← Slovenija

Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Šentrupert, stran 9093.

Na podlagi

  1. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 – ZPNačrt-A, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZPNacrt-B, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 – ZPNačrt-C) in v skladu s
  2. členom Statuta Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 12/07, 102/09) ter
  3. členom Poslovnika Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 23/07, 102/09) je Občinski svet Občine Šentrupert na
  4. redni seji dne
  6. 2013 sprejel O D L O K o Občinskem prostorskem načrtu Občine Šentrupert
  7. UVODNE DOLOČBE
  8. člen S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Šentrupert (v nadaljevanju: OPN Občine Šentrupert). Strokovna gradiva za OPN Občine Šentrupert je izdelal URBI d.o.o., Oblikovanje prostora, Ljubljana, v obdobju 2008–
  10. člen Občinski prostorski načrt (OPN) je prostorski akt, s katerim Občina Šentrupert določa usmeritve za urejanje prostora (strateški del OPN) ter prostorske izvedbene pogoje za graditev in poseganje v prostor (izvedbeni del OPN). Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta je podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.
  11. člen OPN Občine Šentrupert vsebuje: I. ODLOK O OPN

(1)Besedilo odloka o OPN s prilogami
(2)Grafični prikazi OPN v samostojni mapi 50 x 70 cm z naslednjo vsebino: Naslovnica Vsebina grafičnega dela OPN Strateški del OPN 0-01 Zasnova prostorskega razvoja občine, merilo 1:50.000 0-02 Zasnova gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:50.000 0-03 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, merilo 1:50.000 0-04 Usmeritve za razvoj v krajini, merilo 1:50.000 0-05 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, merilo 1:50.000 0-06 Okvirna območja naselij, merilo 1:50.000 0-07 Strateške razvojne površine za naselja Šentrupert, Slovenska vas in Rakovnik pri Šentrupertu, merilo 1:10.000 Izvedbeni del OPN 1.01 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, merilo 1:50.000 1.02 Pregledna karta naselij Občine Šentrupert z okrajšavami imen naselij v oznakah EUP, merilo 1:50.000 2.01 Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:50.000 3.01 do 3.16 Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, merilo 1:5.000 4.01 do 4.16 Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:5.000 5.01 Pregledna karta občine s prikazom območij OPPN, merilo 1:50.000 Legenda II. PRILOGE OPN OPN Občine Šentrupert vsebuje naslednje priloge: 31 izvleček iz državnega strateškega prostorskega načrta 32 prikaz stanja prostora 33 strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta 34 smernice in mnenja 35 obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta 36 povzetek za javnost 37 okoljsko poročilo. DIGITALNI PODATKI OPN Digitalna vsebina OPN Občine Šentrupert obsega digitalne datoteke posameznih sestavin grafičnih prikazov OPN ter rastrske datoteke, ki ustrezajo analogni obliki OPN. Digitalni grafični prikazi so izdelani in prikazani na geodetski podlogi zemljiškega katastrskega prikaza (ZKP, GURS 2012) v natančnosti merila 1:5.000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo. Digitalni zapis je izdelan v skladu s tehničnimi pravili za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v digitalni obliki, vir: MOP,
  4. člen OPN Občine Šentrupert določa:
  5. UVODNE DOLOČBE
  6. STRATEŠKI DEL OPN OBČINE ŠENTRUPERT 2.
  7. Izhodišča prostorskega razvoja občine 2.1.
  8. Osnovne ugotovitve o stanju, težnjah in možnostih prostorskega razvoja 2.1.
  9. Razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije 2.1.
  10. Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin 2.1.
  11. Cilji skladnega prostorskega razvoja občine 2.
  12. Zasnova prostorskega razvoja občine (grafični prikaz na karti 0-01) 2.2.
  13. Omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij 2.2.
  14. Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti 2.2.
  15. Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji 2.2.
  16. Druga za občino pomembna območja 2.2.
  17. Urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt 2.
  18. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena (grafični prikaz na karti 0-02) 2.3.
  19. Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje 2.3.
  20. Zasnova prometne infrastrukture 2.3.
  21. Zasnova elektronskih komunikacij 2.3.
  22. Zasnova energetske oskrbe 2.3.
  23. Zasnova vodooskrbe 2.3.
  24. Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod 2.3.
  25. Zasnova ravnanja z odpadki 2.3.
  26. Zasnova infrastrukturnega opremljanja vinogradniških območij 2.
  27. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (grafični prikaz na kartah 0-03 in 0-06) 2.4.
  28. Okvirna območja naselij in območij razpršene poselitve 2.4.
  29. Usmeritve za razvoj naselij 2.4.
  30. Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih 2.4.
  31. Usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene poselitve 2.4.
  32. Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij 2.4.
  33. Območja, za katera se bo izvajala celovita prenova 2.4.
  34. Usmeritve za območja za strateški razvoj naselij (grafični prikaz na karti 0-07) 2.
  35. Usmeritve za razvoj v krajini (grafični prikaz na karti 0-04) 2.5.
  36. Usmeritve za razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire 2.5.
  37. Usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja 2.5.
  38. Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti 2.
  39. Usmeritve za določitev namenske rabe prostora (grafični prikaz na karti 0-05) 2.
  40. Koncept prostorskega razvoja naselja Šentrupert 2.7.
  41. Območje prostorskega razvoja naselja Šentrupert 2.7.
  42. Koncept podrobnejše namenske rabe 2.7.
  43. Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa 2.7.
  44. Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja 2.7.
  45. Koncept zelenega sistema naselja 2.
  46. Usmeritve za prostorske izvedbene pogoje – PIP 2.
  47. Usmeritve za Občinske podrobne prostorske načrte – OPPN
  48. IZVEDBENI DEL OPN OBČINE ŠENTRUPERT 3.
  49. Splošne določbe 3.
  50. Skupni prostorski izvedbeni pogoji 3.2.
  51. Prostorski izvedbeni pogoji za namensko rabo prostora (namembnosti in vrste posegov) 3.2.
  52. Tolerance glede namenske rabe prostora 3.2.
  53. Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo 3.2.
  54. Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje 3.2.
  55. Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo 3.2.
  56. Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo 3.2.
  57. Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno dobro 3.2.
  58. Prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, varstvo okolja in varstvo naravnih dobrin 3.2.
  59. Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 3.2.
  60. Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje zdravja 3.2.
  61. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN 3.
  62. Usmeritve za OPPN 3.
  63. Posebni prostorski izvedbeni pogoji 3.
  64. Posebni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva okolja – ukrepi za preprečitev, omilitev in odpravo posledic vplivov na okolje (omilitveni ukrepi) 3.5.
  65. Posebni prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje narave
  66. USMERITVE ZA URESNIČEVANJE OPN
  67. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Tabele, ki so sestavni del odloka: Tabela 1-1: Enote urejanja prostora – poselitev Tabela 1-2: Enote urejanja prostora – odprti prostor Tabela 1-3: Enote urejanja prostora – območja mineralnih surovin Tabela 2-1: Območja urejanja z OPPN Tabela 2-2: Območja urejanja z državnimi prostorskimi akti – DPA Tabela 3: Nezahtevni in enostavni objekti
  68. člen Z OPN Občine Šentrupert se prostorsko ureja območje celotne Občine Šentrupert.
  69. STRATEŠKI DEL OPN OBČINE ŠENTRUPERT 2.
  70. Izhodišča prostorskega razvoja občine 2.1.
  71. Osnovne ugotovitve o stanju, težnjah in možnostih prostorskega razvoja
  72. člen Občina Šentrupert z 2807 prebivalci v 25 naseljih na območju 49 km2 sodi med manjše slovenske občine. Povprečna gostota je 57 prebivalcev/km2 z večjimi razlikami med poseljenostjo ravninskega dela občine – Mirnske kotline in poseljenostjo gričevnatega Posavskega hribovja. Prostorski razvoj na območju Občine Šentrupert se je v zadnjih 20 letih izvajal v okvirih prostorskega plana Občine Trebnje za obdobje 1986–
  73. Občina Trebnje je deloma dopolnjevala prostorski plan tudi na območju nove Občine Šentrupert, vendar z manjšimi spremembami in dopolnitvami. Obseg stavbnih zemljišč za prostorski razvoj je večinoma izkoriščen, tako da ima Občina Šentrupert relativno malo nezazidanih stavbnih zemljišč, kar vpliva tudi na trg stavbnih zemljišč in možnosti razvoja. Težnje prostorskega razvoja zadnjega obdobja so gradnja stanovanj za lastne potrebe in za trg, gradnja objektov za trgovino, proizvodne dejavnosti in storitve. Prav tako je močan interes za gradnjo zidanic, vendar večinoma kot sekundarno bivališče. Interes za nakup stanovanj je relativno majhen, saj je večina interesov za stanovanja usmerjena v novogradnje stanovanjskih stavb. Interes za gradnjo trgovskih objektov je prisoten predvsem od drugod – izven občine. Interes za gradnjo proizvodnih dejavnosti in storitev je prisoten večinoma iz območja občine in sosednjih območij, razvojni interes iz drugih urbanih središč je manjši. Prostorske možnosti za razvoj iz vidika prometne dostopnosti in komunalnega opremljanja imajo naselja ob prometnih koridorjih: ob državni cesti Mirna–Mokronog–Sevnica to je v koridorju vzhod–zahod. Glede na dosedanji razvoj, infrastrukturne možnosti opremljanja, fizično geografske možnosti in cilje razporeditve dejavnosti imajo prednostni položaj za načrten dolgoročen razvoj naslednja naselja: Šentrupert, Slovenska vas in Prelesje. Možnosti za prostorski razvoj ima tudi območje nekdanjega vojaškega skladišča pri Jesenicah s prestrukturiranjem v območje za proizvodne dejavnosti. Zaradi infrastrukturne opremljenosti (železnica), primerne oddaljenosti od naselij in neizpostavljene lege ima območje tudi potencial za nadaljnjo širitev. Možnosti prostorskega razvoja v občini so omejene z varstvom kvalitetnih kmetijskih zemljišč in z območji ohranjanja narave. Možnosti prostorskega razvoja naselij omejujejo tudi fizične omejitve kot so razgibanost terena in poplavna dolinska območja. 2.1.
  74. Razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije
  75. člen Razvojni interesi države in regije na območju Občine Šentrupert so: širitev zaporov na Dobu, gradnja daljnovoda Beričevo–Krško 2 x 400 kV in regionalne cestne povezave. Medobčinski razvojni interesi so: sodelovanje pri urejanju Centra za ravnanje z odpadki Globoko v Občini Trebnje. Lokalni razvojni interesi so: – nova razvojna območja za dolgoročno širitev občinskega in lokalnih središč, – zagotovitev novih območij za razvoj gospodarskih dejavnosti in storitev, – zagotovitev novih območij za bivanje, – določitev novih stavbnih zemljišč za krajevne razvojne potrebe v drugih naseljih, – izboljšava krajevnega prometnega omrežja in umirjanje prometa v jedrih naselij, – izboljšava komunalnega in energetskega omrežja. 2.1.
  76. Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin
  77. člen Občina Šentrupert si bo s sosednjimi občinami prizadevala za skupno izboljšavo in ureditev infrastrukture, prednostno pa na področju prometnih razmer, odvajanja in čiščenja odpadnih vod ter odlaganju odpadkov. Ureditve skupnega pomena so: rekonstrukcije nekaterih odsekov cestnega omrežja, skupno urejanje odlagališča odpadkov. 2.1.
  78. Cilji skladnega prostorskega razvoja občine
  79. člen Pomembnejši skupni interesi in cilji prostorskega razvoja Občine Šentrupert so:
  80. zagotavljanje površin za skladen in trajnostni dolgoročni prostorski razvoj naselij, za potrebe zaposlitve in bivanja,
  81. zagotavljanje površin za razvoj občinskega središča z območji zaposlitve (proizvodne dejavnosti, storitve, dejavnosti prometa, trgovina), krepitvijo centralnih dejavnosti, površinami za bivanje,
  82. zagotavljanje površin za razvoj pomembnejših lokalnih središč s krepitvijo centralnih dejavnosti in površinami za bivanje,
  83. zagotavljanje površin za razvoj lokalnih središč s krepitvijo centralnih dejavnosti in površinami za bivanje,
  84. zagotavljanje površin in drugih pogojev za razvoj gospodarskih dejavnosti in drugih oblik zaposlitve,
  85. zagotavljanje površin in drugih pogojev za turistični razvoj, športa in rekreacije ter z njimi povezanih spremljajočih dejavnosti,
  86. spodbujanje stanovanjske gradnje z istočasnim zagotavljanjem ustreznih javnih površin in javne infrastrukture za zadovoljevanje lokalnih stanovanjskih potreb,
  87. razvijanje ustreznih sistemov mešane rabe prostora v vaških naseljih s ciljem ohranjanja poselitve na podeželju in spodbujanja razvoja dopolnilnih dejavnosti,
  88. varovanje vodnih virov,
  89. spodbujanje prenove vaških jeder in drugih območij skladno z vrednotami ohranjanja kulturne dediščine,
  90. razvijanje kolesarskih, peš in drugih daljinskih rekreacijskih povezav med posameznimi območji aktivnosti (kulturnih, športno-rekreacijskih, izobraževalnih, upravnih, stanovanjskih itd.),
  91. omejevanje nakupovalnih središč v vaških naseljih, ki bi neustrezno vplivala na krajevni razvoj,
  92. izboljšanje prometnih povezav in umirjanje prometa v jedrih naselij,
  93. izboljšanje komunalne urejenosti naselij in celovita infrastrukturna ureditev novih območij poselitve,
  94. izboljšanje bivalnih in delovnih razmer,
  95. izboljšanje urejenosti javnih površin naselij in njihove opreme,
  96. zagotavljanje ustreznih javnih površin za različno javno rabo. Cilji občine v urejanju prostora z vidika varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščite in reševanja ter obrambe so:
  97. razmeščanje dejavnosti v prostor izven območij potencialnih žarišč,
  98. ustrezno upravljanje primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter nadzorovanje aktivnosti, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče,
  99. zagotavljanje ustreznih prostorskih rešitev za zmanjševanje posledic morebitnih nesreč v naseljih, ki so ogrožena zaradi poplav, plazov, potresov, požarov. 2.
