lokacijskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti.

(3)Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.

(4)Vsa območja za zaščito in reševanje na območju OŽ so opredeljena v občinskem načrtu zaščite in reševanja. Opredeljena so območja za: – pokop ljudi: na obstoječih pokopališčih Ponikva, Galicija, Žalec, Gotovlje, Šempeter in Griže, – pokop kadavrov: Borovje, – deponijo ruševin: kamnolom Velika Pirešica, – evakuacijo: na območjih varnih in dostopnih delov naselij kot so športna igrišča in parkirišča. 2.8.4 Območja in objekti za potrebe obrambe 61. člen (območja in objekti za potrebe obrambe)

(1)Na območju OŽ se upošteva območje izključne ter omejene in nadzorovane rabe prostora z varnostnim območjem Zaloška Gorica ter območje izključne in možne izključne rabe Mrzlica.

(2)Območja izključne rabe prostora za potrebe obrambe so obstoječa in načrtovana območja, namenjena izključno obrambnim potrebam, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.

(3)Območja možne izključne rabe za potrebe obrambe so območja, ki so primarno namenjena drugim potrebam. V izrednem ali vojnem stanju in krizi ter v miru za usposabljanje pa se jih lahko uporabi za obrambne potrebe, oziroma so za obrambne potrebe v souporabi.

(4)Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so nujne