Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Miren - Kostanjevica, stran 9386.

(1)OPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela.

(2)Tekstualni del OPN obsega poglavja: – Uvodne določbe, – Strateški del, – Izvedbeni del, – Končne določbe. Tekstualni del OPN ima štiri tekstualne in dve grafični prilogi: – Priloga 1: Dopustni zahtevni in manj zahtevni objekti, – Priloga 2: Dopustni nezahtevni in enostavni objekti, – Priloga 3: Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja, – Priloga 4: Posebni prostorski izvedbeni pogoji za enoto urejanja prostora MI 05, – Grafična priloga 1: Posebni prostorski izvedbeni pogoji za enoto urejanja prostora MI-14, – Grafična priloga 2: Posebni prostorski izvedbeni pogoji za enoto urejanja prostora MI-41.

(3)Kartografski del OPN vsebuje naslednje grafične prikaze: 1.1 grafični prikazi strateškega dela v merilu 1:50.000: – Karta 1: Zasnova prostorskega razvoja, – Karta 2.1: Zasnova gospodarske javne infrastrukture, Prometno omrežje, – Karta 2.2: Zasnova gospodarske javne infrastrukture, Vodovodno in kanalizacijsko omrežje, – Karta 2.3: Zasnova gospodarske javne infrastrukture, Energetsko omrežje, – Karta 3: Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo naselij, – Karta 4.1: Usmeritve za razvoj v krajini, Razvoj dejavnosti v krajini, – Karta 4.2: Usmeritve za razvoj v krajini, Varovanja in omejitve, – Karta 5: Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč. 1.2 grafični prikazi izvedbenega dela: – Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste v merilu 1:50.000, – Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:50.000, – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev v merilu 1:5.000, – Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture v merilu 1:5.000. 3. člen (uporabljeni izrazi)

(1)Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž nad izračunanih po sistemu SIST ISO
2. Pri podstrešju se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi, kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite.
3. Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta. Pri izračunu BTP za dozidavo in nadzidavo objekta se ne upošteva površin kleti. Šteje se, da je dozidava oziroma nadzidava gradnja novega objekta takrat, ko je njena površina večja od 50 % obstoječe BTP oziroma, če ima drugo namembnost, kakor jo ima osnovni objekt. Prizidek je treba priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.
4. Drevnina so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli.
5. Enota urejanja prostora je območje z enotnimi zna­čilnostmi prostora, na katerem se določi namenska raba in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostor­ski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden. Enota urejanja prostora (EUP) je območje s praviloma enolično namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih določil za posamične EUP.
6. Etaža po OPN je del stavbe med pohodno površino in stropom ali streho.
7. Etažnost objekta je določena s številom etaž, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), terasna etaža (T) in nadstropja (1, 2, 3 …).
8. Faktor gradbene prostornine funkcionalne parcele objekta (FP) se določi kot razmerje med bruto prostornino objekta in površino celotne funkcionalne parcele objekta, pri čemer je bruto prostornina objekta zmnožek zazidane površine objekta in povprečne višine objekta nad nivojem terena.
9. Faktor izrabe funkcionalne parcele objekta (FI), se določi kot razmerje med BTP objekta in celotno površino funkcionalne parcele objekta. Pri izračunu BTP za FI se ne upošteva površin kleti.
10. Faktor zazidanosti funkcionalne parcele objekta (FZ) je razmerje med zazidano površino vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektov ter tistih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi, in celotno površino funkcionalne parcele objekta.
11. Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med površino funkcionalne parcele objekta, ki mora ostati zelena, kar pomeni da ima zemljino in vegetacijski sloj, in celotno površino funkcionalne parcele objekta.
12. Funkcionalna parcela objekta je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
13. Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla min. od 18–20 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla min 2,2 m.
14. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena. (ZPNačrt)
15. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti.
16. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta. (ZGO-1)
17. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled. (ZGO-1)
18. Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji. (ZPNačrt)
19. Klet (kratica K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol (ZGO-1). Klet je možno graditi pod vsako stavbo, če terenske razmere to omogočajo.
20. Komunalna oprema so: – objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, – objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna, – objekti grajenega javnega dobra, in sicer občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine. (ZPNačrt)
21. Legalno zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je bil zgrajen pred
22. decembrom
24. Nadstropje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma, od pritličja navzgor.
25. Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja, nevarna gradnja in nelegalni kop. (ZGO-1)
26. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. (ZGO-1)
27. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. (ZGO-1)
28. Območje naselja je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev (ZPNačrt).
29. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in ali v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.
30. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se vzpostavi prejšnje stanje. (ZGO-1)
31. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.
32. Oskrbovana stanovanja so stanovanja, ki so arhitektonsko prilagojena starejšim in gibalno omejenim ljudem z lastnim gospodinjstvom.
33. Osnovna oskrba prebivalcev vključuje osnovno šolo, vrtec, trgovino, oskrbne in storitvene dejavnosti.
34. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in praviloma zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
35. Podstrešje je prostor neposredno pod poševno streho, lahko tudi bivalni, z višino kapnega zidu največ 1,20 m. Če je kapni zid višji, se podstrešje šteje za etažo.
36. Poseg v prostor je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim. (ZPNačrt)
37. Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka; če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
38. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, določeno v skladu s predpisi s področja voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah
39. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, zunaj območij naselij pa najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča. Na vodah
40. reda sega meja priobalnih zemljišč 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanje meje priobalnih zemljišč so lahko razen z uredbo določene drugače.
41. Pritličje (kratica P) je del stavbe neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu.
42. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
43. Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija ter okvirno načrtovano območje javnega dobra) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti. – regulacijska linija (RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpadajo z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra; – gradbena meja (GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; gradbena meja se lahko določa posebej za vsako etažo objekta; – gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado, postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti; – okvirno načrtovano območje javnega dobra je območje, ki praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra.
44. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %. (ZGO-1)
45. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešnih ploskev in je hkrati najvišja točka strešne konstrukcije.
46. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.
47. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki ne predstavljajo gradnje in s katerimi se tudi ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo rabe objekta oziroma njegovega dela, da se z njo posledično poveča vpliv objekta na okolico. (ZGO-1)
48. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % bruto etažnih površin namenjenih bivanju.
49. Stanovanjska stavba za posebne družbene skupine je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
50. Strnjena gradnja je gradnja objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
51. Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa.
52. Terasna etaža (kratica T) je zgornja etaža stavbe neposredno nad ravno streho. Bruto etažna površina terasne etaže ne sme presegati 50 % BTP etaže pod njo.
53. Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
54. Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca infrastrukture, kateri je koridor namenjen, v skladu s predpisi.
55. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
56. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
57. Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
58. Vila je eno- oziroma dvostanovanjski objekt višine do P+2 (oz. do P+1+M, P+1+T). Zasnova objekta in zunanja ureditev izražata individualne programske posebnosti (velika površina bivalnih prostorov, bogata stopnišča, balkoni in terase, oblikovan vrt ipd.). Vila ima poudarjen reprezentativni in simbolni značaj ter izraža arhitekturno-oblikovne značilnosti obdobja, v katerem je bila zgrajena.
59. Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe (sleme).
60. Vodno zemljišče je zemljišče na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.
61. Vrtiček je površina za pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe.
62. Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe, in se izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah.
63. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist. (ZGO-1)
64. Redno vzdrževanje pomeni izvedbo investicijsko vzdrževalnih del, popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta, ne spreminja njegova namembnost in ne zmanjšuje ravni izpolnjevanja bistvenih zahtev. (ZGO-1)
65. Vzdrževalna dela v javno korist pomenijo izvedbo takšnih vzdrževalnih in drugih del, za katera je v posebnem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi takšnega posebnega zakona, določeno, da se z namenom zagotavljanja opravljanja določene vrste gospodarske javne službe lahko spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo povezana njegova velikost. (ZGO-1)
66. Zaselek je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti.
67. Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
68. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
69. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
70. Zelene površine naselja so javno dostopne površine namenjene pre­življanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na pro­stem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju.