  100. Zasnova prostorskega razvoja občine (grafični prikaz na karti 0-01) 2.2.
  101. Omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij
  102. člen Omrežje naselij v Občini Šentrupert tvorijo funkcijski tipi naselij:
  103. občinsko središče z dejavnostmi: upravne funkcije lokalne ravni in nekatere funkcije upravne enote, oskrbne in storitvene dejavnosti lokalnega merila, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje, glasbena šola, drugo izobraževanje, knjižnica, zdravstveni dom, lekarna, dom za starejše občane, prostori za kulturne dejavnosti. Občinsko središče je naselje Šentrupert. Razvijalo se bo v občinsko središče in krepilo svojo vlogo v omrežju naselij. Sedanje funkcije se bodo dopolnjevale z novimi dejavnostmi in krepile v smislu kakovosti in turistične ponudbe.
  104. lokalno središče ožjega pomena z dejavnostmi: osnovna oskrba, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje, prostor za kulturne dejavnosti. Lokalni središči pomembni za Občino Šentrupert sta naselji Slovenska Vas in Prelesje ob regionalni cesti in železnici. V naseljih se bodo sedanje funkcije dopolnjevale z novimi dejavnostmi in krepile v smislu kakovosti.
  105. druga naselja: podeželska, vaška naselja s pretežno kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnostjo v okviru kmečkih gospodarstev. Druga naselja so: Bistrica, Brinje, Dolenje Jesenice, Draga pri Šentrupertu, Gorenje Jesenice, Hom, Hrastno, Kamnje, Mali Cirnik pri Šentjanžu, Okrog, Rakovnik pri Šentrupertu, Ravnik, Roženberk, Straža, Škrljevo, Trstenik, Vesela gora, Vrh, Zabukovje, Zaloka, Kostanjevica, Ravne nad Šentrupertom. Druga naselja v občini se predvsem notranje razvijajo in dopolnjujejo za potrebe lokalnega prebivalstva. Razvija se predvsem dopolnilne dejavnosti in storitve ter krepi naselja v smislu kakovosti. 2.2.
  106. Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti
  107. člen Prostorski razvoj Občine Šentrupert je načrtovan relativno zmerno. Večje razvojne površine so načrtovane med regionalno cesto in železnico (Slovenska vas–Prelesje) za potrebe širšega gravitacijskega območja. Načrtovanje stavbnih zemljišč obsega pretežno dopolnjevanje in zaokroževanje obstoječih poselitvenih območij za krajevne potrebe ter zmanjševanje stavbnih zemljišč zaradi neugodnega terena za graditev. Prednostna razvojna območja so: – v naselju Šentrupert: površine za razvoj centralnih dejavnosti (osnovno izobraževanje, komunalne dejavnosti, gasilski dom, zelene površine – muzej na prostem), površine za organizirano gradnjo stanovanjskih hiš; – v naseljih Slovenska vas - Rakovnik - Prelesje: površine za razvoj centralnih dejavnosti in organizirano večstanovanjsko gradnjo, površine za manjše gospodarske cone, površine za razvoj trgovine in drugih storitev; – območje zapora Dob: površine za razvoj kmetijske pridelave zelenjave v okviru izvrševanja kazni zapora, širitev površin za zapore; – območje nekdanjega vojaškega območja Ciganska Dolina pri Bistrici: spreminjanje degradiranih površin in razvoj gospodarske cone za lesno-predelovalno industrijo. 2.2.
  108. Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji
  109. člen Prometne povezave regionalnega pomena potekajo v smeri vzhod–zahod; z državno regionalno cesto Trebnje–Mirna–Mokronog–Sevnica in z železnico Trebnje–Mirna–Sevnica. Železniška proga poteka po južnem delu občine in povezuje Trebnje in Sevnico. Železniško postajališče Šentrupert je v Slovenski vasi. V prečni smeri je pomembna cestna regionalna povezava od Šentruperta do Slovenske vasi. Druge občinsko pomembne lokalne ceste so v smereh proti sosednjim občinam. Občina si bo prizadevala za ureditev in izboljšanje prometnih razmer na lokalnih cestah. Z načrtovanimi obvoznicami okoli Šentruperta je potrebno razrešiti promet skozi jedro Šentruperta. 2.2.
  110. Druga za občino pomembna območja
  111. člen Druga za občino pomembna razvojna območja so območja pridobivanja mineralnih surovin v Zabukovju in v Dragi pri Šentrupertu ter za turistični razvoj pomembna območja ohranjanja narave ter vinogradniška območja. 2.2.
  112. Urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt
  113. člen Šentrupert je z gotsko cerkvijo sv. Ruperta in osrednjim trgom naselje, ki ima značilnosti urbanega naselja. Za naselje Šentrupert se pripravi urbanistični načrt. 2.
  114. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena (grafični prikaz na karti0-02) 2.3.
  115. Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje
  116. člen Infrastrukturna omrežja se razvijajo v skladu s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Območja z neustrezno ali zastarelo komunalno in energetsko opremo se postopoma sanira in dopolnjuje, prednostno pa se izboljšuje v smeri preprečevanja onesnaženja in zmanjševanja obremenitev okolja in vpliva na zdravje ter vpliva na naravne vrednote in kulturno dediščino. Na stavbnih zemljiščih, ki so načrtovana za bodoče – novo opremljanje ali preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne, energetske infrastrukture in telekomunikacij. Pri poseganju v prostor je potrebno upoštevati varstvene pasove in pogoje upravljavcev gospodarske javne infrastrukture. Infrastrukturna omrežja naj se načrtujejo izven varovanih območij narave ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. 2.3.
  117. Zasnova prometne infrastrukture
  118. člen Državne regionalne prometne povezave potekajo v smeri vzhod–zahod. Cesta in železnica potekata ena ob drugi skozi naselja Mirna–Slovenska vas–Bistrica z nadaljevanjem proti Sevnici in proti JV – proti Mokronogu. Z državno cesto je povezano tudi občinsko središče Šentrupert. Skozi občino poteka železnica Trebnje–Mirna–Slovenska vas–Sevnica. Železniško omrežje ostaja v bodoče v obstoječem koridorju. Lokalno prometno omrežje je v občini relativno dobro razvejano in večinoma kakovostno urejeno. V posameznih naseljih se za izboljšanje prometne dostopnosti in varnosti načrtujejo nove povezave in rekonstrukcije odsekov. Dosedanji, pogosto parcialni aditivni način širitve naselij je prerasel prvotno, tradicionalno zasnovo in zmogljivosti prometnega omrežja, ki ne ustreza več sedanjim potrebam. Zavedajoč se problemov v prostoru in dosedanjih procesov, se nova poselitev in prometno omrežje načrtujeta istočasno. V povezavi z urejanjem novih razvojnih območij so zasnovane nove prometne povezave, ki so osnova za bodoče urejanje teh območij. V Šentrupertu, Slovenski vasi in Prelesju, kjer so načrtovana večja razvojna območja, se načrtuje celovito prometno omrežje, ki povezuje obstoječa in nova poselitvena območja v integralno povezano prometno omrežje. Osnovne usmeritve za prometno urejanje v naseljih so: – nove prometne povezave istočasno s širitvijo poselitve, širitev poselitve se opremlja s prometno infrastrukturo tako, da se pri tem izboljšuje tudi prometna dostopnost obstoječe poselitve, na katero se navezuje širitev, – umirjanje prometa v naseljih, – omejevanje motornega prometa v središčih naselij, – urejanje mirujočega prometa na obrobju naselij oziroma vaških jeder, – ureditev kolesarskih poti oziroma kolesarskih stez. V delih naselij z ohranjeno stavbno kulturno dediščino se bodo prometne ureditve podrejale varstvenim ciljem in kakovostnim značilnostim kulturne dediščine. Za izboljšanje medkrajevne povezanosti za vse skupine prebivalstva si bo občina prizadevala vzpostaviti sodoben in učinkovit sistem javnega prometa (minibus, sistem na klic …). Občina si bo prizadevala kakovostno urediti postajališča in površine, ki so namenjene rekreaciji in turizmu (počivališča, razgledišča). 2.3.
  119. Zasnova elektronskih komunikacij
  120. člen Prostor občine je opremljen z omrežjem in signalom elektronskih komunikacij. Občina bo podpirala izboljšave in nadaljnji razvoj telekomunikacij. S telekomunikacijskimi in drugimi sodobnimi sistemi elektronskih komunikacij se bo nadaljevalo opremljanje naselij, da bi na ta način omogočili kakovostnejše in enakovrednejše pogoje za delo in bivanje. 2.3.
  121. Zasnova energetske oskrbe
  122. člen Prostor občine je opremljen z omrežjem in napravami za oskrbo z električno energijo. Razvoj gospodarstva in deloma tudi širitev poselitve terjajo posodobitev in izboljšavo elektro omrežja. Načrtovan je daljnovod Beričevo–Krško 2 x 400 kV, ki poteka po severnem in severovzhodnem delu občine. Usmeritve za energetske vire, omrežje in naprave so: – oskrba z električno energijo se bo dopolnjevala in izboljševala v skladu z razvojem poselitve, lokalno omrežje se postopno ureja podzemno (v kabelski kanalizaciji), – občina si bo prizadevala za izkoriščanje obnovljivih virov energije, geotermalne energije, biomase in drugih oblik energije, – v strnjenih in medsebojno povezanih poselitvenih območjih se bodo uveljavljali lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih virov energije: sončna energija (kot so: sončni prejemniki za pripravo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije – fotovoltaika), energija vetra (vetrnice), bioplin, lesna biomasa in lokalni energetski sistemi daljinskega ogrevanja, prednostno z napravami za soproizvodnjo toplotne in električne energije, – občina se bo zavzemala za izrabo večjih strešnih površin za zbiralnike sončne energije, predvsem v območjih gospodarskih dejavnosti in na gospodarskih poslopjih, razen v območjih varstva kulturne dediščine, – na območjih redkejše poselitve se uveljavljajo lokalni obnovljivi viri energije, – občina bo spodbujala lokalno energetsko in komunalno samozadostnost naselij. 2.3.
  123. Zasnova vodooskrbe
  124. člen Vodovodno omrežje v občini je pretežno urejeno in dobro razvejano. Obstoječe omrežje se bo postopno obnavljalo in dograjevalo v celovit sistem vodooskrbe. Za nova razvojna območja se sočasno s poselitvijo načrtuje tudi vodooskrba. Občina načrtuje dograditev obstoječega vodovodnega omrežja z novimi povezavami in zaokrožitvami omrežja. Občina bo nadalje varovala območja varstva obstoječih in potencialnih vodnih virov in izboljševala vodovodno omrežje. Občina bo podpirala rabo deževnice, izgradnjo rezervoarjev za deževnico in druge oblike zbiranja meteornih voda, zlasti pri novogradnjah in na kmetijah za potrebe sanitarne in tehnološke vode. 2.3.
  125. Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod
  126. člen Obstoječe odvajanje odpadnih voda je izvedeno v mešanem sistemu in v relativno majhnem obsegu. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda je zasnovano s čistilno napravo za naselja v dolinskem delu občine in z več manjšimi lokalnimi sistemi. Čiščenje odpadnih voda za dolinski del poselitve se lahko izvede tudi na več lokacijah, glede na racionalnost izvedbe omrežja in lokacije čistilne naprave, tako da se sistem v celoti lahko izvede z več manjšimi lokalnimi sistemi odvajanja in čiščenja. Območja manjših naselij in posamičnih gradenj se lahko opremljajo tudi z malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so: – zagotovitev čiščenja odpadnih voda, prednostno za večja in strnjena naselja, – dograditev omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih brez urejenega omrežja ter obnova obstoječega omrežja, – ureditev čiščenja odpadnih vod z izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav za razpršeno poselitev in poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod, – sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih vod iz utrjenih javnih površin. Čistilna naprava za naselja v dolinskem delu občine se načrtuje ob reki Mirni. 2.3.
