Odredba o programu pripravništva in strokovnega izpita za poklic psiholog/psihologinja v zdravsteni dejavnosti, stran 8260.

Na podlagi tretjega odstavka

1. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF in 14/13) ter drugega odstavka
2. člena in prvega odstavka
3. člena Pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/04, 38/06, 84/09, 107/10 – ZPPKZ in 42/12) izdaja minister za zdravje O D R E D B O o programu pripravništva in strokovnega izpita za poklic psiholog/psihologinja v zdravstveni dejavnosti I. UVODNE DOLOČBE
4. člen Ta odredba določa program obsega in vsebine pripravništva ter znanj in spretnosti, ki jih pripravnik pridobi za poklic psiholog/psihologinja v zdravstveni dejavnosti.
5. člen Zdravstveni zavod, zasebni zdravstveni delavec in drug zavod, ki opravlja zdravstveno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: delodajalec), organizira usposabljanje pripravnika tako, da lahko usvoji predpisana znanja in spretnosti iz tega programa.
6. člen Pripravnik si pridobiva znanja in spretnosti, potrebna za samostojno opravljanje del in nalog s področja, za katerega se usposablja, tako, da: – opravlja posamezne naloge pod vodstvom mentorja ali drugega za to določenega strokovnega sodelavca, – proučuje strokovno literaturo in predpisano gradivo za posamezno vsebinsko področje, določeno s programom pripravništva, – se udeležuje izobraževanj, posebej organiziranih za pripravnike, – obravnava posamezna vprašanja na posvetih z mentorjem, – se udeležuje izobraževanj s posameznih strokovnih področij.
7. člen Pripravništvo traja dvanajst mesecev, od tega: – prve tri mesece pri delodajalcu, – najmanj štiri mesece kroženje pri izvajalcih, ki opravljajo psihološko dejavnost v okviru zdravstvene dejavnosti, od tega pri posameznem izvajalcu najmanj en mesec in vsaj tri dni v tednu. Kroženje se načrtuje individualno z upoštevanjem potreb in usmeritev posameznega pripravnika. II. VSEBINE IN OBSEG PROGRAMA PRIPRAVNIŠTVA A) Področje upravljanja, organizacije dela, poslovanja in varstva pri delu
8. člen Pripravnik poglobi znanje iz vsebin organizacije dela in upravljanja pri delu tako, da: – spozna dejavnost, organiziranost in delovanje zdravstvenih zavodov, izvajalcev zasebne zdravstvene dejavnosti in drugih javnih zavodov, – se seznani s splošnimi akti delodajalca, ki urejajo dejavnost, organizacijo dela, delovna razmerja in varstvo pri delu. B) Psihološko delo na posameznih strokovnih področjih
9. člen Pripravnik se usposobi za opravljanje psihološkega dela v zdravstvu tako, da obvlada naslednja znanja in spretnosti: Kliničnopsihološko ocenjevanje: – vzpostavitev učinkovitega delovnega odnosa s pacientom, – izbira, uporaba in osnove razlag ustreznih metod za psihološko ocenjevanje otrok, mladostnikov in odraslih (strukturirano opazovanje, klinični intervjuji, standardizirani psihološki preizkusi), – ocenjevanje socialnega (družina, vzgojno-izobraževalno in delovno okolje) in kulturnega konteksta, – poznavanje procesa ocenjevanja delovnega konteksta (ocena obremenitev in ocena obremenjenosti), – poznavanje procesa ocenjevanja delazmožnosti za različne namene. Psihološka formulacija problema: – opredelitev obravnavanega problema in okoliščin, – medsebojno povezovanje podatkov, pridobljenih v procesu kliničnopsihološkega ocenjevanja, – sodelovanje v multidisciplinarnih timih strokovnjakov pri obravnavi pacienta. Psihoterapija, psihološka rehabilitacija in druge oblike psihološke pomoči: – poznavanje oblik psihološke pomoči otrokom, mladostnikom in odraslim, ki ustrezajo obravnavanemu problemu in življenjskim okoliščinam pacienta, – poznavanje indikacij in kontraindikacij za posamezne oblike psihološke pomoči, – promocijske aktivnosti v dejavnosti varovanja zdravja delavcev in uporaba humanizacijskih ukrepov. Psihološko raziskovanje: – identifikacija in kritično ocenjevanje izsledkov raziskav, – razumevanje kvalitativnih in kvantitativnih pristopov v kliničnopsihološkem raziskovanju, – občutljivost za etične vidike raziskovanja. Druge strokovna in osebna znanja ter spretnosti: – poznavanje in raba etičnih načel pri kliničnopsihološkem delu, – upoštevanje razmerja moči med strokovnjakom in pacientom ter razumevanje vpliva raznolikosti in socialnih neenakosti na posameznika, – prepoznavanje in obvladovanje učinka lastnega vrednostnega sistema, osebnostnih lastnosti in čustvenih stanj na doživljanje in ravnanje pri kliničnopsihološkem delu, – delo na ravni dosežene strokovne usposobljenosti in upoštevanje lastnih omejitev, – skrb za stalno strokovno izpopolnjevanje, – poznavanje načinov projektnega dela, – poznavanje izobraževalnih pristopov v javnem zdravju, – poznavanje načinov komuniciranja z javnostjo, – vključevanje v procese supervizije in intervizije. III. PROGRAM STROKOVNEGA IZPITA
10. člen Program strokovnega izpita obsega preverjanje teoretičnih in praktičnih znanj iz naslednjih področij: – strokovnih vsebin s področja psihološke dejavnosti v zdravstvu, – prve pomoči, – socialne medicine, – osnov pravne ureditve s področja zdravstvene dejavnosti, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.