(2)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

(3)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

(4)Izrazi, ki so v celoti povzeti po veljavni zakonodaji, imajo naveden zakon iz katerega so povzeti.

(5)Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen: +------------+------------------------+ |Kratica |Pomen kratice | +------------+------------------------+ |BTP |bruto tlorisna površina | +------------+------------------------+ |EUP |enota urejanja prostora | +------------+------------------------+ |FI |faktor izrabe parcele | +------------+------------------------+ |FJP |faktor odprtih javnih | | |površin | +------------+------------------------+ |FZP |faktor zelenih površin | +------------+------------------------+ |FP |faktor gradbene | | |prostornine | +------------+------------------------+ |FZ |faktor zazidanosti | | |parcele | +------------+------------------------+ |GJI |gospodarska javna | | |infrastruktura | +------------+------------------------+ |GL |gradbena linija | +------------+------------------------+ |GM |gradbena meja | +------------+------------------------+ |NRP |namenska raba prostora | +------------+------------------------+ |DPN |državni prostorski | | |načrt | +------------+------------------------+ |OPN |občinski prostorski | | |načrt | +------------+------------------------+ |OPPN |občinski podrobni | | |prostorski načrt | +------------+------------------------+ |P |pritličje | +------------+------------------------+ |PM |parkirno mesto | +------------+------------------------+ |RL |regulacijska linija | +------------+------------------------+ |TP |transformatorska | | |postaja | +------------+------------------------+ |UN |urbanistični načrt | +------------+------------------------+ II. STRATEŠKI DEL II.1. IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE 4. člen (usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)

(1)V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov: – Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Ura­dni list RS, št. 76/04), – Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), – Program razvoja podeželja 2004–2006 za Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 116/04), – Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi, – drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture. 5. člen (stanje in značilnosti ter težnje in problemi dosedanjega prostorskega razvoja v občini)

(1)Poselitev in dejavnosti v prostoru Občina Miren - Kostanjevica je majhna občina. Pokriva le 0,3 % vsega slovenskega ozemlja. Po številu prebivalcev je med manjšimi občinami. Sestavlja jo 15 naselij, v katerih je v prvi polovici leta 2008 živelo 4895 prebivalcev. Razvoj poselitve v Občini Miren - Kostanjevica v zadnjem obdobju opredeljuje predvsem urbana koncentracija v ravninskem delu občine, kjer živi 67,6 % vseh prebivalcev. Kritičnega praznjenja zaenkrat še ni opaziti nikjer, vendar obstaja nevarnost, da se to zgodi. Celotno območje Krasa v Občini Miren - Kostanjevica, razen Opatjega sela, lahko opredelimo kot demografsko ogroženo območje. Edini urbani naselji v občini sta Miren in Bilje. Vsa ostala naselja sodijo med vasi, saj nobeno od naselij ne dosega praga 500 prebivalcev. Kljub temu, da nimata zadostnega števila prebivalcev, Kostanjevica na Krasu in Opatje selo sodita med podeželska naselja, saj opravljata funkcijo lokalnih središč. Tudi oskrbne dejavnosti ter zaposlitvene možnosti so skoncentrirane v naseljih ravninskega dela občine, predvsem v Mirnu in Biljah. Kljub temu je Miren kot občinsko središče, predvsem v odnosu do ostalih občinskih središč v neposredni bližini Nove Gorice (Renče, Šempeter), še vedno prešibek. Izboljšati je treba nivo opremljenosti s centralnimi dejavnostmi, predvsem pa okrepiti zaposlitvene možnosti ter povečati število stanovanj. V kraškem delu občine imajo centralna naselja glede na njihovo vlogo v omrežju naselij premajhno število prebivalcev. Ponudba oskrbnih dejavnosti tako postaja nerentabilna. Edini večji naselji Kostanjevica na Krasu ter Opatje selo zagotavljata le osnovno oskrbo prebivalstva, Opatje selo pa se z razvojem gospodarske cone razvija tudi kot zaposlitveno središče Izobrazbena struktura prebivalstva občine je relativno dobra, prevladujejo prebivalci s srednješolsko izobrazbo, izboljšuje pa se tudi stanje na področju dodiplomskega in podiplomskega študija. Po zadnjih podatkih iz oktobra 2008 je bila v občini 4,5 % brezposelnost. Družbena javna infrastruktura je v občini zadovoljivo pokrita tako na področju zdravstva, socialnega varstva, izobraževanja, kulture kot športa in rekreacije. Večina družbene javne infrastrukture je skoncentrirane v Mirnu, osnovna družbena javna infrastruktura pa je zagotovljena v vseh naseljih v skladu z nivojem naselij znotraj omrežja naselij. Malo gospodarstvo ima v Občini Miren - Kostanjevica po glavnih gospodarskih kazalcih okrog 15 % prihodkovni delež v gospodarstvu občine. Dejansko ne sodi med vodeče dele slovenskega malega gospodarstva, saj po gospodarnosti, donosnosti in dohodkovnosti ne presega republiškega povprečja, vsekakor pa iz dneva v dan bolj intenzivno zaznamuje svoj prostor. V občini je 6 gospodarskih con, od tega je ena cona v Mirnu industrijska in ena obrtna, ostale – Bilje 1 in 2, Orehovlje ter Opatje selo pa so obrtne. V prostorskem aktu občine je za proizvodne dejavnosti namenjenih 34,2 ha zemljišč. Poleg obstoječih con v Mirnu, Orehovljah, Biljah ter Opatjem selu so proizvodne cone planirane še v Kostanjevici na Krasu ter na območju opuščene gramoznice Salonit Anhovo v Mirnu in so še v celoti nepozidane. Glede na razvoj obrtne cone v Opatjem selu ter težnjah po njenih širitvah je razvoj obrtne cone v Kostanjevici na Krasu tudi nesmiseln.