  127. Zasnova ravnanja z odpadki
  128. člen Usmeritve za ravnanje z odpadki so: – spodbujalo se bo selektivno zbiranje trajnih odpadkov na izvoru nastajanja odpadkov (stanovanjskih objektih, kmetijah, poslovnih in proizvodnih objektih …), – vzpostavljen bo sistem zbiranja in odvoza odpadkov po naseljih z ekološkimi otoki in drugimi oblikami urejenega selektiranja in zbiranja odpadkov, – spodbujalo se bo kompostiranje in dispozicija razgradljivih odpadkov manjših količin na izvoru odpadkov s hišnimi kompostniki, – odstranjevala se bodo nelegalna odlagališča odpadkov in izvajali ukrepi za preprečevanje novih nelegalnih odlagališč, – vzpostavljen bo zbirni center za ločene frakcije komunalnih odpadkov. Občina bo sodelovala z Občino Trebnje pri skupnem urejanju regijskega Centra za ravnanje z odpadki (Deponija Globoko). 2.3.
  129. Zasnova infrastrukturnega opremljanja vinogradniških območij
  130. člen Vinogradniška območja so namenjena vinogradništvu, stalno bivanje in kmetije so v vinogradniških območjih redkost oziroma izjema. Občina bo vinogradniška območja le delno opremljala oziroma z nekoliko nižjim standardom infrastrukturne opremljenosti kot to velja za naselja. Infrastrukturno opremljanje se bo prilagajalo fizični in ekonomski zmožnosti občine. 2.
  131. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (grafični prikaz na kartah 0-03 in 0-06) 2.4.
  132. Okvirna območja naselij in območij razpršene poselitve
  133. člen Avtohtoni poselitveni vzorec v Občini Šentrupert je heterogen in ga sestavljajo gručasta naselja v ravninskem delu, naselja z zaselki v hribovitem delu in razpršena poselitev v vinogradniških območjih. Okvirna območja posameznih naselij tvorijo površine stavbnih zemljišč s pripadajočim prostorom. Za vaška naselja se načrtuje notranji razvoj naselij z dopolnitvami za potrebe lokalnega prebivalstva. Novejši/povojni razvoj je začel spreminjati avtohtoni poselitveni vzorec. Stopnja spreminjanja je v posameznih območjih različna, na kar je vplivala geografska lega, oblikovanost terena, razvoj prometnega omrežja in gospodarstva ter možnosti zaposlitve. Na Dolenjskem in tudi v Občini Šentrupert je značilna svojevrstna poselitev v vinogradniških območjih. Nastanek vinogradniške krajine z zidanicami kot kmetijskimi pomožnimi objekti in manjšimi vinogradi je preoblikoval krajino z naselji in zaselki v pretežno gozdni krajini. Posledica je povečanje prebivalstva in stalne naselitve v vinogradniških območjih, ter neurejenost komunalnega omrežja. Okvirna območja razpršene poselitve so določena z vinogradniškimi območji. 2.4.
  134. Usmeritve za razvoj naselij
  135. člen Občina bo pri nadaljnjem razvoju in urejanju v prostoru:
  136. podpirala strnjenost poselitve, tako da bo: – poselitev usmerjala v obstoječa naselja ter spodbujala prenavljanje in dopolnjevanje stavb v okviru obstoječih poselitvenih površin, – širitev naselij izvajala z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na njihovem robu, – preprečevala zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah, – preprečevala nadaljevanje razpršene gradnje in širitev razpršene poselitve, razen v primerih, ko se več manjših območij razpršene zazidave lahko zaokroži v večjo gručo in se s tem dosega racionalnejšo infrastrukturno ureditev, – omogočala prostorske pogoje za ohranjanje kmetijstva v hribovitih območjih in na območjih, ki so bolj oddaljena od strnjenih naselij, v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine.
  137. podpirala ohranjanje kvalitet kulturne krajine, tako da bo: – s prostorskimi izvedbenimi akti določila merila in pogoje za skladnost v urbanističnem in arhitekturnem vidiku oblikovanja posegov v prostor, – varovala krajinsko zaključena in s posegi še nenačeta območja pred novimi posegi, – zagotavljala razvoj kmetijstva v vinogradniških območjih za potrebe razvoja vinogradništva, – varovala obvodni prostor pred neskladnimi posegi in ga namenjala javni rabi (rekreaciji), – ohranjala kvalitetna kmetijska zemljišča za primarno rabo.
  138. zagotavljala skladno namensko rabo prostora, tako da se bodo: – s prostorskimi izvedbenimi akti določila takšna merila in pogoji glede dopustnih vrst dejavnosti za posamezno rabo površin, da bi zagotovili preplet bivanja, dela ter turističnega razvoja, – dejavnosti na primeren in nekonflikten način usmerjala v prostor, – dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja območja, usmerjala v območja, kjer ti vplivi ne bodo negativno vplivali na bivanje in razvoj drugih dejavnosti, – za dejavnosti z večjimi vplivi na okolje in potrebami infrastrukturnega opremljanja iskala možnosti v območjih za gospodarske dejavnosti na občinski in medobčinski ravni.
  139. izboljševala infrastrukturno opremljenost naselij, tako da bo: – opremljala načrtovana stavbna zemljišča in izboljševala obstoječo infrastrukturno opremljenost naselij, – opremljala vinogradniška in nekatera oddaljena območja razpršene poselitve, kjer so pogoji opremljanja zahtevni, z reducirano stopnjo infrastrukturne opremljenosti, – zagotovila varovanje prometnih koridorjev za izboljšavo notranjih prometnih povezav, – spodbujala omejevanje motornega prometa v jedrih naselij ter ureditev javnih parkirišč na obrobju.
  140. omejevala posege, ki bi predstavljali povečevanje obremenitev okolja: – nadaljevanje razpršene gradnje in razpršene poselitve, – povečevanja obremenitev sedanje problematične prometne in druge infrastrukture, – spreminjanja pomožnih objektov v sekundarna bivališča, – spreminjanja sekundarnih bivališč v stalna bivališča (stanovanja) v območjih razpršene poselitve, – spreminjanja zidanic in drugih pomožnih objektov za kmetijstvo v sekundarna ter stalna bivališča v vinogradniških območjih in drugih, od infrastrukture odmaknjenih območjih. 2.4.
  141. Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih
  142. člen Dejavnosti se bodo usmerjale v prostor v skladu z osnovno in podrobnejšo namensko rabo prostora. V Šentrupertu in Slovenski vasi se načrtuje razvoj centralnih dejavnosti v skladu s funkcijo teh dveh naselij. V območju med regionalno cesto in železnico Slovenska vas–Rakovnik–Prelesje so načrtovane dejavnosti trgovine, zaradi ugodne prometne lege in večjega gravitacijskega območja. Dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive ali generirajo prekomeren promet in presegajo skladnost merila posameznega naselja, se usmerjajo v območja za proizvodne dejavnosti. To so območja: Plasta v Dragi pri Šentrupertu, za Farovškim hribom v Šentrupertu, v Slovenski vasi, v Prelesju in gospodarska cona Ciganska dolina v Bistrici. Načrtuje se širitev in prostorski razvoj posebnega območja državnega zapora oziroma Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. Območje rekreacije se načrtuje na območju nekdanjega glinokopa pri opekarni v Rakovniku pri Šentrupertu. Za razvoj turizma se načrtuje območje z gradom Škrljevo in območje Nebesa na Homu. V drugih vaških naseljih se še nadalje ohranja značilen preplet kmetij, bivanja, storitev in drugih dejavnosti, dejavnosti turizma in drugih dopolnilnih dejavnosti. 2.4.
  143. Usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene poselitve
  144. člen Sanacijo območij razpršene poselitve vinogradniških območij bo občina izvajala predvsem na področju komunalnega opremljanja in na izboljševanju prometnega omrežja. Vinogradniška območja so namenjena primarni rabi in spremljajočim oziroma pomožnim objektom za kmetijstvo (zidanice, vinske kleti) in turizmu. V teh območjih naj se ne bi povečevale obremenitve okolja in prostora, nadalje naj se vzdržuje redka poseljenost in velik delež zelenih površin. 2.4.
  145. Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij
  146. člen Osnovno oblikovalsko vodilo je ohranjanje identitete kulturne krajine in kvalitetne arhitekture vaških jeder. Urbanistično oblikovanje naselij naj sledi in nadaljuje zasnove gručastih naselij v ravninskem delu in sledi zasnovam naselij z zaselki v gričevnatem delu. Stanovanjska območja nove stanovanjske zazidave, območja za gostinstvo, turizem in proizvodne dejavnosti imajo lahko svobodnejše urbanistično in arhitekturno oblikovanje. Pri urejanju novih poselitvenih območij naj se zagotavlja zadostne površine za prometno ureditev vključno s površinami za peš in kolesarski promet, javnimi zelenimi površinami in otroškimi igrišči. 2.4.
  147. Območja, za katera se bo izvajala celovita prenova
  148. člen Občina si bo skupaj z ministrstvom, pristojnim za kulturo, prizadevala za ohranitev kulturnih spomenikov v občini in za ohranjanje kakovostnih prvin kulturne dediščine, ki jih bo uveljavljala s prostorskimi akti in z drugimi spodbujevalnimi ukrepi. Z občinskim podrobnejšim prostorskim načrtom se bo izvajala celovita prenova območja jedra Šentruperta. Posebno varstvo kulturne dediščine (delna prenova naselja) se bo izvajala tudi na območju Vesele Gore. Občina bo nadaljevala s kakovostno prenovo osrednjih javnih prostorov naselij in istočasnim umirjanjem prometa. 2.4.
  149. Usmeritve za območja za strateški razvoj naselij (grafični prikaz na karti 0-07)
  150. člen Občina za dolgoročni – strateški prostorski razvoj načrtuje strateške razvojne površine v naseljih Šentrupert, Slovenska vas in Rakovnik pri Šentrupertu. Strateško načrtovane površine so namenjene razvoju naselij v kasnejših razvojnih obdobjih. Na strateških razvojnih površinah se v nadaljnjem obdobju ne bodo uveljavljale omejitve zaradi varovanja kmetijskih zemljišč in drugih varstvenih režimov. 2.
  151. Usmeritve za razvoj v krajini (grafični prikaz na karti 0-04) 2.5.
  152. Usmeritve za razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
  153. člen Kmetijstvo: Spodbujanje kmetijske dejavnosti predvsem ekološke pridelave, sadjarstva in vinogradništva ter spodbujanje lokalne samooskrbe s hrano s tradicionalnimi načini pridelave in predelave, bo ohranjalo značilno kulturno krajino Dolenjske. Občina si bo z različnimi ukrepi prizadevala preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč. Občina bo omogočala prostorske širitve kmetij. Gozdarstvo: Občina bo spodbujala gozdarstvo, lesno proizvodnjo in lesno predelavo. Turizem: Za turistične namene se razvijajo tudi vinogradniška območja v občini v naseljih Draga pri Šentrupertu, Hom, Hrastno, Kamnje, Mali Cirnik pri Šentrupertu, Okrog, Ravnik, Ravne nad Šentrupertom, Vesela Gora, Zabukovje in Zaloka. Rekreacija in šport: rekreacija se usmerja, poleg območij, določenih za rekreacijo in šport, tudi v naravno okolje, kjer za te namene niso potrebne zahtevne prostorske ureditve; rekreacija v naravnem okolju se usmerja tudi v obvodni pas vodotokov, kjer se urejajo predvsem rekreacijske poti. Mineralne surovine: Na območju občine je država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin na pridobivalnem prostoru kamnoloma Zabukovje I. in II. Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). 2.5.