11. člen Strokovne vsebine s področja psihološke dejavnosti v zdravstvu obsegajo: – klinično psihologijo, – psihopatologijo, – zdravstveno psihologijo, – kliničnopsihološko ocenjevanje, – psihološko formulacijo problema, – psihoterapijo, psihološko rehabilitacijo in druge oblike psihološke pomoči, – psihološko raziskovanje in – etična pravila.
12. člen Področje prve pomoči obsega: – organizacijo in nudenje prve pomoči v rednih in izrednih razmerah, – teoretično usposobljenost za nudenje prve pomoči, – pravne vidike nudenja prve pomoči poškodovanim in nenadno zbolelim, – organizacijske ukrepe v rednih in izrednih razmerah, – prepoznavanje različnih vrst poškodb (zlomov, krvavitev, šokovnih stanj, stanj motene zavesti, opeklin, omrzlin, podhladitev, vročinske kapi, poškodb z električnim tokom, poškodb z jedkovinami, zastrupitev, nezavesti, znakov klinične in biološke smrti), – ukrepe prve pomoči pri poškodovancih in nenadno zbolelih (zavarovanje, prenašanje, prevoz poškodovancev in nenadno zbolelih; način imobilizacije udov, hrbtenice, ukrepi pri šoku, pri topih poškodbah kože in podkožja, pri poškodbah glave, prsnega koša, trebuha, zunanjih krvavitvah, opeklinah in vročinski kapi, omrzlinah in podhladitvah, pri poškodbah z električnim tokom, pri stanjih motene zavesti).
13. člen Področje socialne medicine obsega: – krepitev zdravja (način ohranjanja zdravja, možnosti za krepitev zdravja, pomen zdravja kot osebne in družbene vrednote, vrste sodobnih metod in učnih pripomočkov v vzgoji za zdravje in njihov pomen v zdravstveni vzgoji), različne deklaracije, listine in kodekse o zdravju, – interdisciplinarno vlogo socialne medicine, socialno patologijo, razliko med modernimi in klasičnimi socialnimi boleznimi, opredelitev skrbi za rizične skupine prebivalstva, bistvo preprečevanja socialnih bolezni in povezovanje socialne medicine z drugimi strokami, – pomen in namen statistike v zdravstvu, dokumentacijo in informacijski sistem v zdravstvu, statistična opazovanja, obdelavo podatkov, prikazovanje podatkov, pozitivnih in negativnih kazalcev zdravstvenega stanja prebivalstva, pomen in delitev demografske statistike, – pravice, odgovornosti in obveznosti na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.
14. člen Osnove pravne ureditve s področja zdravstvene dejavnosti, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja obsegajo: – ustavne pravice in temeljne svoboščine v zvezi z zdravstvenim varstvom in zdravstvenim zavarovanjem, – temeljne določbe ustave o državni ureditvi kot podlagi organiziranosti zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in zdravstvene dejavnosti, – pravne vire s področja zdravstva, – organizacijo zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti, – zdravstveno zavarovanje, – organizacijske oblike zdravstvene dejavnosti, vrste zdravstvenih zavodov in notranjo organiziranost, – pravice in dolžnosti zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev ter njihovo združevanje v zbornice in strokovna združenja, – nadzor nad delom zdravstvenih zavodov in zdravstvenih delavcev ter ostale oblike nadzora v zdravstvu, – pravice in dolžnosti pacientov ter postopek uveljavljanja njihovih pravic, – druga področja zdravstvene dejavnosti (lekarniško dejavnost, področje duševnega zdravja, zdravil, preskrbe s krvjo in krvnimi pripravki ter s človeškimi tkivi in celicami, namenjenimi za zdravljenje, zdravilske dejavnosti, nalezljivih bolezni, presaditev delov človeškega telesa zaradi zdravljenja), – varnost in zdravje pri delu, – zbirke podatkov v zdravstvu, – odškodninsko odgovornost v zdravstvu, – kazniva dejanja zoper človekovo zdravje. IV. KONČNA DOLOČBA
15. člen Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 0070-35/2013/6 Ljubljana, dne
16. julija 2013 EVA 2013-2711-0025 Tomaž Gantar l.r. Minister za zdravje Kazalo Na vrh