(2)Gospodarska javna infrastruktura Prometna infrastruktura Glavni prometni osi občine predstavljata dve cesti: – Regionalna cesta R3-614: Štanjel–Komen–Kostanjevica na Krasu–Opatje Selo–Miren–Šempeter. – Regionalna cesta R3-615: Vogrsko–Volčja Draga–Križ Cijan. Z izgradnjo Vrtojbenske obvoznice se je izboljšala povezava Kras–Posočje na odseku Miren–Šempeter–Nova Gorica. Občinsko cestno omrežje povezuje vseh 15 naselij v občini. Občina ima v upravljanju približno 36,5 km lokalnih cest in 73 km javnih poti, precej pa je tudi gozdnih poti. Med njimi imajo zelo močno vlogo lokalne ceste, ki povezujejo občino s sosednjimi občinami in čezmejno: – LC 175130 Komen–Sveto–Lipa–Železna vrata; – LC 259030 Miren–Vrtoče–Renče; – LC 260010 MP Lokvica–Lokvica–Korita–Sela na Krasu–Brestovica; – LC 260020 Korita–Kostanjevica na Krasu–Temnica–Lipa–Škrbina; – LC 260030 Sela na Krasu–Vojščica–Temnica–Bukovica. Z izgradnjo Vrtojbenske obvoznice so se izboljšale tudi povezave z Novo Gorico. Obvoznice naselij Miren, Bilje ter Kostanjevica na Krasu, ki so bile opredeljene v predhodnem prostorskem aktu, so glede na trenutne prometne razmere nepotrebne. Glede na to, da je trasa za obvoznico Mirna že zasnovana na nivoju idejnega projekta in da je prostorsko ustrezna, je obstoječi koridor smiselno ohranjati vsaj do reke Vipave. Prometne povezave v občini so zadovoljive. Problematična je predvsem regionalna cestna povezava Krasa s Posočjem, ki glede na količino prometa ne ustreza varnostnim in tehničnim kriterijem. Z odprtjem meja (Schengensko območje) se je del prometa s te ceste najverjetneje umaknil na ceste prek italijanskega ozemlja (cesta Gabrje–Lokvica in cesta Gorica–Trst). Problematična je tudi ozka prometnica skozi središče Mirna, zato je treba razmisliti o načrtovanju nove prometne povezave, ki bi predvidoma potekala na severozahodni strani naselja z možnostjo navezave na italijanske ceste. Na območju Občine Miren - Kostanjevica sta bila dva mejna prehoda. Območja bivših mejnih prehodov nimajo več funkcije, zato jih je treba prestrukturirati. Telekomunikacijska infrastruktura Možnost telefonskega priključka obstaja na območju celotne občine. Možnost ADSL priključka je omejena le na območje naselij Miren, Orehovlje, Bilje ter Kostanjevica na Krasu. Optičnih povezav ni zagotovljenih še nikjer. S signalom mobilne telefonije je pokrit večji del občine, pokrita oziroma slabše pokrita so manjša območja na Krasu. RTV signal je zadovoljiv in pokriva celotno občino. Na območju občine so tri telefonske centrale, in sicer v Mirnu, Biljah in Kostanjevici na Krasu. Energetska infrastruktura Omrežje za prenos električne energije Občine Miren - Kostanjevica sestavljajo daljnovodi napetosti 400 kV in 110 kV. 400 kV daljnovod Divača–Redipuglia, ki teče tudi čez ozemlje Občine Miren - Kostanjevica, je zaenkrat edina povezava slovenskega in italijanskega elektroenergetskega sistema. Od 110 kV daljnovodov čez ozemlje Občine Miren - Kostanjevica teče daljnovod Divača – Nova Gorica (DV 2x110 kV Gorica – Divača). Porast porabe električne energije in gradnja proizvodnih objektov bosta v prihodnje narekovali tudi krepitev transformacije 400/110 kV ter omrežja na vseh napetostnih nivojih. Distribucijsko omrežje sestavljajo 20 kV daljnovodi, večina je nadzemnih (47 km), manjše število pa je tudi podzemnih. Distribucijski plinovod je v občini dolg 307 m. Nanj je neposredno priključen en objekt starih Goriških opekarn v Biljah. V Biljah in Orehovljah sta na reki Vipavi izgrajeni mali hidroelektrarni. Obstoječe plinsko omrežje v Občini Miren - Kostanjevica predstavlja en sam distribucijski plinovod v dolžini 307 m. Nanj je neposredno priključen en objekt starih Goriških opekarn v Biljah. Tehničnih ovir za širitev tega omrežja na območje občine ni. V prostorskih aktih občine je predvidena plinifikacija naselij Miren in Bilje. Čez ozemlje občine poteka tudi tranzicijsko plinovodno omrežje iz Italije, ki se v Italijo tudi vrne. Distribucije plina iz tega omrežja v Občini Miren - Kostanjevica ni in se tudi ne načrtuje. Komunalna infrastruktura Na vodovodni sistem je priključena večina prebivalcev občine. Vodovodna mreža je dobro razvita, vendar stara in dotrajana. Omrežje je v glavnem poddimenzionirano in komaj zagotavlja normalno oskrbo, protipožarne zaščite pa iz obstoječe vodovodne mreže ni moč zagotoviti. Za oskrbo s pitno vodo ter za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v nižinskem delu občine (Vipavska dolina) skrbi javno podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. (VIK). Skupno ima v upravljanju devet vodovodov, od katerih jih je pet povezanih v sistem. Naselja v Občini Miren - Kostanjevica, ki se nahajajo v Vipavski dolini (Miren, Bilje, Orehovlje, Vrtoče) se oskrbujejo iz vodovodnih sistemov Mrzlek in Hubelj. Za oskrbo s pitno vodo kraškega dela občine skrbi javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o., ki vodooskrbo zagotavlja tudi na območju občin Komen, Sežana, Divača in Hrpelje - Kozina. Sistem Kraškega vodovoda se oskrbuje iz vodnega vira Klariči (90 %), dodatno pa uporablja še Nanoške vodne vire z manjšo zmogljivostjo, ki se uporabljajo v sušnih obdobjih. 0,6 % letnih potreb po vodi pa se zagotavlja tudi z nakupom vode iz Ilirske Bistrice. Naselja v občini nimajo ustreznega kanalizacijskega omrežja in naprav. S kanalizacijo so delno opremljena le naselja Bilje, Miren in Orehovlje. Čistilna naprava je zgrajena le za naselje Bilje. V kraškem delu Občine Miren - Kostanjevica nobeno izmed naselij nima kanalizacijskega sistema s čistilnimi napravami. Obstoječi sistem tretiranja odpadnih voda predstavljajo le individualne pretočne greznice. Trenutno pa potekajo aktivnosti za načrtovanje kanalizacije v Opatjem selu. Za odvajanje in čiščenje voda v Občini Miren - Kostanjevica skrbi javno podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. (VIK). Izvaja tudi odvoz odpadnih voda posameznih objektov, ki niso priključeni na komunalni sistem ter odvoz odpadnih gošč, ki se lahko odlagajo na komunalnih čistilnih napravah. Za ravnanje z odpadki v Občini Miren - Kostanjevica skrbi Komunala Nova Gorica d.d. v skladu z občinskim odlokom o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov. Zbrani odpadki se odlagajo na Centru za ravnanje z odpadki Nova Gorica v Stari Gori. V Mirnu deluje tudi zbirni center. Poleg običajnega odvoza odpadkov je za območje celotne občine vzpostavljen sistem ekoloških otokov, kjer se ločeno zbira plastiko, papir in steklo.

(3)Krajina Kmetijstvo je glavni oblikovalec kulturne krajine. Intenzivno kmetijstvo zaznamuje predvsem nižinski ravninski del občine, kjer prevladujejo njive in sadovnjaki. Intenzifikacija kmetijske proizvodnje predstavlja veliko nevarnost za onesnaževanje tal zaradi uporabe umetnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, s tem pa tudi nevarnost za onesnaževanje tako površinskih kot podzemnih voda. Kmetijska zemljišča se nahajajo večinoma izven območij naselij, v Biljah in Mirnu pa se zajedajo tudi v poseljena območja. Na teh območjih prihaja do konfliktov predvsem zaradi škropljenja. Veliko omejitev za razvoj v nižinskem delu občine predstavljajo tudi poplavna območja Vipave. Na poplavnih območjih se pojavljajo predvsem kmetijske površine, pa tudi stanovanjski in gospodarski objekti ter prometnice. Nižinski del občine močno zaznamuje reka Vipava s svojimi meandri in s pritokoma Biljenski potok ter Vrtojbica. Reka Vipava je ključni naravni element nižinskega dela občine in predstavlja pomemben ekološki člen v sicer intenzivni kmetijski krajini. Njen obvodni pas je pomembno rekreacijsko območje naselij Miren, Bilje in Orehovlje. Območje Vipave je opredeljeno kot posebno varstveno območje Natura 2000 in ekološko pomembno območje. Posebno območje predstavljajo tudi opuščene gramoznice v Mirnu, ki so sicer že delno sanirane, vendar jih še vedno prištevamo med razvrednotena območja in predstavljajo veliko prostorsko rezervo za razvoj drugih dejavnosti. Na Krasu je v nasprotju z intenzifikacijo kmetijske proizvodnje v ravninskem delu občine opaziti trend opuščanja kmetijske dejavnosti. Kmetijska zemljišča se zaraščajo, kulturna krajina se počasi spreminja v gozdnato. Poleg kmetijstva, gozd zaradi svojega obsega in prostorske razporeditve postaja eden pomembnejših tvorcev krajinske identitete v občini, čeprav še pred 20 leti to ni bil. Danes gozdne površine zasedajo 65,31 % celotnega območja občine. Večino gozda se pojavlja v kraškem delu občine, dolinski del občine je skorajda brez gozda, pojavljajo se zgolj manjše zaplate med kmetijskimi površinami. Celoten kraški del občine ima z vidika ohranjanja narave posebno vrednost in je v celoti opredeljen kot posebno varstveno območje Natura 2000 in ekološko pomembno območje. Na območju občine so evidentirane številne naravne vrednote, tako območja kot objekti. Naravna vrednota Jama pod Pečinko je zavarovana kot naravni spomenik. Celoten kraški del občine se nahaja na območju pričakovanih geoloških in geomorfoloških podzemeljskih naravnih vrednot. Tudi izven varovanih območij se nahajajo habitatni tipi, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Republike Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju. V registru kulturne dediščine je za območje Občine Miren - Kostanjevica vpisanih 114 enot: od tega tri območja in 111 objektov, delov objektov ali skupin objektov. Med njimi je (po režimu varstva) 15 območij kulturnih spomenikov, 8 registriranih arheoloških najdišč, 63 območij kulturne dediščine iz strokovnih zasnov varstva in 28 vplivnih območij dediščine. Med objekti kulturne dediščine prevladujeta profana in sakralna stavbna dediščina. Naravne danosti in kakovosti skupaj s kulturnimi kakovostmi območja predstavljajo velik potencial za razvoj turističnih in rekreacijskih dejavnosti, ki pa v občini niso izkoriščeni v zadostni meri. Čutiti je pomanjkanje razvojnih programov za posamezna, zaradi naravnih in kulturnih kakovosti vrednejša območja ter njihovo povezovanje. Trenutna turistična in rekreacijska ponudba Krasa temelji na pohodništvu, kolesarjenju ter kmečkemu turizmu. Večina tematskih poti je posvečena zgodovinski dediščini prve svetovne vojne. Na območju Lokvice in Temnice je spomenikov in sledov bojevanja še posebej veliko, mnogo zanimive dediščine pa je tudi v okolici drugih krajev na Krasu.