  154. Usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja
  155. člen Občina si bo prizadevala za take oblike poselitve in kakovostne prometne koridorje, ki zagotavljajo večje možnosti za varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami ter omogočajo intervencijo v izrednih razmerah. Občina bo varovala poplavna območja pred posegi, ki bi zmanjševali sposobnost retencijskih površin. Prav tako bo občina omejevala poseganje v erozijska in plazovita območja. Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti (proizvodnja, skladiščenje in transport) je potrebno upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe za preprečitev in zmanjšanje morebitnih posledic ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se izvaja v skladu z načrtom zaščite in reševanja, izdelanim na podlagi ocene ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami. Območje Občine Šentrupert je ogroženo z naslednjimi nesrečami: poplave, požari, suša, zemeljski plaz, neurje, potres, prometne nesreče, kužne bolezni, železniške in letalske nesreče. Območje ob reki Mirni je v ravninskem južnem delu občine občasno poplavljeno, vendar poplave ne ogrožajo poselitvenih območij. Občina Šentrupert je požarno manj ogroženo območje. Med požarno ogrožene objekte pa sodijo mizarstvo Berk, proizvodno podjetje Bonum, Povše Metal, Ključavničarstvo Bartolj, Plasta. Na območju Občine Šentrupert so možne vse oblike in vrste železniških nesreč, saj železniška proga poteka tako po težko dostopnem terenu, kot tudi ob reki. V železniškem prometu vozijo potniški in tovorni vlaki, med njimi so tudi prevozi nevarnih snovi. Za potrebe zaščite in reševanja so predvidena naslednja območja: – za evakuacijo prebivalstva so predvidene javne poti in območja varnih in dostopnih delov naselij kot so športna igrišča in večje javne površine, trgi in parkirišča in objekti Kulturni dom Šentrupert, Telovadnica OŠ dr. Pavla Lunačka, Šentrupert, – za pokop ljudi: obstoječa pokopališča z bližnjo okolico, – za deponijo ruševin: pridobivalni prostor kamnoloma Zabukovje, – za kontaminirane odpadke: centralno odlagališče Globoko. Območja za dekontaminacijo ljudi, živali, opreme in tehnike, območja evakuacijskih zbirališč, območja za urejanje začasnih bivališč, za skladiščenje opreme in sredstev za zaščito in reševanje se načrtujejo v skladu z načrtom civilne zaščite. 2.5.
  156. Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti
  157. člen Območje Občine Šentrupert, sodi zaradi vrednot kulturne krajine med posebna območja, kjer se skrbno ravna pri ohranjanju in razvijanju prepoznavnih kvalitet prostora. Za kulturno krajino Dolenjske je značilno prepletanje njivskih, travniških in gozdnih površin, ki se sklada z gručasto poselitvijo v vasicah z dominantnimi zvoniki in z vinogradi na pobočjih z značilnimi zidanicami, razporejenimi vzdolžno po slemenih. Za ohranjanje identitete in kakovostnih značilnosti je pomembno ohranjanje in razvoj primarnih dejavnosti, ki soustvarjajo kulturno krajino. Posebna območja ohranjanja narave so območja Nature 2000, območja naravnih vrednot in ekološko pomembna območja. Posebne lokacije, ki so pomembne z vidika urbanističnih in arhitekturnih značilnosti naselbinske dediščine so vaško jedro Šentruperta in območje Vesele gore. 2.
  158. Usmeritve za določitev namenske rabe prostora (grafični prikaz na karti 0-05)
  159. člen Usmeritve za razporejanje dejavnosti so določene z načrtovano osnovno in podrobno namensko rabo prostora. Osnovna namenska raba prostora je določena v grafičnih prikazih in obsega: – stavbna zemljišča, – kmetijska zemljišča, – gozdna zemljišča, – vodna zemljišča, – druga zemljišča. Poselitev se usmerja v območja in na površine stavbnih zemljišč. V območja in površine za poselitev se bodo usmerjale dejavnosti v skladu s podrobno namensko rabo prostora Kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča so površine primarne rabe prostora in so namenjena primarnim dejavnostim. Na posameznih površinah primarne rabe prostora se lahko odvija tudi rekreacija v naravnem okolju. Na območjih drugih zemljišč so območja mineralnih surovin namenjena izkoriščanju in območja mineralnih surovin namenjena sanaciji v kmetijska ali gozdna zemljišča. Strateško načrtovane površine so namenjene razvoju naselij v kasnejših razvojnih obdobjih.
  160. člen Za obstoječe objekte, katerih namembnost odstopa od namembnosti, ki je določena z OPN za posamezno območje ali površino, OPN določa usmeritev, da se taki objekti lahko nadalje uporabljajo v okviru pridobljenih pravic. 2.
  161. Koncept prostorskega razvoja naselja Šentrupert 2.7.
  162. Območje prostorskega razvoja naselja Šentrupert
  163. člen Koncept prostorskega razvoja naselja Šentrupert podrobneje obravnava naselje Šentrupert in deloma območja naselij Draga, Kamnje in Vrh. Območje obsega poleg stavbnih zemljišč tudi manjše površine kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so funkcionalno povezane z območjem razvoja občinskega središča. 2.7.
  164. Koncept podrobnejše namenske rabe
  165. člen Dolgoročni razvoj naselja Šentrupert povezuje Šentrupert z zaselki na njegovem obrobju v funkcionalno povezano urbano celoto, ki ustvarja možnosti za preplet dejavnosti, krepitev osrednjih dejavnosti, razvoj območij za gospodarske dejavnosti in za različne oblike bivanja. Dolgoročni razvoj naselja je zasnovan na prenovi središča naselja, razvoju prometnega omrežja, novih poselitvenih območij in dopolnjevanju in zaokroževanju razpršenega obrobja. Upravne dejavnosti občinskega središča in druge osrednje dejavnosti se usmerjajo v središče naselja ter na lokacije, kjer so že obstoječe dejavnosti osrednjega značaja. Ureditev središča kraja se dopolnjuje tudi z dejavnostmi gostinstva, turizma in storitev. Območji za gospodarske dejavnosti izhajata že iz dosedanjih prostorskih aktov in ostajata na istih lokacijah še v naprej. Nekatere gospodarske dejavnosti iz Šentruperta se bodo z vzpostavitvijo novih površin za gospodarske dejavnosti v Prelesju lahko preselile na novo lokacijo, obstoječe lokacije pa se bodo preuredile za oskrbne, storitvene ali druge centralne dejavnosti. Izboljšavo razmer predstavlja novo prometno omrežje. 2.7.
  166. Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa
  167. člen Cilj ureditve prometa in bodočega razvoja je omejitev motornega prometa skozi središče naselja, izboljšanje dostopnosti do obstoječih dejavnosti, ki generirajo več prometa ter zagotovitev dostopnosti novim razvojnim območjem. Prometni tokovi naj se prenesejo na obod naselja in medsebojno povežejo obstoječe prometne krake. Za bodoči dolgoročni razvoj naselja Šentrupert se načrtuje nova obodna cesta po obrobju obstoječega naselja tako, da medsebojno poveže štiri primarne prometne smeri: Šentrupert–Prelesje, Šentrupert–Slovenska vas, Šentrupert–Draga, Šentrupert–Vrh. S to obodno povezavo se ustvari nova primarna povezava, ki medsebojno povezuje obstoječa in nova razvojna območja. Razporeditev prometa po obodu naselja bo omogočila omejevanje prometa v središču naselja. Avtobusna postaja se načrtuje ob obvoznici in bližini šole. Lega postajališča ob obvoznici omogoča dobro povezavo s središčem kraja, šolo in drugimi dejavnostmi ter prometno razbremeni središče. Površine za javna parkirišča se načrtuje na robu obstoječega strnjenega dela naselja in v bližini obvoznice. Parkirišča za potrebe posameznih razvojnih območij ali dejavnosti je treba zagotoviti v posameznem razvojnem območju. Obstoječa parkirišča na trgu se preseli na obrobje naselja, tako da se osrednje površine namenjajo peš prometu. 2.7.
  168. Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja
  169. člen Naselje Šentrupert naj se ureja z ohranjanjem kakovostnih značilnosti in kulturne dediščine. Ohranja naj se kakovostna identiteta dominante zvonika in stavbnega volumna cerkve. V naselju naj se ohranjajo skladni vertikalni gabariti in stavbni volumni. Posebna pozornost se posveča ohranitvi posamičnih značilnih objektov, ki tvorijo identiteto trškega jedra. Severozahodno razvojno območje proti Dragi povezuje obstoječe razpršene zaselke v zaokroženo poselitveno območje. Na zahodni strani se območje navezuje na obvodni prostor z zelenimi površinami in rekreacijsko povezavo vzdolž Bistrice. V tem razvojnem kraku naj se ohranja skladnost vertikalnih gabaritov, oblikovanje objektov je lahko svobodnejše. Vzhodno obrobje Šentruperta ima že sedaj precej heterogeno tipologijo gradnje, vendar pa skladnost merila še ni presežena. Vzhodno obrobje naj se dopolnjuje z ohranjanjem skladnih vertikalnih gabaritov, oblikovanje objektov je lahko svobodnejše. Južni rob naselja se ureja kot zelena površina naselja. 2.7.
  170. Koncept zelenega sistema naselja
  171. člen Vodotok Bistrica je bil v preteklih obdobjih izkoriščan za potrebe obrtništva, povojni prostorski razvoj še ni uspel izrabiti obvodnega prostora za skupno rabo oziroma za javno dostopnost. Z urbanističnim načrtom se obvodni prostor Bistrice namenja vzdolžni turistični in rekreacijski povezavi, ki se mestoma razširi v rekreacijske in parkovne površine. Z vzpostavitvijo javne dostopnosti obvodnega prostora se omogoči tudi prezentacija vrednot kulturne dediščine in odprejo novi razvojni potenciali. Obstoječe parkovne površine se povežejo in razširijo z novimi zelenimi površinami oziroma medsebojno povežejo s peš potmi. 2.
  172. Usmeritve za prostorske izvedbene pogoje – PIP
  173. člen Z OPN se ureja celotni prostor občine razen območij, ki se urejajo z veljavnimi prostorskimi izvedbenimi načrti. Z izvedbenim delom OPN se začasno urejajo tudi območja načrtovanih OPPN do njihovega sprejetja. 2.
  174. Usmeritve za občinske podrobne prostorske načrte – OPPN
  175. člen Z OPPN se urejajo območja, kjer je planirano/pričakovano zahtevnejše urbanistično in infrastrukturno urejanje, potrebna nova delitev zemljišč (parcelacija) in je za določitev vrste posegov in njihovega oblikovanja potreben načrtovalski proces ter sodelovanje javnosti. Z OPPN se lahko ureja tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura ter vodnogospodarske ureditve. Območja infrastrukturnih OPPN niso določena in niso grafično prikazana. Območja urejanja z OPPN se določijo na podlagi idejnih projektov posamezne infrastrukture in vseh spremljajočih ureditev. Z OPPN se lahko urejajo tudi druga območja, ki niso določena v seznamu OPPN ali grafično prikazana, z namenom: – urejanja infrastrukture, – pridobitve lastništva za celovito in racionalno rešitev ureditve območja, – uskladitve različnih interesov v prostoru, – javnosti dela.
  176. IZVEDBENI DEL OPN OBČINE ŠENTRUPERT 3.
  177. Splošne določbe
  178. člen S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev strateškega dela OPN Občine Šentrupert sprejme izvedbeni del Občinskega prostorskega načrta, ki je prostorski izvedbeni akt lokalne skupnosti in določa prostorske izvedbene pogoje za graditev objektov in druge posege v prostor.
  179. člen Izvedbeni del OPN določa: 3.
  180. Splošne določbe 3.
  181. Skupni prostorski izvedbeni pogoji 3.2.
  182. Prostorski izvedbeni pogoji za namensko rabo prostora (namembnosti in vrste posegov) 3.2.
  183. Tolerance glede namenske rabe prostora 3.2.
  184. Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo 3.2.
  185. Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje 3.2.
  186. Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo 3.2.
  187. Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo 3.2.
  188. Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno dobro 3.2.
  189. Prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, varstvo okolja in varstvo naravnih dobrin 3.2.
  190. Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 3.2.10.Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje zdravja 3.2.11.Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN 3.
  191. Usmeritve za OPPN 3.
  192. Posebni prostorski izvedbeni pogoji 3.
  193. Posebni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva okolja – ukrepi za preprečitev, omilitev in odpravo posledic vplivov na okolje (omilitveni ukrepi) 3.5.
  194. Posebni prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje narave
  195. člen Izvedbeni del OPN vsebuje: Besedilo odloka: 3.
  196. Splošne določbe 3.
  197. Skupni prostorski izvedbeni pogoji 3.3 Usmeritve za OPPN 3.4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji 3.5 Posebni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva okolja Grafične prikaze v samostojni mapi 50 x 70 cm: 1.01 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, merilo 1:50.000 1.02 Pregledna karta naselij Občine Šentrupert z okrajšavami imen naselij v oznakah EUP, merilo 1:50.000 2.01 Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:50.000 3.01 do 3.16Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, merilo 1:5.000 4.01 do 4.16Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:5.000 5.01 Pregledna karta občine s prikazom območij OPPN, merilo 1:50.000 Legenda
  198. člen V odloku so uporabljeni pojmi, ki imajo naslednji pomen:
(1)Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov ter rudarstvo.
(2)Sekundarne dejavnosti po tem odloku so proizvodne in predelovalne dejavnosti ter gradbeništvo.
(3)Terciarne dejavnosti po tem odloku so: trgovina, gostinstvo in storitve, prometne in komunalne dejavnosti, finančno posredništvo, poslovanje z nepremičninami. Za gostinstvo po tem odloku se ne šteje bivanje v počitniških hišah in počitniških stanovanjih.
(4)Kvartarne dejavnosti po tem odloku so: zdravstvo, socialno in otroško varstvo, izobraževanje, šport in rekreacija, kultura, javna uprava, društva, cerkev in svobodni poklici.
(5)Osnovni (glavni) objekt je objekt, ki je po značaju in dejavnosti osnoven, glaven, prevladujoč; osnovni objekt je na gradbeni parceli lahko samostojen ali skupaj s spremljajočimi, enostavnimi in nezahtevnimi objekti.
(6)Spremljajoči objekt je objekt s pomožnim značajem k osnovnemu objektu. Postavljen je na gradbeni parceli skupaj z osnovnim objektom, po načinu dovoljevanja posega v prostor pa ne sodi med enostavne in nezahtevne objekte. Spremljajoči objekt je lahko postavljen samostojno ali prizidan k osnovnemu objektu na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta (npr. garaža, ki presega merila za enostaven ali nezahteven objekt). Spremljajoči objekti ne smejo presegati 60 % zazidane površine osnovnega objekta.
(7)Nezahtevni objekti so konstrukcijsko manj zahtevni objekti, za katere je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta.
(8)Enostavni objekti so konstrukcijsko nezahtevni objekti, ki ne potrebujejo posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, niso namenjeni bivanju, niso objekti z vplivi na okolje in ne potrebujejo gradbenega dovoljenja.
(9)Javno dostopne površine so površine, na katere ima oziroma mora imeti javnost prost dostop, ne glede na lastništvo.
(10)Zemljišče namenjeno gradnji oziroma gradbena parcela po tem odloku je zemljišče, ki je sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo obstoječemu objektu ali je predvidena ureditev površin, ki bodo služile predvidenemu objektu. Za zemljišče, namenjeno gradnji se v tem odloku uporablja tudi pojem gradbena parcela.
(11)Višina objektov je določena s številom etaž, pri čemer se za stanovanjske objekte upošteva max. kalkulativna etažna višina 3 m. Razporeditev etaž je lahko tudi drugačna, vendar skupna višina objekta ne sme presegati kalkulativne višine objekta.
(12)Ureditve infrastrukture so gradnja gradbeno-inženirskih objektov prometnega, energetskega, komunalnega, telekomunikacijskega omrežja in tudi izvedba priključkov.
(13)Vodnogospodarske ureditve so gradnja gradbeno-inženirskih objektov za urejanje voda.
(14)Nadomestitev objekta je pojem, ki ga določa OPN. Pojem »novogradnja kot nadomestitev obstoječega objekta« ni enak pojmu »nadomestna gradnja«. Nadomestitev objekta je odstranitev objekta in novogradnja na isti lokaciji, z enakimi ali drugačnimi gabariti, odmiki in/ali namembnostjo.
(15)Prekomerno pomeni preko dopustnih meja, ki jih določajo veljavni predpisi na področju varstva okolja, varstva pred hrupom, onesnaženjem in drugi sorodni predpisi. 46. člen meja območja urejanja
(1)Območje urejanja z izvedbenim delom OPN obsega celotno območje Občine Šentrupert, razen območij veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov.
(2)Območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov so navedena v tabeli 2-1, ki je sestavni del tega odloka.
(3)Meja območja, ki se ureja z izvedbenim delom OPN, meje površin, meje EUP in meje ureditvenih enot so določene v grafičnem prikazu 3.01 do 3.16 Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, merilo 1:5.000. 47. člen členitev prostora
(1)Prostorski izvedbeni pogoji so prostorsko določeni za celotno območje občine, za posamezne vrste podrobne namenske rabe prostora, za enote urejanja prostora, za ureditvene enote, ponekod pa tudi za posamično parcelo ali lokaliteto.
(2)Namenska raba prostora je členitev prostora na zaokrožena območja s pretežno enotno načrtovano namembnostjo površin in objektov. Namenska raba prostora je usklajena v postopku načrtovanja med občino in nosilci urejanja prostora.
(3)Grafične podloge so uradni podatki GURS (ZKP, REST), uradni podatki MKGP (RABA - gozd 2000). Iz dosedanjega prostorskega plana občine so privzete površine stavbnih zemljišč (sz – stavbna zemljišča). Površine voda (V) so prikazane na podlagi ZKP 2012 in DOF 5.
(4)Podrobnejša namenska raba prostora je podrobnejša členitev namenske rabe prostora.
(5)Enote urejanja prostora poselitve so prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja stavbnih zemljišč, namenjena poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo površin in objektov. Enote urejanja prostora (EUP-poselitev) so navedene v tabeli 1-1, ki je sestavni del tega odloka.
(6)Enote urejanja odprtega prostora (EUP-OP) so prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja odprtega prostora – krajine in vključujejo površine primarne rabe prostora: K, G in V. EUP-OP določajo tudi območja za rekreacijo v odprtem prostoru in vinogradniška območja. EUP OP so navedena v tabeli 1-2, ki je sestavni del tega odloka.
(7)Enota urejanja prostora za rekreacijo v odprtem prostoru – EUP rek je prostorsko zaokroženo območje, ki je ob primarni rabi namenjeno tudi rekreaciji v odprtem prostoru. EUP-rek prekriva več vrst primarne namenske rabe prostora, ki pa se s tem ukrepom ne spreminja. Za EUP-rek so dodatno določeni pogoji glede namembnosti, vrste posegov in za nekatere vrste objektov. EUP-rek so podlaga za upravljanje rekreacijskih ali varovanih območij.
(8)Enote urejanja prostora za vinogradniška območja – EUP vin so prostorsko zaokrožena območja primarne rabe in razpršene vinogradniške poselitve, namenjena vinogradništvu in sadjarstvu.
(9)Enote urejanja prostora državnih prostorskih aktov – DPA so prostorsko zaokrožena območja infrastrukturnih objektov, ki se urejajo z državnimi uredbami.
(10)Ureditvena enota je prostorsko zaokroženo območje, ki je enako ali manjše od EUP in vsebuje določbe za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov. 48. člen skupni in posebni PIP
(1)Skupni prostorski izvedbeni pogoji – PIP veljajo za vse istovrstne namembnosti prostora in ureditvene enote, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače.
(2)Posebni PIP so določeni za posamezne enote urejanja prostora, območja ali lokacije v posebnih določbah tega odloka. Veljavnost skupnih pogojev na teh območjih je posebej navedena. 3.2. Skupni prostorski izvedbeni pogoji 3.2.1. PIP za namensko rabo prostora (namembnosti in vrste posegov) 49. člen Prostorski izvedbeni pogoji glede namenske rabe prostora in vrste posegov so določeni za posamezne vrste podrobne namenske rabe prostora, kot sledi: (
  1. a)območja in površine za poselitev: 1010 območja stanovanj (S) 1011 stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi (SS) 1013 površine podeželskega naselja (SK) 1014 površine počitniških hiš (SP) 1016 površine samostojne kmetije (SKk) 1017 površine gospodarskih poslopij kmetije (SKg) 1020 območja za centralne dejavnosti (C) 1021 površine za centralne dejavnosti (CU) 1023 površine za izobraževanje (CDi) 1024 površine za verske dejavnosti (CDc) 1030 območja proizvodnih dejavnosti (I) 1032 gospodarska cona (IG) 1033 površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) 1040 posebna območja (B) 1041 površine za turizem (BT) 1042 površine za trgovino in storitve (BD) 1047 površine zaporov (BDz) 1050 zelene površine (Z) 1051 površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS) 1052 površine parkov (ZP) 1054 površine pokopališča (ZK) 1060 območja prometne infrastrukture (P) 1061 površine cest (PC) 1062 površine železnice (PŽ) 1066 ostale prometne površine (PO) 1070 območja komunikacijske infrastrukture (T) 1090 območja okoljske infrastrukture (O) 1091 površine za oskrbo z vodo (Ov) 1110 površine razpršene poselitve (A) 1111 površine razpršene poselitve za zidanice in vinske kleti (Av) 1112 površine razpršene poselitve za kmetije in stanovanja (Ask) 1113 površine razpršene poselitve za turizem (Abt) 1114 površine razpršene poselitve za počitniške hiše (Asp) (
  2. b)površine, ki niso namenjene poselitvi: 2000 kmetijska zemljišča 2010 najboljša kmetijska zemljišča (K1) 2020 druga kmetijska zemljišča (K2) 3010 gozdna zemljišča (G) 3012 gozdna zemljišča – gozd varovalni (Gv) 4010 območja površinskih voda (V) 4011 celinske vode (VC) 5010 območja mineralnih surovin (L) 5011 površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN) 5013 površine nadzemnega pridobivalnega prostora – sanacija v kmetijska zemljišča (LNk) 5014 površine nadzemnega pridobivalnega prostora – sanacija v gozdna zemljišča (LNg) 50. člen 1010 območja stanovanj (S) Na površinah stanovanj so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1011)stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi (SS)
(1011a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – bivanje – stanovanja, – delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo večjih vplivov kot bivanje samo), – terciarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja, brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje, – kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja.
(1011b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.
(1013)površine podeželskega naselja (SK)
(1013a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – stanovanja, – kmetije (stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja), – terciarne in kvartarne dejavnosti, – proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 300 m2 in prekomerno ne vplivajo na okolje, – šport in rekreacija.
(1013b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.
(1014)površine počitniških hiš (SP)
(1014a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – sekundarno bivanje v počitniških objektih, – šport in rekreacija.
(1014b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov; v posameznem objektu je dopustna ureditev največ enega počitniškega stanovanja, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, v posameznem objektu je dopustna ureditev največ enega počitniškega stanovanja, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.
(1016)površine samostojne kmetije (SKk)
(1016a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – kmetije (stanovanja in gospodarski objekti), – dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(1016b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.
(1017)površine gospodarskih poslopij kmetije (SKg)
(1017a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – kmetijstvo – samo gospodarski objekti za kmetije.
(1017b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – novogradnje kmetijskih gospodarskih objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve. 51. člen 1020 območja centralnih dejavnosti (C) Na površinah centralnih dejavnosti so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1021)površine za centralne dejavnosti (CU)
(1021a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – terciarne dejavnosti, – kvartarne dejavnosti, – poslovni prostori (pisarne), – bivanje/stanovanja, – proizvodne dejavnosti brez prekomernih vplivov na okolje in brez zunanjih deponij (npr. založništvo, knjigoveštvo in sorodne dejavnosti …).
(1021b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.
(1023)površine za izobraževanje (CDi)
(1023a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – predšolsko varstvo oziroma vzgoja, – vse vrste izobraževanja, znanstveno in raziskovalno delo, – dejavnosti društev, – rekreacija, – socialno varstvo.
(1023b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.
(1024)površine za verske dejavnosti (CDc)
(1024a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – dejavnosti cerkve, – versko izobraževanje, – dejavnosti kulture.
(1024b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve. 52. člen 1030 območja proizvodnih dejavnosti (I) Na površinah proizvodnih dejavnosti so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1032)gospodarska cona (IG)
(1032a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – proizvodne dejavnosti, – trgovina, storitve, gostinstvo, – gradbeništvo, – poslovni prostori (pisarne), – kvartarne dejavnosti, – šport in rekreacija, – v območju bivanje ni dopustno.
(1032b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.
(1033)površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK)
(1033a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – proizvodne dejavnosti kmetijstva - farme, – v območju bivanje ni dopustno razen upravljavca posestva oziroma farme.
(1033b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve. 53. člen 1040 Posebna območja (B) V posebnih območjih so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1041)površine za turizem (BT)
(1041a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – gostinstvo, – trgovina in storitve, kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti, locirane so lahko v kletni in/ali pritlični etaži, vendar ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v posamezni etaži, – rekreacija, kulturne dejavnosti in prostori za izobraževanje, kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti, locirane so lahko v vsaki etaži, vendar ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v posamezni etaži, – zdravstvene dejavnosti, – stanovanje za lastnika oziroma upravljavca objekta, vendar največ eno stanovanje na objekt.
(1041b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.
(1042)površine za trgovino in storitve (BD)
(1042a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – trgovina in storitve (nakupovalna središča), gostinstvo, – poslovni prostori raznih dejavnosti (pisarne), – dejavnosti rekreacije, zabave, sprostitve, – v območju niso dopustna stanovanja/bivanje razen stanovanje za lastnika oziroma upravljavca obstoječega gostinskega objekta.
(1042b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.
(1047)površine zaporov (BDz)
(1047a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – bivanje, – poslovne dejavnosti, – proizvodne dejavnosti, – kmetijstvo, – šport in rekreacija (objekti in površine), – trgovina samo kot dopolnilna dejavnost k osnovni namembnosti območja.
(1047b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve. 54. člen 1050 Zelene površine (Z) Na zelenih površinah so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1051)površine za oddih, šport in rekreacijo na prostem (ZS)
(1051a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: območja za rekreacijo in šport na prostem so namenjena športu, rekreaciji in oddihu na prostem in obsegajo le površine igrišč (brez objektov visokogradnje) in zelene površine, kot so igrišča, igralni parki, kopališča, plaže, golf, kamp, dopolnilne dejavnosti le kot začasni/sezonski objekti.