(4)Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Območje Občine Miren - Kostanjevica je ogroženo zaradi potencialnih nesreč z nevarnimi snovmi ali poplav, požarov na objektih ali v naravnem okolju, toče, močne burje, pozebe, suše ter vojnih udejstvovanj. Potencialni viri nesreč z nevarnimi snovmi predstavljajo bencinski servis v Mirnu ter nevarne snovi, ki jih uporabljajo posamezna podjetja v obrtnih conah. V primeru vžiga naftnih derivatov na bencinskem servisu bi bilo ogroženih približno 500 prebivalcev v Mirnu, ob razlitju naftnih derivatov pa bi bila ogrožena podtalnica na Mirensko-vrtojbenskem polju, kar pa bi povzročilo daljnosežne posledice. V primeru nesreč v obrtnih conah so ogroženi zaposleni, v primeru izlitij nevarnih snovi sta ogroženi reka Vipava ter podtalnica. Reka Vipava je bila v veliki meri regulirana v sklopu melioracijskih del na kmetijskih površinah. Struga je bila urejena za prevodnost 20-letnih voda, zato visoke vode višje povratne dobe še vedno povzročajo poplave. Poplavljene so predvsem intenzivno obdelane kmetijske površine. Tu sta posebno poplavno ogrožena Miren in Bilje. Posamezna kritična mesta v Mirnu so Japnišče, Vodmat, ob mostu, ter Pri Šelu, v Biljah pa območje ob šoli in cerkvi. Pri večjih poplavah pride zlasti do vdora vode v kleti. Ob stoletnih vodah bi prišlo tudi do večje višine vode, potrebna bi bila evakuacija približno 2000 prebivalcev. Območje občine ni ogroženo zaradi zemeljskih plazov niti zaradi hudourniških udorov. Požarno ogrožena območja v občini so predvsem industrijske cone s čevljarsko, tekstilno in lesno predelovalno industrijo. V primeru prepočasne intervencije gasilcev lahko zgorijo celotni omenjeni objekti ter okoliške hiše. V takih primerih bi bilo (za vsak objekt posebej) ogroženih med 60 in 2000 prebivalcev. Požari v naravnem okolju predstavljajo največjo nevarnost za Občino Miren - Kostanjevica, predvsem na kraškem območju občine. Zaradi konfiguracije in nedostopnosti terena ter skoraj vedno prisotnih vetrov (burja) je gašenje požarov zelo oteženo. Ob nastopu vseh za požar ugodnih pogojev ter ob neučinkoviti gasilski intervenciji so ogrožena tudi vsa naselja kraškega dela občine (približno 2500 prebivalcev). Miren, Orehovlje in Bilje pred širitvijo požarov s Krasa varuje reke Vipava. Gozdne površine upravlja Zavod za pogozdovanje krasa – Sežana, ki v zadnjem obdobju že vlaga večja sredstva za zmanjšanje požarne ogroženosti na tem območju. Toča in burja sta nevarni zlasti sadovnjakom in vinogradom, močnejša toča pa ogroža tudi poljščine in nekatere starejše oziroma slabo grajene objekte. Pozeba, ki se po navadi pojavlja spomladi, pa lahko uniči celoten pridelek na kmetijskih površinah. Suša je dokaj pogost pojav na območju občine, ki večji problem predstavlja v kraškem delu občine. V nižinskem delu so problem v kmetijstvu delno rešili z namakalnim sistemom. V primeru vojne predstavlja velik problem pomanjkanje zaklonišč. 6. člen (razvojne potrebe države in regije ter povezovanje s sosednjimi občinami)

(1)Občina se nahaja v bližini Nove Gorice, katera se na državni ravni razvija kot gospodarsko in kulturno središče, ki bo sposobno enakovredno sodelovati s čezmejnimi območji v Italiji in kot pomembno regionalno prometno vozlišče. Razvoj Nove Gorice močno vpliva na razvoj Občine Miren - Kostanjevica, tudi na področju poselitve.

(2)Občinsko središče Miren ter druga občinska središča v bližini urbane aglomeracije Nove Gorice je treba krepiti tako, da bodo sposobna prevzeti tudi del funkcij regionalnega središča, predvsem na področju zaposlitvenih možnosti in stanovanj. Skupaj z Novo Gorico morajo pristopiti k celovitemu urejanju prometne infrastrukture, javnega potniškega prometa, stanovanjske politike, iskanju prostorskih možnosti za razvoj družbene infrastrukture ter gospodarskih dejavnosti. Predvsem na področju infrastrukture je pomembno tudi čezmejno sodelovanje z Italijo.

(3)Med povezavami nacionalnega pomena, ki povezujejo regionalna središča in se navezujejo na omrežje daljinskih cestnih povezav mednarodnega pomena oziroma čezmejnega pomena je najpomembnejša povezava Sežana–Nova Gorica–Tolmin–Kobarid–Predil, ki poteka skozi občinsko središče.

(4)Zagotoviti je treba daljinske kolesarske povezave preko Mirna do Nove Gorice in Posočja na severu ter Krasa na jugu, pri čemer je nujno sodelovanje med sosednjimi občinami.

(5)Vsebine, ki v skladu z Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 spodbujajo konkurenčno gospodarstvo ter hitrejšo gospodarsko rast, sta predvsem projekta 'In Prime' ter 'Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov Krasa'. Dejavnosti, ki bodo prednostno umeščene v prostor občine so predvsem gospodarske cone in turistična območja.

(6)Celotna Goriška regija ima glede na veliko količino naravnih in kulturnih kakovosti specifično geografsko lego, ki na razmeroma majhnem prostoru združuje submediteranske, celinske in visokogorske značilnosti, ter ima z nekaj že uveljavljenimi turističnimi produkti velik potencial za razvoj turizma in rekreacije. Različnost ponudbe na razmeroma majhnem območju je njena največja primerjalna prednost. Temeljni problem turistične ponudbe Goriške regije je njena nepovezanost. Pri nadaljnjem razvoju turizma in rekreacije na območju Goriške regije, kjer so območja Julijskih Alp, Krasa in Goriškega opredeljena tudi kot temeljna turistična območja na nivoju države, je nujno povezovanje vseh občin znotraj Goriške statistične regije, pa tudi čezmejno.