(1051b)dopustne so naslednje vrste posegov: – ureditve športnih, rekreacijskih in zelenih površin, ureditve otroških igrišč, postavitve športne, rekreacijske in parkovne opreme (kot so klopi in lope za počitek …), – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, pomožni objekti so dopustni za shranjevanje opreme, garderobe, sanitarije …, – ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve, – gradnja objektov visokogradnje ni dopustna (razen objektov, določenih v alinejah 3 in 4).
(1052)površine parkov (ZP)
(1052a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – rekreacija in oddih na javnih parkovnih površinah.
(1052b)dopustne so naslednje vrste posegov: – parkovne ureditve in ureditve zelenih površin, ureditve otroških igrišč, postavitve parkovne opreme (kot so klopi, lope za počitek …), – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.
(1055)površine pokopališča (ZK)
(1055a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – pokopavanje, – dejavnosti cerkve, – trgovina kot dopolnilna dejavnost pokopališču (npr. cvetličarna, prodaja kamnoseških izdelkov in sorodne dejavnosti povezane z osnovno namembnostjo območja), – parkovne površine.
(1055b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve. 55. člen 1060 območja prometne infrastrukture (P) Na prometnih površinah so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1061)površine cest (PC)
(1061a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – dejavnosti cestnega prometa.
(1061b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.
(1062)površine železnice (PŽ)
(1062a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – dejavnosti železniškega prometa.
(10612b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, komunalno,energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.
(1066)ostale prometne površine (PO)
(1066a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – prometne površine in parkirišča.
(1066b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve. 56. člen 1070 območja komunikacijske infrastrukture (T) Na površinah komunikacijske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1070)območja komunikacijske infrastrukture (T)
(1070a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – dejavnosti telekomunikacij.
(1070b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve. 57. člen 1090 območja okoljske infrastrukture (O) Na površinah okoljske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1091)površine za oskrbo z vodo (Ov)
(1091a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – površine/območja za naprave vodovodnega omrežja (zajetja, rezervoarji …)
(1091b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve. 58. člen 1110 območja razpršene poselitve (A) Na površinah razpršene poselitve so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov: 1111 površine zidanic (Av)
(1111a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – kmetijstvo – samo gospodarski objekti za vinogradništvo in druge trajne nasade.
(1111b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – postavitve/novogradnje gospodarskih objektov za vinogradništvo (zidanice, vinske kleti), – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve. 1112 površine razpršene poselitve za kmetije in stanovanja (Ask)
(1112a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – kmetije (stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja), – stanovanja/bivanje, – gostinstvo, storitvene dejavnosti brez prekomernih vplivov.
(1112b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve.
(1113)površine za turizem (Abt)
(1113a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – gostinske nastanitvene dejavnosti.
(1113b)dopustne so naslednje vrste posegov: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, – spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, – novogradnje objektov, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve. 1114 površine razpršene poselitve za počitniške hiše (Asp) Za Asp veljajo glede namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov določbe za namensko rabo SP. 59. člen
(2000)Kmetijska zemljišča (K1 in K2)
(2000a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – kmetijstvo.
(2000b)dopustne so naslednje vrste posegov: – ureditve kmetijskih zemljišč (vse agrarne operacije), – ureditve infrastrukture, od tega le: – rekonstrukcije obstoječih lokalnih cest, – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (objekti klasifikacije CC - SI šifra 22), – vodnogospodarske ureditve, kot so vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka. 60. člen
(3010)Gozdna zemljišča (G in Gv)
(3010a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – gozdarstvo in kmetijstvo, – šport in rekreacija, če omogočata ohranjanje prvotne funkcije zemljišča, – lov in ribolov.
(3010b)dopustne so naslednje vrste posegov: – ureditve gozdnih zemljišč, – ureditve za rekreacijo, – ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka. 61. člen
(4011)Celinske vode (VC)
(4011a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – vodnogospodarske dejavnosti.
(4011b)dopustne so naslednje vrste posegov: – vodnogospodarske ureditve, – ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka. 62. člen 5010 območja mineralnih surovin (L) V območjih mineralnih surovin so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(5011)površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN):
(5011a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – izkoriščanje mineralnih surovin, – proizvodne dejavnosti, povezane z mineralnimi surovinami, gradbeništvo.
(5011b)dopustne so naslednje vrste posegov: – raziskovanje, izkoriščanje, sanacija, – ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve, – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka.
(5013)površine nadzemnega pridobivalnega prostora – sanacija v kmetijska zemljišča (LNk):
(5012a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – kmetijstvo.
(5012b)dopustne so naslednje vrste posegov: – sanacija (brez izkoriščanja mineralnih surovin) in rekultivacija v kmetijska zemljišča, – ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka.
(5014)površine nadzemnega pridobivalnega prostora – sanacija v gozdna zemljišča (LNg):
(5013a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – gozdarstvo.
(5013b)dopustne so naslednje vrste posegov: – sanacija (brez izkoriščanja mineralnih surovin) in rekultivacija v gozdna zemljišča, – ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka. 63. člen EUP rek – enote urejanja prostora za rekreacijo v odprtem prostoru: (
  1. a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – na površinah primarne rabe prostora še športna in rekreacijska raba, ki trajno ne spreminja osnovne namembnosti površin, – na stavbnih zemljiščih znotraj EUP za rekreacijo vse vrste namembnosti oziroma dejavnosti, ki so dopustne za posamezno podrobnejšo namensko rabo površin, – spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za šport in rekreacijo, storitve za šport in rekreacijo ter gostinstvo brez nastanitvenih kapacitet, – spremembe namembnosti objektov za kmetijstvo, enostavnih in nezahtevnih objektov niso dopustne. (
  2. b)dopustne so naslednje vrste posegov: – na površinah primarne rabe prostora: – gradnja sprehajalnih poti, rekreacijskih izhodišč in sorodne rekreacijske infrastrukture, – gradnja športnih in rekreacijskih naprav in druge infrastrukture za potrebe rekreacije, – krčitev gozda za potrebe rekreacije, – na stavbnih zemljiščih znotraj EUP za rekreacijo vse vrste posegov, ki so dopustni za posamezno podrobnejšo namensko rabo površin, – dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, – postavitve objektov visokogradnje in rekreacijskih površin, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo (npr. tenis igrišča ipd.) niso dopustne. – ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve. 64. člen EUP vin – enote urejanja prostora vinogradniških območij (
  3. a)dopustna so naslednje namembnosti: – na primarni rabi prostora vse vrste namembnosti oziroma dejavnosti, ki so dopustne za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora, – na stavbnih zemljiščih vse vrste namembnosti oziroma dejavnosti, ki so dopustne za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora. (
  4. b)dopustne so naslednje vrste posegov: – na površinah primarne rabe prostora: – krčitev gozda za potrebe vinogradništva, – na stavbnih zemljiščih znotraj EUP vinogradniških območij vse vrste posegov, ki so dopustni za posamezno podrobnejšo namensko rabo površin, – dopustne postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, – ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave), – vodnogospodarske ureditve. 3.2.2. Tolerance glede namenske rabe prostora 65. člen
(1)Za obstoječe objekte z namembnostjo, ki ni v skladu z OPN, je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in v okviru veljavnih okoljskih predpisov (hrup, varstvo okolja …). Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb OPN.
(2)Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po OPN (npr. objekt nima funkcionalnega zemljišča ali nima zadostnih odmikov od parcelne meje, nima zadostne velikosti zemljiške/gradbene parcele…) je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti. Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb OPN. Dopustne vrste posegov so: – rekonstrukcija ob pogojih za arhitekturno oblikovanje za novogradnje, – dozidave, nadzidave niso dopustne, – podkletitev v gabaritu obstoječega tlorisa, – nadomestitev objekta – v enakih ali manjših gabaritih.
(3)Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po OPN (t.j. obstoječi objekt ima manjše odmike od predpisanih, ima pa zadostno velikost zemljiške/gradbene parcele, velikost parcele omogoča dozidave ali tudi novogradnje) je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti. Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb OPN. Dopustne vrste posegov so: – rekonstrukcija ob pogojih za arhitekturno oblikovanje za novogradnje, – dozidave, nadzidave so dopustne pod pogoji za novogradnje objektov, – dopustna je podkletitev objekta, – izjemoma so v območju kulturne dediščine (urbanistična, stavbna dediščina) dopustne dozidave, nadzidave in podkletitev z manjšimi odmiki od dopustnih za novogradnje, vendar le s soglasjem soseda, – nadomestitev objekta – v enakih ali manjših gabaritih; v večjih gabaritih pa v skladu z zgornjimi alinejami. 3.2.3. Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo 66. člen Pogoji glede izrabe so določeni v PIP za urbanistično oblikovanje. 3.2.4. Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje 67. člen Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor so: – PIP za urbanistično oblikovanje, – PIP za arhitekturno oblikovanje, – PIP za oblikovanje v ureditvenih enotah, – PIP za oblikovanje drugih posegov v prostor. 3.2.4.1. Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje 68. člen faktor zazidanosti (FZ)
(1)Faktor zazidanosti je razmerje med zazidano površino objekta (stavbiščem) in površino gradbene parcele. Faktor zazidanosti izraža delež stavbišča na gradbeni parceli.
(2)Zazidana površina objekta (stavbišče) je površina, ki jo tvori zunanji obod objekta v ravnini pritličja.
(3)V zazidano površino za izračun faktorja zazidanosti se štejejo: – površina navpične projekcije pritlične etaže na vodoravno ravnino (sem sodijo vsi zaprti prostori objekta, letni vrtovi, zastekljeni prostori, arkade ipd. stavbni deli), – previsni deli stavbe (površine stavbe, ki so pokrite in zaprte najmanj s treh strani) nad zazidano površino osnovnega stavbnega volumna in prav tako tvorijo volumen stavbe, – površina kleti oziroma drugih podzemnih delov objekta, ki segajo nad nivo urejenega terena.
(4)V zazidano površino za izračun faktorja zazidanosti se ne štejejo vkopane kletne etaže, zunanja stopnišča, zunanje klančine, balkoni, nadstreški, sončni zasloni, enostavni in nezahtevni objekti. 69. člen faktor izrabe (FI)
(1)Faktor izrabe je razmerje med bruto etažno površino objekta (brez kletnih/podzemnih površin) in gradbeno parcelo. Faktor izrabe izraža delež bruto etažne površine na gradbeni parceli.
(2)V bruto etažno površino objekta za izračun faktorja izrabe se štejejo: – bruto površine vseh nadzemnih etaž, ki so pokrite in zaprte najmanj s treh strani (loggia), upoštevajoč tudi previsne dele etaže (op.: v primeru nagnjene fasade), sem sodijo tudi tlorisne površine, ki niso zaprte z vseh strani do polne višine, so pa pokrite – računa se površine do navpične projekcije zunanjega roba krova, – površina kleti oziroma drugih podzemnih delov objekta, ki segajo nad nivo urejenega terena.
(3)V bruto etažno površino objekta za izračun faktorja izrabe se ne štejejo: vkopane kletne etaže, prostor znotraj prezračevanih streh, pohodne strehe za potrebe vzdrževanja, enostavni in nezahtevni objekti ter drugi lahko odstranljivi objekti (točkovni temelji – lahka konstrukcija).
(4)Izraba prostora se določa tudi s številom stanovanj. Podrobnejši pogoji so določeni v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah. 70. člen odmiki osnovnih in spremljajočih objektov
(1)Odmiki objektov od gradbene parcele ali regulacijske linije so praviloma min. 4 m. Odmiki so določeni v PIP za ureditvene enote. Odmik se meri horizontalno od ravnine najbolj izpostavljenega dela fasade (za izpostavljeni del fasade se ne štejejo venci, obrobe in sorodni okrasni elementi fasade).
(2)Manjši odmiki od 4 m so dopustni s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta.
(3)Večje odmike od 4 m je treba zagotoviti v naslednjih primerih: – objekti, katerih kap ali zg. rob strešnega venca je višji od 8 m, morajo biti odmaknjeni od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije min. 6 m, – večje odmike od parcelne meje ob ulici oziroma od regulacijske linije morajo biti večji od predpisanih v primeru rekonstrukcije ceste in nadomestne gradnje objekta, ko je treba zagotoviti razširitev uličnega profila za izboljšavo varnosti.
(4)Za balkone, ganke in napušče je dopusten odmik 2 m, razen ob javnih prometnih površinah in objektih, kjer gradbena linija sovpada z regulacijsko linijo, v teh primerih lahko balkoni, ganki in napušči segajo preko regulacijske linije.
(5)Dopustna je postavitev dveh stavb v niz (dvojček) tako, da se objekta na eni stranici stikata, pri čemer veljajo ista merila izrabe in zazidanosti.