(7)Sodelovanje med občinami je potrebno tudi na področju ohranjanja naravnih in kulturnih kakovosti. Glavne aktivnosti na tem področju v prihodnosti naj bi bile usmerjene v ustanovitev Kraškega regijskega parka. 7. člen (cilji prostorskega razvoja Občine Miren - Kostanjevica)

(1)Cilji prostorskega razvoja Občine Miren - Kostanjevica so opredeljeni z namenom zagotavljanja dobrih pogojev za bivanje ter gospodarski razvoj, ob hkratni skrbi za ohranjanje kvalitet okolja ter racionalne rabe prostora in njegove urejenosti. Upoštevajo načela trajnostnega prostorskega razvoja nacionalne zakonodaje in načela trajnostnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil, razvojnih dokumentov nosilcev urejanja prostora ter njihovih smernic, rezultatov analize stanja in teženj prostorskega razvoja občine ter drugih strokovnih podlag.

(2)Cilji prostorskega razvoja Občine Miren - Kostanjevica so: Uravnotežen razvoj urbanega sistema – Spodbujanje razvoja naselij v skladu z njihovo funkcijo v omrežju naselij, s poudarkom na uravnoteženem razvoju naselij obeh geografsko različnih območij Vipavske doline in Krasa. – Izboljšanje dostopnosti družbene javne infrastrukture ter oskrbnih in servisnih dejavnosti. – Nadgradnja prometnega omrežja, ki bo zagotavljalo ustrezne meddržavne, regijske, občinske in krajevne povezave, predvsem obvoznica mimo Mirna kot pomemben del 'Primorke' – nosilne prometne povezave med Posočjem in Krasom. – Krepitev sodelovanja in reševanja umestitve skupnih dejavnosti s sosednjimi občinami. Povečanje konkurenčnosti občine v slovenskem in čezmejnem prostoru – Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj gospodarskih in poslovnih con v Mirnu, Biljah (dobra navezava na hitro cesto) in Opatjem selu. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj športa in rekreacije (pohodniške poti, konjeniški športi, ribolov) ter za razvoj turizma (Cerje, Trstelj, Opatje selo), oboje vezano na naravne in ustvarjene danosti Krasa ter kakovosti krajine ob reki Vipavi v dolini. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj izobraževalnih ter kulturnih ustanov s koncentracijo v občinskem središču Mirnu. – Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj konkurenčnega kmetijstva ter dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. – Zagotavljanje zadostnih količin stanovanj znotraj naselij. Racionalna raba prostora in naravnih virov – Spodbujanje gradnje v naseljih s poudarkom na organizirani stanovanjski gradnji večjih gostot (predvsem Miren, Bilje, Opatje selo, Kostanjevica na Krasu) ter zgoščevanje in prenove obstoječega stavbnega fonda. – Prestrukturiranje degradiranih urbanih površin ter opuščenih ali komunalno slabo opremljenih proizvodnih območij (obe območji gramoznice, industrijski coni v Biljah). – Odpiranje novih zaposlitvenih možnosti blizu delovne sile (Miren, Opatje selo, Bilje). Razvoj za bivanje in delo privlačnih naselij – Zagotavljanje vključevanja kulturne dediščine v urejanje in prenovo naselij ter ohranjanje njihovih arhitekturnih kvalitet (predvsem naselbinska dediščina Temnice, Lipe in Opatjega sela ter območja kvalitet znotraj drugih naselij). – Zagotavljanje kvalitete bivanja v naseljih z ustrezno infrastrukturno opremljenostjo, z dostopnostjo do družbene javne infrastrukture, storitvenih dejavnosti in delovnih mest. – Zagotavljanje urejenosti naselij z urbano opremo, z zelenimi površinami in ureditvami osrednjih delov naselij (Miren, Bilje, Kostanjevica na Krasu, Opatje selo, naselja naselbinske dediščine). Ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti – Zagotavljanje ustreznega vključevanja naravnih in kulturnih kakovosti v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom (pri koriščenju vodnega potenciala na reki Vipavi …). – Zagotavljanje primernosti umestitve in oblikovanja novogradenj oziroma novih delov naselij, predvsem upoštevajoč naselbinsko kulturno dediščino kraških naselij. – Zagotavljanje varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti. – Zagotavljanje ohranjanja kulturnih krajin v občini (Vipavska dolina, Kras). Skrb za varstvo okolja – Zagotavljanje komunalne opremljenosti obstoječih in novih stavbnih zemljišč, s poudarkom na izgradnji kanalizacijskih sistemov. – Zagotavljanje ustreznega razvoja na območjih varstva pitne vode, pri čemer je treba predvsem zagotoviti zaščito podtalnice v nižinskem delu občine. – Zagotavljanje pogojev in spodbujanje uporabe javnih prevoznih sredstev. – Spodbujanje energetsko varčne gradnje. – Spodbujanje razvoja ekološkega kmetovanja. – Spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije. – Energetska sanacija javnih stavb. – Prenova javne razsvetljave. S prostorskimi omejitvami usklajen prostorski razvoj – Usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih ogrožajo naravne ali druge nesreče. – Izboljšanje zaščite zaradi naravnih ali drugih nesreč ogroženih območij, predvsem poplavnosti v nižinskem delu občine in požarne ogroženosti na Krasu. II.2. ZASNOVE PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE II.2.1. ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA Zasnova prostorskega razvoja je prikazana na karti 1 Zasnova prostorskega razvoja. 8. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in drugih dejavnosti)

(1)Zasnova prostorskega razvoja občine izhaja iz stanja v prostoru, problemov in teženj v prostoru ter ciljev občine na področju prostorskega razvoja. Z zasnovo prostorskega razvoja občine so določena glavna razvojna območja ter smeri razvoja v občini.

(2)V skladu z uravnoteženim razvojem omrežja naselij bo glavni nosilec razvoja v občini še naprej Miren. V Mirnu se bo spodbujal intenziven urbani razvoj, za katerega je značilna koncentracija stanovanjske gradnje, proizvodnih, storitvenih in oskrbnih dejavnosti. Razvijal se bo v povezavi z Biljami in Orehovljami, predvsem na področju stanovanjske gradnje ter proizvodnih dejavnosti, pri čemer je treba ohranjati identiteto posameznega naselja ter preprečiti njihovo zraščanje v urbano aglomeracijo.

(3)Kot centra razvoja v kraškem delu občine se razvijata Kostanjevica na Krasu ter Opatje selo. Kostanjevica na Krasu se razvija predvsem kot oskrbno središče, medtem ko se v Opatjem selu ob siceršnji krepitvi oskrbnih funkcij zagotavljajo predvsem zaposlitvene možnosti.

(4)Ostala naselja se razvijajo v skladu z razvojnimi potrebami. V naseljih Orehovlje, Sela na Krasu, Temnica in Vojščica je treba zagotavljati osnovno oskrbo prebivalstva, ki predstavlja zaledje lokalnih središč. Pri razvoju naselij je pomembno upoštevanje racionalne rabe prostora, ranljivosti prostora in okolja, kakovosti stavbne in naselbinske dediščine ter potrebe po njeni obnovi.

(5)Območja intenzivnega kmetijstva bodo skoncentrirana v Vipavski dolini, kjer bo prevladovalo poljedelstvo, vrtnarstvo in sadjarstvo. Na Krasu se kmetijska zemljišča ohranjajo vsaj v obstoječem obsegu, zaraščanje kmetijskih zemljišč je treba ustaviti z uvajanjem pašne živinoreje, drobnice in vinogradništva.

(6)Kmetijsko dejavnost je treba izvajati v skladu z zahtevami za varstvo voda, predvsem na območjih podtalnice ter na poplavnih območjih. Obremenjenost vodotokov se zaradi izvajanja kmetijske dejavnosti ne sme povečati.

(7)Kmetijska dejavnost naj se izvaja tudi na način, ki bo zagotavljal ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot.

(8)Gozdno zarast oziroma skupine drevja in grmičevja med kmetijskimi površinami je treba ohranjati kot pomemben ekološki člen. Še posebej pomembno je njihovo ohranjanje ob vodotokih.

(9)Sklenjeni, lesno proizvodni gozdovi na Krasu se ohranjajo. Območja v zaraščanju naj se v čim večji možni meri vrnejo v kmetijsko rabo.

(10)Razvoj turizma in rekreacije je skoncentriran na kraškem delu občine in izhaja predvsem iz naravnih in kulturnih kakovosti območja. Glavno območje turistične in rekreacijske ponudbe občine predstavlja območje Cerja, na katerega se preko kolesarskih in pešpoti ter posameznih točk turistične ponudbe navezuje celotno območje kraškega dela občine. Kot turistično informacijska centra sta opredeljeni naselji Kostanjevica na Krasu in Temnica.

(11)Reka Vipava je ključni naravni element nižinskega dela občine, katere obvodni pas predstavlja pomembno potencial za rekreacijsko območje naselij Miren, Bilje in Orehovlje. Obvodna vegetacija ob reki Vipavi v Mirnu predstavlja del zelenega sistema naselja. 10. člen (omrežja naselij z vlogo in funkcijo pomembnejših naselij)

(1)Naselje Miren je v omrežju naselij opredeljeno kot lokalno središče, ki opravlja funkcijo občinskega središča. Krepilo se bo kot občinsko najpomembnejše središče dejavnosti družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnosti ter občinsko najpomembnejše gospodarsko območje.

(2)Naselja Bilje, Kostanjevica na Krasu in Opatje selo so opredeljena kot lokalna središča. Kostanjevica na Krasu predstavlja oskrbno in storitveno središče kraškega dela občine. Naselje Bilje se bo razvijajo v tesni povezavi z Mirnom, predvsem na področju stanovanjske gradnje in zaposlitvenih možnosti. Opatje selo se bo razvijalo v povezavi s Kostanjevico na Krasu, kjer bo treba zaradi ustvarjanja možnosti za ohranjanje prebivalstva na območju, kljub premajhnemu gravitacijskemu zaledju, zagotavljati vse oskrbne in storitvene funkcije, ki ustrezajo nivoju lokalnih središč. Opatje selo naj se razvija kot zaposlitveno središče kraškega dela občine.

(3)Naselja Orehovlje, Sela na Krasu, Temnica in Vojščica so opredeljena kot pomembnejša ostala naselja. V teh naseljih je treba zagotavljati osnovno oskrbo prebivalstva, ki predstavlja zaledje lokalnih središč. 9. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)Glavni prometni povezavi v občini predstavljata cestni povezavi regionalnega pomena, in sicer: – 'Primorka' – povezava Krasa in Posočja v smeri sever–jug, ki poteka preko Mirna proti severu v Novo Gorico ter skozi Posočje do državnih meja in proti jugu skozi Sežano in naprej proti obali in Trstu. Prometnica je izrednega pomena, saj povezuje tako regijsko, predvsem pa za občino predstavlja nosilno povezavo med nižinskim delom občine in dvignjenim kraškim delom. Ta prometna smer omogoča tudi najbližjo navezavo na omrežje hitrih in avtocest s priključkom v Vrtojbi. – povezava v smeri vzhod–zahod, ki povezuje Miren proti vzhodu z Vipavsko dolino in hitro cesto ter preko Sovodenj proti Tržiču.

(2)Obe povezavi omogočata priključitev na mednarodno pomembno povezavo čezmejnega pomena, ki povezuje Slovenijo in Italijo ter predstavlja pomembno povezavo z Ljubljano in Benetkami oziroma s Trstom.

(3)Povezava Mirna z Novo Gorico in naprej s Posočjem se je precej izboljšala z izgradnjo Vrtojbenske obvoznice. 10. člen (druga za občino pomembna območja)

(1)Kraška krajina sodi med območja nacionalne prepoznavnosti naravnih in kulturnih vrednot. Dejavnike prepoznavnosti krajine se na tem območju obravnava kot razvojne dejavnike, ki povečujejo privlačnost za prebivalce, investitorje in obiskovalce. V teh območjih se spodbuja dejavnosti, kot so trajnostna raba dediščine, razvoj turizma v povezavi s kulturnimi vrednotami in s tradicionalno kmetijsko dejavnostjo, oblikovanje kulturnih poti itd. ter tako prispeva h gospodarskemu razvoju ter ohranitvi in povečanju prepoznavnosti.

(2)V nižinskem delu občine vodotoki predstavljajo pomemben ekološki člen med sicer intenzivnimi kmetijskimi površinami. Reka Vipava se vključi v turistično rekreacijsko ponudbo občine ob upoštevanju ohranjanja lastnosti varovanih območij.

(3)V Občini Miren - Kostanjevica sicer ni vodnih zajetij, vendar celotni kraški del občine sodi v vodovarstveno območje zajetij Klariči pri Brestovici, ki se nahajajo v Občini Komen. Dejavnosti, ki bi lahko bile potencialni onesnaževalci, je treba usmerjati izven območij varstva vodnih virov oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za onesnaževanje.

(4)Na severnem delu občine se v dveh horizontih nahaja vrtojbensko-mirenska podtalnica, ki še ni zaščitena z odlokom, vendar je treba pri posegih v prostor na tem območju upoštevati ustrezne varnostne ukrepe za zaščito podtalnice. Spodnja podtalnica je v dolgoročnem pogledu lahko pomembnejši vir zalog pitne vode. 11. člen (urbana središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt)

(1)Izdelati je treba naslednje urbanistične načrte: – Urbanistični načrt širšega območja Mirna in Orehovelj – Urbanistični načrt naselja Bilje – Urbanistični načrt naselja Opatje selo – Urbanistični načrt naselja Kostanjevica na Krasu. II.2.

1. ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE Zasnova gospodarske javne infrastrukture je prikazana na kartah: karta 2.1 Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Prometno omrežje karta 2.2 Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Vodovodno in kanalizacijsko omrežje karta 2.2 Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Energetsko omrežje.
2. člen (prometno omrežje)

(1)Z razvojem prometne infrastrukture se podpira razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost z evropskimi prometnimi sistemi in urbanim omrežjem.

(2)Razvoj prometnih omrežij se načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih dejavnosti. Ob tem se zagotavlja kvalitetne bivalne in delovne pogoje, zmanjšuje negativne vplive na okolje, ohranja naravne in kulturne kakovosti ter varuje naravne vire. Cestno omrežje

(3)Z dograditvijo vrtojbenske obvoznice so se spremenili prometni tokovi v križišču Križ Cijan, ki ga je treba preurediti v krožno križišče.

(4)Za izboljšanje prometnih razmer v naselju Miren je treba zagotoviti obvoznico Mirna, ki bi razbremenila cesto skozi center naselja in omogočila boljšo povezavo kraškega zaledja občine s prometnim omrežjem Vipavske doline. Za načrtovano traso obvoznice je treba najti nov koridor in sicer tak, da se bo obvoznica izognila naselju Vrtoče ter da bo v celoti potekala po območju Občine Miren - Kostanjevica.

(5)Omrežje občinskih cest ostaja v obstoječem okviru. Med rekonstrukcijami obstoječe cestne mreže je najpomembnejša rekonstrukcija ceste Lokvica–Devetaki (Italija), ki predstavlja velik potencial povezovanja Krasa z nižinskim delom občine preko Italije, ter povezovanje Komenskega krasa z Doberdobskim. Z istim namenom se lahko razvija tudi druge prometne povezave proti zahodu.

(6)V naseljih kraškega dela občine je potrebna rekonstrukcija cest skozi naselja.

(7)V primeru gradnje, rekonstrukcije ali investicijsko vzdrževalnih del na državnih in občinskih cestah v dolinskem delu občine naj se, kolikor se izkaže za potrebno, načrtujejo ustrezni prehodi za dvoživke. Kolesarsko omrežje ter pešpoti

(8)Najpomembnejša kolesarska povezava v občini naj postane daljinska kolesarska povezava Krasa s Posočjem. Navezuje naj se na primarno, predvsem pa na sekundarno cestno omrežje.

(9)Okrepiti je treba tudi kolesarsko infrastrukturo med naselji, predvsem v nižinskem delu občine, ter njeno navezovanje na kolesarsko infrastrukturo sosednjih občin. Pomembno je predvsem povezovanje Mirna z Orehovljami in Biljami ter z Vrtojbo in Šempetrom.