(6)Objekti na dveh sosednjih lastniških zemljiščih ali gradbenih parcelah se lahko medsebojno stikajo v primeru, ko se lastnika sosednjih zemljišč pismeno sporazumeta za takšno ureditev in so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za varnost, rabo in vzdrževanje objekta.
(7)Spremljajoči objekt (kot npr. garaža, ki presega velikost enostavnega ali nezahtevnega objekta) se lahko stika z osnovnim objektom. Za odmike spremljajočih objektov veljajo določbe za odmike osnovnih objektov.
(8)Gradnja podpornih zidov, višjih od 1,5 m, za potrebe javne gospodarske infrastrukture je dopustna do meje gradbene oziroma zemljiške parcele in do regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine.
(9)Gradnja podpornih zidov, višjih od 1,5 m, za ne-javne potrebe je dopustna z odmikom min. 60 cm do meje gradbene oziroma zemljiške parcele in min. 60 cm od regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine s pisnim soglasjem soseda in upravljavca javne površine. Podporni zidovi ob regulacijski liniji oziroma ob javni cesti morajo biti postavljeni izven pregledne berme (polja preglednosti). Gradnja podpornega zida ob medsosedski meji je dopustna, če ni možna drugačna ureditev višinskih razlik na meji in se lastniki zemljišč o tem sporazumejo.
(10)Gradnja osnovnih in spremljajočih objektov, kjer je dopustna lega do regulacijske linije ali do meje javne površine, je dopustna, če na tem odseku ni planirana rekonstrukcija oziroma širitev ceste ali druge gospodarske javne infrastrukture. Odmike presodi upravljavec javne površine glede na načrtovane ureditve in dejanske razmere na terenu.
(11)Stavbe morajo biti odmaknjene od gozdnega roba vsaj 20 m, ostali objekti in ureditve, ki so na nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od nove meje gozda vsaj 1 m. S soglasjem javne gozdarske službe je možna tudi gradnja bliže gozdnemu robu. 3.2.4.2. Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov 71. člen lega nezahtevnih in enostavnih objektov
(1)Gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov je določena v tabeli 3, ki je sestavni del odloka.
(2)Začasni objekti za turistično ponudbo (kot npr. kiosk, gostinski vrt, pokriti prostor, oder z nadstreškom, cirkus, tribuna) morajo biti postavljeni tako, da ne ovirajo osnovnega toka peš prometa in funkcionalno oviranih ljudi, da ne ovirajo prometa interventnih vozil in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
(3)Nezahtevnih in enostavnih pomožnih infrastrukturnih objektov (kot npr. bazna postaja, kiosk za meritev stanja okolja, energetski in telekomunikacijski objekti) ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni bližini objektov naravnih vrednot in kulturne dediščine. 72. člen odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov
(1)Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov (kot npr.: objekt za rejo živali, pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov in sorodni) morajo biti: – 4 m od meje gradbene parcele ali regulacijske linije, – manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta, – večje odmike je treba zagotoviti v primeru rekonstrukcije ali novogradnje ceste in jih določi upravljavec javne površine.
(2)Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov (kot npr.: majhna stavb, majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznic, rezervoar, vodnjak, vodomet, samostojno parkirišče, športno igrišče na prostem, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču in sorodni objekti) morajo biti: – 2 m od meje gradbene parcele ali regulacijske linije, – manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta, – večje odmike je treba zagotoviti v primeru rekonstrukcije ali novogradnje ceste in jih določi upravljavec javne površine.
(3)Nezahtevni in enostavni objekti (kot npr.: pomožni objekt v javni rabi, podporni zid, pomožni komunalni objekt, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, kolesarska pot, pešpot, gozdna pot, pomol, objekt za oglaševanje in sorodni) so lahko postavljeni do parcelne meje s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta. Ograje je dopustno postaviti do meje zemljiške parcele brez soglasja soseda, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče.
  1. člen namestitev naprav kot investicijska vzdrževalna dela Enostavne naprave za proizvodnjo električne energije je dopustno namestiti: – na ali v zgradbo ali gradbeno inženirski objekt, v tem primeru enostavna naprava ne sme presegati višine zgradbe, – na gradbeno parcelo, v tem primeru naprava ne sme presegati višine zgradbe, odmik enostavne narave od zgradbe pa ne sme biti večji od višine zgradbe. Klima naprave, vetrnice za proizvodnjo električne energije in sorodnih naprav ni dopustno nameščati na fasade, ki so ob ulici. 3.2.4.
  2. Prostorski izvedbeni pogoji za arhitekturno oblikovanje
  3. člen višina objektov
(1)Višina in etapnost objektov sta določeni za posamezne vrste objektov v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah oziroma v posebnih PIP.
(2)Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oziroma zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka. 75. člen klet
(1)Osnovni in spremljajoči objekti so lahko podkleteni. Kletnih etaž je lahko več, razen v primeru omejitev zaradi varstva podtalnice ali drugih varstvenih razlogov.
(2)Površina kleti je lahko večja od tlorisa pritličja, če se s tem ne onemogoča ohranitev ali zasaditev dreves in grmovnic v skladu z varovanimi vrednotami in določbami za zagotovitev deleža zelenih površin na gradbeni parceli.
(3)Odmik kleti od parcelne meje mora biti min. 4 m, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda.
(4)Površina kletne etaže, ki je v celoti vkopana in ne sega nad koto novo urejenega terena, se ne šteje v površino objekta za izračun faktorja zazidanosti in faktorja izrabe.
(5)Kletna etaža, ki sega nad koto urejenega terena, se šteje v zazidano in bruto etažno površino v naslednjih primerih: – če podzemne etaže segajo nad nivo urejenega terena in so prostori kletne etaže osvetljeni (na fasadi kletne etaže okna ali vrata), v tem primeru se upošteva površina osvetljenih prostorov oziroma najmanj površina, ki jo tvorijo širina dela fasade z odprtinami in polovica globine kletne etaže, – v zazidano površino se štejejo tudi tisti deli podzemnih etaž objekta, ki pretirano segajo iz raščenega terena in so bili kasneje zasuti; za pretirano izstopajoče dele se štejejo tisti deli stavbe, ki segajo nad linijo terena, ki povezuje zgornjo in spodnjo koto gradbene parcele, dopustna toleranca je nagib terena 2:1, ki se ga prikaže od spodnje kote gradbene parcele.
(6)Pri rekonstrukciji in nadomestitvi obstoječega objekta je dopustna gradnja kleti v okviru tlorisa (zazidane površine) objekta.
  1. člen mansarda in podstrešni prostori Mansarda je lahko izvedena v dveh etažah pri enakih/nespremenjenih pogojih za višino objekta, oblikovanje strehe in strešnih elementov. Površine mansarde se štejejo v bruto etažno površino objekta in faktor izrabe.
  2. člen kolenčni zid Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je določena s skupno višino kolenčnega zida, kapne lege in strešne konstrukcije. Višino se meri na zunanji strani zunanjega zida (nosilne konstrukcije). Višino strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se meri v vertikalni smeri od zgornje kote nosilne konstrukcije stropa zadnje polne etaže (od betonske plošče ali stropnika, brez tlaka) do zgornje linije nosilne konstrukcije strehe (kot npr. špirovca ali strešne plošče). Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je določena za posamezne vrste objektov v določbah za oblikovanje v ureditvenih enotah. Navedene višine strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se uporabijo kot merilo tudi v primerih, ko streha nima običajne izvedbe s kolenčnim zidom in kapno lego (kot npr. streha brez kapne lege ali masivna izvedba v betonu ali izvedba z večetažnimi prostori). Mera oziroma višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je razvidna v grafičnih prikazih, ki so sestavni del obrazložitve odloka.
  3. člen streha Oblika in naklon strehe sta določena v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah oziroma v posebnih PIP.
  4. člen odpiranje strešin
(1)Vrste odpiranja strešin so določene v PIP za ureditvene enote.
(2)Odpiranje strešin stanovanjskih stavb je dopustno s strešnimi okni in v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti prečno dvokapnico z enakim naklonom kot osnovna streha (toleranca 10°) ali enokapnico (na fertah) z nižjim naklonom od osnovne strehe. Strešine frčad ne smejo segati nad sleme osnovne strehe. Razmerje frčad na stanovanjskih objektih mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe (širina frčad in strešine se meri v osi okna frčade). V primeru dveh etaž v mansardi so v spodnji etaži dopustne frčade, zgornja etaža ima lahko le strešna okna.
(3)Odpiranje strešin gospodarskih poslopij kmetijskih in objektov gospodarskih dejavnosti za potrebe prezračevanja, osvetlitve in drugih funkcionalnih potreb, je dopustno s strešnimi okni in pultnimi frčadami (frčadami na fertah), katerih naklon je manjši do 10° od naklona osnovne strehe, skupna dolžina frčad ne sme presegati polovice dolžine strešine gospodarskega poslopja. Dopustne so tudi prezračevalne odprtine v slemenu strehe in druge oblike odpiranja strešin.
(4)Oblikovanje odpiranja strešin drugih vrst objektov ni predpisano. 80. člen kritina
(1)Strehe s strešinami v nagibu morajo biti krite s kritino opečne ali sive barve, dopustni so tudi odtenki temnejše sive in rjave barve.
(2)Strehe v območjih varstva kulturne dediščine in vplivnih območjih varstva kulturne dediščine morajo biti krite s kritino, značilno in prevladujočo za to območje. Dopustne so kritine z majhnimi strešniki oziroma kritino, ki ima teksturo drobnih strešnikov.
(3)Pločevinasta kritina, ki ne oksidira in/ali ima odsev, ni dopustna. Pločevinasta kritina v polmat sijaju je dopustna.
(4)Kritine z odsevom niso dopustne (npr. glaziran strešnik je še sprejemljiv), razen za manjše površine arhitekturnih elementov (kot. npr. steklene nadstrešnice nad vhodi, ob objektih nad pločnikom, strehe arkadnih hodnikov, nad prehodi in postajališči ipd.).
  1. člen odstranitev objekta V primeru, da se ob gradnji novega objekta ohrani del obstoječega objekta, del pa odstrani, je potrebno ohranjeni del obstoječega in nov objekt povezati v enotno in skladno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki.
  2. člen podporni zidovi višine nad 1,5 m
(1)Gradnja podpornih zidov, višjih od 1,5 m, za potrebe javne gospodarske infrastrukture se v naseljih priporoča v terasah/kaskadah.
(2)Pri gradnji podpornih zidov, višjih od 2,2 m, za ne-javne potrebe in ob javni površini, zgornji rob podpornega zida ne sme presegati navidezne ravnine v nagibu 1:1, katere slednica je regulacijska linija na višini 2,2 m nad koto urejene javne površine. Prekomerni negativni vplivi (kot npr. preliv meteorne vode, spiranje zemlje ali kamenja ipd. vplivi) iz višje ležečih zemljišč morajo biti preprečeni.
(3)Pri gradnji podpornih zidov, višjih od 2,2 m, ob medsosedski meji, zgornji rob podpornega zida ne sme presegati navidezne ravnine v nagibu 1:1, katere slednica je regulacijska linija na višini 2,2 m nad koto urejene površine spodaj ležeče parcele. Prekomerni negativni vplivi (kot npr. preliv meteorne vode, spiranje zemlje ali kamenja ipd. vplivi) iz višje ležečih zemljišč morajo biti preprečeni. 3.2.4.
  1. Prostorski izvedbeni pogoji za arhitekturno oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov
  2. člen nezahtevni in enostavni objekti Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti izvedeni tako, da so lahko odstranljivi in je po njihovi odstranitvi možna enostavna vzpostavitev prejšnjega stanja v prostoru.
  3. člen ograje do višine 3 m
(1)Višina ograje ob javni površini je dopustna do višine 1,2 m; višje ograje so ob javni površini dopustne le kot protihrupne ali zaščitne ograje. Višina medsosedske ograje je dopustna do višine 2 m.
(2)Oblikovanje ograj ob javnih površinah v ureditvenih enotah "v" – vas naj se zgleduje po tradicionalnih primerih ograjevanja parcel.
(3)Protihrupne ograje v vaških naseljih in zunaj naselij naj bodo pretežno lesene ali ozelenjene. 85. člen škarpe in podporni zidovi do 1,5 m
(1)Gradnja podpornih zidov je dopustna na nagnjenem terenu, ko je potrebna trdnejša ureditev brežin in druge rešitve niso izvedljive oziroma ne zagotavljajo varnosti.
(2)Gradnja podpornih zidov za potrebe izravnave vrta okrog objekta ni sprejemljiva. Nasipavanje površin za zasebne potrebe (vrtovi ipd.) na gradbenih parcelah je dopustno do nagibov naravnega posipa.
(3)Gradnja podpornega zida ob medsosedski meji je dopustna, če ni možna drugačna ureditev višinskih razlik na meji in se lastniki zemljišč o tem sporazumejo. Prekomerni negativni vplivi (kot npr. preliv meteorne vode, spiranje zemlje ali kamenja ipd. vplivi) iz višje ležečih zemljišč morajo biti preprečeni. 86. člen objekti za oglaševanje
(1)Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na objektih in/ali na funkcionalnih zemljiščih teh objektov, v katerih se izvaja oglaševana dejavnost ali na drugem stavbnem zemljišču naselja. Postavitev oglasnega panoja ali drugega sorodnega objekta/konstrukcije za oglaševanje nad sleme objekta ni dopustna.
(2)Oglasne panoje ali druge sorodne objekte za oglaševanje je dopustno postavljati v skladu z odlokom o plakatiranju in oglaševanju v občini.
(3)Oglasne panoje ali druge sorodne objekte za oglaševanje ni dopustno postavljati na: – na površinah naravnih vrednot in površinah s kulturno dediščino, – na kmetijskih in gozdarskih objektih na površinah primarne namenske rabe.
(4)Izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti nameščeni najmanj 2,3 m nad pločnikom. 3.2.4.
  1. Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje v ureditvenih enotah
  2. člen
(1)Z ureditvenimi enotami so določeni PIP za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor. Naziv ureditvene enote je lastno ime tipa ureditvene enote in ne pomeni dopustne dejavnosti.
(2)OPN določa PIP za naslednje ureditvene enote: v vas (strnjena zazidava prostostoječih objekto srednjega merila) vv vaška zazidava v vinogradniških območjih vz zidanice e enodružinska zazidava (zazidava prostostoječih objektov manjšega merila) w počitniški objekti x svojstveno oblikovanje b bloki (zazidava prostostoječih objektov ali objektov v nizu srednjega merila) d dvoranski objekti (prostostoječi ploščati objekti srednjega do velikega merila) n infrastrukturni objekti in naprave p prometne površine zp parkovne površine zk pokopališča 0 ni predpisan tip oblikovanja. 88. člen UREDITVENA ENOTA VAS (v)
(1)V ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture. Objekti morajo biti oblikovani v takšnih razmerjih in velikosti, da so skladni s sosednjimi objekti v naselju ali gruči. Tloris, višina in razmerja novega stavbnega volumna ne sme bistveno odstopati od razmerij in velikosti sosednjih objektov. Bistveno preseganje skladnega merila ni dopustno.
(2)merila in pogoji za stanovanjske stavbe: – faktor zazidanosti (FZ) do 0,3, – faktor izrabe(FI) do 0,75, – zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m2, – odmiki: poleg skupnih PIP glede odmikov v poglavju o urbanističnem oblikovanju veljajo še: – odmiki med objekti: stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje na isti gradbeni oziroma lastniški parceli se lahko stikata, – več stanovanjskih objektov na isti gradbeni oziroma lastniški parceli se lahko medsebojno stika, pri tem je treba zagotoviti možnost, da se posamezni objekt lahko uporablja samostojno (npr. v primeru spremembe lastništva), da je zagotovljena varnost, raba in vzdrževanje posamičnega objekta, – tloris: podolgovat z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,25, – višina: – do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm, – ali do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 180 cm, – za objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna max. višina objekta K+P+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 160 cm, pritličje objekta je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, – v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren, – streha: – naklon 30° do 45°, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta, drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40 % ploskve vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min. 60 % strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini), – širina napušča min. 60 cm, – sleme v smeri daljše stranice objekta, – odpiranje strešin: dopustne so frčade in strešna okna.
(3)merila in pogoji za kmetijska gospodarska poslopja: – faktor zazidanosti (FZ) do 0,5, – odmiki: poleg skupnih PIP glede odmikov v poglavju o urbanističnem oblikovanju veljajo še: – odmiki med objekti: medsebojno se na isti gradbeni parceli lahko stikajo gospodarska poslopja ter stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje, – tloris: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,25, – višina gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma max. 7 m do kapi, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren, – v primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ dve polni etaži, – streha: – naklon 30° do 45°, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 11,5 m, drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40 % ploskve vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min. 60 % strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini), – širina napušča min. 60 cm, – sleme v smeri daljše stranice objekta, – odpiranje strešin: dopustne so frčade, strešna okna in druge oblike.
(4)merila in pogoji za gospodarske objekte – faktor zazidanosti (FZ) do 0,3, – zazidana površina stavbe je lahko največ 300 m2, – odmiki: poleg skupnih PIP glede odmikov v poglavju o urbanističnem oblikovanju veljajo še: – odmiki med objekti: medsebojno se na isti gradbeni parceli lahko stikajo gospodarski objekti ter stanovanjski objekt z gospodarskim objektom – tloris: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,25, – višina gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma max. 7 m do kapi, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren, – streha: – naklon 30° do 45°, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 11,5 m, drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40 % ploskve vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta, ki obsega min. 60 % strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini), – odpiranje strešin: dopustne so frčade, strešna okna in druge oblike.
(5)objekti terciarnih in kvartarnih dejavnosti – faktor zazidanosti (FZ) do 0,3, – faktor izrabe(FI) do 0,5, – zazidana površina stavbe je lahko največ 300 m2, – odmiki: veljajo skupni PIP, – tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,25, – višina stavbe: do K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine, v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren, – streha: – naklon 30° do 45°, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 11,5 m, drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40 % vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min. 60 % strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini), – širina napušča min. 60 cm, – sleme v smeri daljše stranice objekta. – odpiranje strešin: ni pogojev. 89. člen UREDITVENA ENOTA ENODRUŽINSKA ZAZIDAVA (e)
(1)merila in pogoji za stanovanjske objekte: – faktor zazidanosti (FZ) do 0,3, – faktor izrabe (FI) do 0,75, – faktor zelenih površin (FP) mora biti 0,3 ali večji, – v posamezni stanovanjski stavbi so dopustna največ štiri stanovanja, – zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m2, – odmiki: veljajo skupni PIP, – višina: – do K+P+1+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm, – ali do K+VP+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 180 cm, kota pritličja pri vhodu do 100 cm nad urejenim terenom, – za objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna max. višina objekta K+P+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 160 cm, pritličje objekta je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, – v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren.
(2)merila in pogoji za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti – faktor zazidanosti (FZ) do 0,3, – faktor izrabe(FI) do 0,5, – zazidana površina stavbe je lahko največ 300 m2, – odmiki: veljajo skupni PIP, – višina stavbe: do K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine, v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren. 90. člen UREDITVENA ENOTA VAŠKA ZAZIDAVA V VINOGRADNIŠKIH OBMOČJIH (vv)
(1)V ureditveni enoti vaška zazidava v vinogradniških območjih (vv) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture. Bistveno preseganje skladnega merila ni dopustno.
(2)merila in pogoji za stanovanjske stavbe: – v posamezni stavbi sta dopustni največ dve stanovanji, – zazidana površina stavbe je lahko največ 150 m2, – odmiki: 2,5 m od meje gradbene parcele (brez soglasja soseda, razen za odmik od ceste, kjer je potrebno soglasje upravljavca javne površine), manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda, – višina: – do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko do 180 cm, – v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren, – streha: naklon 30° do 45°, dvokapnica, sleme v smeri daljše stranice objekta, – odpiranje strešin: dopustna so strešna okna.
(3)merila in pogoji za kmetijska gospodarska poslopja: – zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m2 – odmiki: – 2,5 m od meje gradbene parcele (brez soglasja soseda, razen za odmik od ceste, kjer je potrebno soglasje upravljavca javne površine), manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda, – višina gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma max. 7 m do kapi, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren, – streha: naklon 30° do 45°, dvokapnica, sleme v smeri daljše stranice objekta, drugačen naklon je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 11,5 m. – odpiranje strešin: dopustna so strešna okna. 91. člen UREDITVENA ENOTA ZIDANICE (
  1. vz)merila in pogoji za oblikovanje so: zidanice: – gradnja zidanice je dopustna v okviru vinograda ali drugega trajnega nasada na kmetijskih zemljiščih K1 v velikosti nad 3000 m2, na kmetijskih zemljiščih K2 pa v velikosti nad 1000 m2; omejitev glede velikosti vinograda velja samo za novogradnjo – ne pa za rekonstrukcijo, dozidavo in legalizacijo obstoječih objektov, – v zidanicah je dopustno samo občasno bivanje, – odmiki: min. 2,5 m od meje gradbene parcele (brez soglasja soseda, razen za odmik od ceste, kjer je potrebno soglasje upravljavca javne površine), manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda, – tloris: zazidana površina zidanice je lahko največ 60 m2, kletna etaža je lahko večja od pritlične etaže, če je kletni del vkopan in se s tem ne poveča zazidana površina parcele (povečan tloris je razširjen na vkopanem delu), razmerje stranic tlorisa v pritlični etaži najmanj 1:1,25, – višina: – do K+P+M višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je do 80 cm, – ali do K+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je do 180 cm, kota pritličja pri vhodu do 100 cm nad urejenim terenom, – v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren, – streha: naklon 30° do 45°, dvokapnica sleme v smeri daljše stranice objekta, – odpiranje strešin: dopustna so strešna okna, – dopustna je postavitev nadstrešnice na nivoju dostopne ceste do velikosti 30 m2, streha nadstrešnice ima lahko enak nagib kot zidanica ali ima ravno streho, ločne in druge ne-ortogonalne oblike konstrukcije nadstrešnice niso dopustne (kot. npr. ločne predfabricirane podporne konstrukcije, razne oblike konzolnih predfabriciranih izdelkov …). vinske kleti: – gradnja vinske kleti je dopustna v okviru vinograda ali drugega trajnega nasada velikosti nad 5000 m2. Omejitev glede velikosti vinograda velja samo za novogradnjo – ne pa za rekonstrukcijo, dozidavo in legalizacijo obstoječih objektov, – v vinski kleti je dopustno samo občasno bivanje, – odmiki: min. 2,5 m od meje gradbene parcele (brez soglasja soseda, razen za odmik od ceste, kjer je potrebno soglasje upravljavca javne površine), manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda, – tloris: zazidana površina vinske kleti je lahko do 120 m2, – višina: do K+P+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu do 80 cm, – dopustna je postavitev nadstrešnice na nivoju dostopne ceste do velikosti 30 m2, streha nadstrešnice ima lahko enak nagib kot zidanica ali ima ravno streho, ločne in druge ne-ortogonalne oblike konstrukcije nadstrešnice niso dopustne (kot. npr. ločne predfabricirane podporne konstrukcije, razne oblike konzolnih predfabriciranih izdelkov …), – v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren, – streha: naklon 30° do 45°, dvokapnica sleme v smeri daljše stranice objekta, – odpiranje strešin: dopustna so strešna okna, – vinska klet mora biti samostojen objekt, kombinacija objekta vinske kleti z zidanico ni dopustna. 92. člen UREDITVENA ENOTA POČITNIŠKE HIŠE (
  2. w)merila in pogoji za oblikovanje so: – indeks zazidanosti ne sme preseči 0,2. Najmanj 40 % zemljišča mora biti ozelenjenega. – na posamični parceli je dopusten le en počitniški objekt, – odmiki: veljajo skupni PIP, – tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,25, velikost največ 60 m2 zazidane površine – višina: največ K+P+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 50 cm nad terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm – v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren, – streha: 30°–45°, enak naklon strešin. – odpiranje strešin: dopustna so strešna okna. 93. člen UREDITVENA ENOTA POSAMIČNI OBJEKTI S SVOJSTVENIM OBLIKOVANJEM (x)
(1)Oblikovanje v ureditveni enoti s svojstvenim oblikovanjem je svobodno – svojstveno.
(2)Odmiki: min. 6 m od meje gradbene parcele, manjši odmik (do 4 m) je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba venca do 8 m nad urejenim terenom. Manjši odmik je dopusten v območjih ohranjanja kulturne dediščine, kjer so objekti lahko z eno ali več stranicami postavljeni na parcelno mejo.
(3)Posegi na obstoječih objektih z elementi kulturne dediščine morajo upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov s svojstvenim oblikovanjem ter jih dopolnjevati.
(4)Oblikovanje novih objektov je lahko svojstveno (posebno) vendar naj se pri tem vzdržuje skladno razmerje z okolico, z merili, s stavbnimi razmerji ter z načeli sestavljanja stavbnih volumnov značilnih in kakovostnih prvin arhitekture širšega območja. 94. člen UREDITVENA ENOTA BLOKI (
  1. b)V ureditveni enoti bloki (
  2. b)za oblikovanje blokov velja: – faktor zazidanosti (FZ) 0,3, – faktor izrabe(FI) 1,0, – odmiki: 6 m od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije, manjši odmik (4
  3. m)je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba venca do 8 m nad urejenim terenom, manjši odmiki niso dopustni, – višina: največ K+P+2+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 100 cm nad terenom, – dozidave stanovanjskih blokov oziroma stolpičev morajo biti oblikovane in izvedene enotno za cel objekt, – dozidave vhodov so dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov,

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.