(10)Razvoj turistične kolesarske mreže naj se nadaljuje v okviru projektov »Poti miru na Krasu« ter »Zgodovinske poti med Sočo in Krasom«. V okviru projektov se urejajo poti za pohodnike in kolesarje, ki bodo predstavile zgodovinsko dediščino prve svetovne vojne in naravo, ki Kras dela tako različen in prepoznaven. Javni potniški promet

(11)Občina Miren - Kostanjevica si bo prizadevala za spremembo potovalnih navad v občini. Spodbujala bo pešačenje, uporabo koles ter uporabo javnega potniškega prometa. Uporabo javnega potniškega prometa bo občina zagotavljala: – z učinkovitim in atraktivnim sistemom javnega potniškega prometa, ki bo zmanjševal potrebo po uporabi osebnih avtomobilov, – z zagotavljanjem zadovoljive stopnje varnosti prometa in varovanja okolja, – z zagotavljanjem primernih poti za prevozna sredstva v javnem potniškem prometu, – s povečano dostopnostjo in zanesljivostjo javnega potniškega prometa, – s spodbujanjem in razvijanjem ponudbe čezmejnega javnega potniškega prometa. 13. člen (infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja) Oskrba s pitno vodo

(1)Vodovodno omrežje je v občini dobro razvito, vendar staro in dotrajano. Omrežje je v glavnem poddimenzionirano in komaj zagotavlja normalno oskrbo, protipožarne zaščite pa iz obstoječega vodovodnega omrežja ni moč zagotoviti. Zaradi tega so predvidene rekonstrukcije ali novogradnje poddimenzioniranega vodovodnega omrežja ter izgradnja novih vodovodnih sistemov za potrebe načrtovane gradnje. Veliki porabniki tehnološke vode se morajo usmerjati v izrabo manj kvalitetnih virov.

(2)Nadaljevati je treba tudi z raziskavami potencialnih virov pitne vode in zaščititi njihovo kvaliteto, saj je območje občine potencialno vododeficitarno območje. Na velikem delu občine še ni urejena požarna varnost v skladu s predpisi, zato bo treba izvesti rekonstrukcijo omrežij in proučiti potrebo po gradnji vodohranov. Glede na to mora biti ustrezno planirana tudi zagotovitev (manj kvalitetne) porabe vode za druge namene (požarna voda, tehnološka voda).

(3)Sprejeti je treba ustrezne varnostne ukrepe za zaščito podtalnice na Vrtojbensko-Mirenskem polju. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda

(4)Naselja v občini nimajo ustreznega kanalizacijskega omrežja in naprav. S kanalizacijo je delno opremljeno le naselje Bilje, ki ima tudi čistilno napravo, delno pa tudi Miren in Orehovlje, ki bosta odpadno vodo prečiščevala v centralni čistilni napravi, načrtovani z regijskim prostorskim načrtom. Kanalizacijske sisteme je treba dograditi, prioritetno pa je treba izgraditi centralno čistilno napravo in kanalizacijsko omrežje s čistilnimi napravami v naseljih Opatje selo in Kostanjevica na Krasu. Čiščenje in odvajanje odpadnih voda v vseh ostalih naseljih je treba zagotavljati v skladu z operativnim programom čiščenja in odvajanja odpadnih voda.

(5)Centralna čistilna naprava s kapaciteto 41.000 PE, ki bo služila čiščenju odpadnih voda za del Mestne občine Nova Gorica, del Občine Miren - Kostanjevica in Občino Šempeter – Vrtojba, je predvidena na mejnem območju Občine Miren - Kostanjevica in Občine Šempeter - Vrtojba. Ravnanje z odpadki

(6)Ravnanje z odpadki bo tudi na lokalnem nivoju sledilo strategiji ravnanja z odpadki, ki jo je sprejela Vlada RS in evropski zakonodaji. Količine komunalnih odpadkov bo mogoče zmanjšati z ustrezno organizacijo zbiranja posameznih vrst odpadkov in zagotovitvijo njihove snovne in energetske izrabe.

(7)Zbrani odpadki se odlagajo na Centru za ravnanje z odpadki Nova Gorica v Stari Gori. V Mirnu deluje tudi začasni zbirni center, stalna lokacija zbirnega centra je načrtovana v sklopu območja predvidene čistilne naprave ob Vrtojbici. Poleg običajnega odvoza odpadkov je za območje celotne občine vzpostavljen sistem ekoloških otokov, kjer se ločeno zbira plastiko, papir in steklo.

(8)Vsa obstoječa odjemna mesta v občini je treba prilagoditi zahtevam zakonodaje in potrebi po ločenem zbiranju odpadkov. 14. člen (energetska infrastruktura)

(1)Z zasnovo energetske infrastrukture se zagotavlja učinkovita, varna in zanesljiva oskrba z elektriko, zemeljskim plinom, nafto in naftnimi derivati, toploto ter obnovljivimi in drugimi viri energije. Električna energija Proizvodnja električne energije

(2)Za pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti.

(3)Pri nadaljnjem razvoju proizvodnje električne energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije, z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti.

(4)Pred pričetkom gradnje MHE, novih jezov ali obnove obstoječih je treba izdelati študijo, ki bo obravnavala vse morebitne druge pobude za gradnjo MHE na reki Vipavi, Branici in potoku Hubelj. V študijo je treba vključiti že obstoječe MHE in določiti ekološko sprejemljivi pretok za vse jezove oziroma objekte tako, da bo zagotovljen kontinuiran stalen pretok reke Vipave.

(5)Za vse jezove je treba izdelati načrt sanacije in preureditve dela jezov v drčo, ki bo omogočila prehod vsem vrstam rib.

(6)Gradnja MHE je sprejemljiva samo pod pogojem, da bo v okviru monitoringa ugotovljeno, da so kvalifikacijske vrste rib v ugodnem ohranitvenem stanju oziroma, da neugodno stanje ni posledica obstoječih jezov. Prenos in distribucija električne energije

(7)Pri umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami.

(8)Sistem prenosnega omrežja napetosti 110 kV in več se načrtuje in dograjuje tako, da omogoča vključitev novih proizvodnih virov in skupaj z distribucijskim omrežjem zagotavlja stabilno, zanesljivo in kvalitetno oskrbo naselij in drugih večjih porabnikov z električno energijo.

(9)Elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi.

(10)Za vse obstoječe enosistemske daljnovode (DV 1x110 kV in DV 1x400 kV) je predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo daljnovodov v dvosistemske (DV 2x110 kV in DV 2x400 kV).

(11)Načrtuje se tudi gradnja novega dvosistemskega daljnovoda DV 2x440 kV Divača–Redipuglia.

(12)Za območja širitev naselij bo treba predvideti izgradnjo novih transformatorskih postaj s pripadajočimi srednje napetostnimi vodi.

(13)Nadzemne vode naj se obnovi ali gradi na pticam nenevaren način (izvedba gradnje, ki preprečuje električne udare in pomore ptic). Plin

(14)Preko ozemlja Občine Miren - Kostanjevica potekajo prenosni plinovodi M3B, P3121A ter predvideni plinovod M3/1, za katerega se pripravlja DPN.

(15)Koridorje za umeščanje plinovodov za potrebe vključevanja Slovenije v evropske energetske integracije se načrtuje tako, da se zagotovi maksimalno funkcionalno navezavo na slovensko energetsko in urbano omrežje, upoštevajoč obstoječe energetske koridorje. Pri tem se preveri funkcionalno tehnološke vidike, prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost z okoljskimi pogoji.

(16)Zagotoviti je treba možnosti za oskrbo s plinom v naseljih Miren in Bilje. Trase plinovoda naj se umeščajo ob trasah glavnih prometnic. Obnovljivi viri energije

(17)Za pridobivanje toplote in dodatne električne energije v občini je dopustna raba vseh vrst obnovljivih virov energije, spodbuja pa se zlasti uporaba vodne energije, sončne energije ter biomase.

(18)Umeščanje objektov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov mora biti tako, da ni v nasprotju z zahtevami za varstvo narave in kulturne dediščine, da povzroča čim manjše vplive na okolje ter da je skladno z merilom prostora in čim manj vidno izpostavljeno. Pred načrtovanjem objektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov je treba proučiti racionalnost proizvodnje električne energije, prostorsko skladnost ter okoljsko sprejemljivost načrtovanih objektov.

(19)Reka Vipava z obstoječimi jezovi predstavlja velik potencial za izkoriščanje vodne energije v malih hidroelektrarnah. Poleg obstoječih malih hidroelektrarn v Orehovljah in Biljah je načrtovana še gradnja dveh malih hidroelektrarn v Mirnu – na jezu v Grapcih ter na jezu pri Šelu.

(20)Biomasa, tako iz gozda kot tudi lesni ostanki iz lesnopredelovalne industrije, predstavljajo velik energetski potencial v občini. Predvsem v industrijskih oziroma gospodarskih conah ter v območjih organizirane stanovanjske gradnje naj se načrtuje izgradnja sistemov daljinskega ogrevanja na biomaso.

(21)Ob upoštevanju oziroma nadgrajevanju lokalne arhitekturne tipologije je treba spodbujati uporabo sončne energije za proizvodnjo dodatne električne energije, predvsem za ogrevanje sanitarne vode za individualno uporabo, za oskrbo servisnih objektov na športno rekreacijskih območjih ter za uporabo v kmetijski proizvodnji (rastlinjaki). 15. člen (telekomunikacijska infrastruktura)

(1)Občina Miren - Kostanjevica si bo prizadevala za zagotavljanje pogojev za opremljenost vseh naselij z najsodobnejšo telekomunikacijsko infrastrukturo. II.2.

1. DOLOČITEV OBMOČIJ NASELIJ, VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE TER RAZPRŠENE POSELITVE
2. člen (določitev območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana)

(1)Območja naselij v Občini Miren - Kostanjevica, za katera so predvidene večje širitve in razvoj so Miren, Orehovlje, Bilje, Opatje selo in Kostanjevica na Krasu. Za ta naselja se izdelajo urbanistični načrti.

(2)V ostalih naseljih so širitve in zaokrožitve možne v skladu z njihovimi razvojnimi potrebami in prostorskimi možnostmi. Izven strnjenih poselitvenih območij se omogoča prenovo in posodobitev obstoječih funkcionalnih objektov, ki se jih uporablja za izvajanje kmetijske dejavnosti, gradnjo novih ali nadomestnih kmetij, gradnjo objektov za potrebe turizma, v skladu z usmeritvami za razvoj turizma ter gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav. 17. člen (določitev območij razpršene poselitve)

(1)Razpršena poselitev za Občino Miren - Kostanjevica ni značilna. Posamezna območja razpršene poselitve se pojavljajo v naselju Vrtoče, v okolici naselij Lokvica ter Nova vas. Med njimi ni območij razpršene gradnje, ki bi jih bilo treba komunalno oziroma oblikovno sanirati. II.2.

1. USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN PRENOVO NASELIJ Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo naselij so prikazane na karti 3 Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo naselij.
2. člen (splošne usmeritve za razvoj naselij)

(1)Naselja se razvijajo in oblikujejo skladno s tipom, položajem in vlogo, ki jo posamezno naselje ima v okviru omrežja naselij in skladno z njihovimi razvojnimi potrebami. Omrežje naselij kot model poselitve v občini predstavlja izhodišče za razvoj in načrtno usmerjanje posameznih dejavnosti znotraj ureditvenih območij naselij.

(2)Razvoj naselij v Občini Miren - Kostanjevica se v skladu z vlogo v omrežju naselij ter v smeri dviga kakovosti naselij zagotavlja znotraj meja naselij, določenih s tem dokumentom. Pri določitvi meje naselja se upošteva tudi možen notranji razvoj naselij v smislu zagotavljanja boljšega izkoristka ter kvalitetnejše rabe prostora z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih stavbnih površin, s celovitimi prenovami naselij ter sanacijami degradiranih območij. Preveri se ustreznost obstoječih nezazidanih stavbnih zemljišč.

(3)Kasneje se v skladu z razvojnimi potrebami naselij in v okviru omrežja naselij razvoj zagotavlja s širitvami in zaokrožitvami naselij le v primeru, da znotraj naselja ni več primernih zemljišč za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti, kar pomeni, da se širijo razvojno močna naselja. Pri drugih naseljih so dopustne zaokrožitve naselij v okviru komunalno opremljenih območij. Območja širitev naselij je treba načrtovati z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.

(4)Pri razvoju naselij se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij se kulturno dediščino obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti.

(5)Pri razvoju naselij se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti (npr. ohranjanje obstoječe vegetacije v čim večji možni meri, vodnega in obvodnega prostora in drugih mokriščnih površin …) in naravnih vrednot. V čim večji možni meri naj se ohranjajo elementi tradicionalne kulturne krajine s povezavami v odprt prostor z namenom ohranjanja visoke stopnje biotske raznovrstnosti. 19. člen (usmeritve za notranji razvoj in širitve naselij)

(1)Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja naselij se upošteva identiteta celega naselja ali njegovega dela.

(2)Kvaliteto bivanja v naseljih se dviga z uravnoteženim razmerjem med grajenimi in odprtimi prostori, z zadostnimi zelenimi in urejenimi javnimi prostori ter z urbano opremo. Zagotoviti je treba tako prostorsko razporeditev zelenih površin, da jih je mogoče povezati v zeleni sistem, le-te pa povezati z odprtimi površinami na robovih naselij. Zelene površine znotraj naselij Miren, Orehovlje in Bilje se z zaledjem povežejo s kolesarskimi in peš potmi. Zagotavlja se boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih.

(3)Opuščena industrijska, rudarska, prometna ter druga degradirana območja se lahko ob primerni infrastrukturni opremljenosti ter ob izpolnjevanju drugih prostorskih in okoljskih pogojev v skladu s potrebami naselja nameni za druge ustreznejše dejavnosti.

(4)Pri notranjem razvoju naselij je treba zagotavljati ohranjanje kulturnih in krajinskih kvalitet, še posebej pri naseljih varovanih kot naselbinska dediščina.

(5)Nova poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja urbanih naselij Miren, Bilje, Opatje selo in Kostanjevica na Krasu. Prvenstveno se zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem je treba zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami v naselju ter upoštevati identiteto naselja.

(6)Širitve naselij so dopustne v primeru, da znotraj naselja ni več primernih zemljišč oziroma prostih objektov za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti. Širitve naselij so prvenstveno usmerjene v urbana naselja ter ostala oskrbna središča. Pri drugih naseljih so dopustne zaokrožitve naselij. Območja širitev naselij je treba načrtovati z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.

(7)Graditi je treba predvsem na zemljiščih, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo, in sicer tako, da se gradnja načrtuje zunaj ali na robu zaokroženih kmetijskih zemljišč, da se z gradnjo čim manj omejuje primarna raba kmetijskih zemljišč, možnosti za racionalno uporabo in uvajanje tehnologije pridelovanja ter da se pri načrtovanju poselitve čim bolj varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij.

(8)Zagotavlja se boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih.

(9)V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenja gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev, in sicer za izvajanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom. V podeželska naselja se lahko umešča tudi okoljsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjši proizvodnji obrati. Ob tem je treba zagotavljati ohranjanje kulturnih in krajinskih kvalitet.

(10)Kmetijska zemljišča znotraj naselij, ki predstavljajo pomembne strukturne člene naselij, je treba ohranjati v primarni rabi.

(11)Proizvodne dejavnosti se umešča v gospodarske cone. V taka območja se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi.

(12)Stanovanja se umešča v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče dejavnosti. V podeželskih območjih se zaradi preprečevanja emisijskih vplivov poskrbi za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš (objektov) od kmetijskih objektov. 20. člen (usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)V naselja se umešča različne dejavnosti, s čimer se zagotavlja delovna mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj in s stanovanjskimi območji. Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene infrastrukture se umešča v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost, v čim večji meri z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali peš. Prostorska razporeditev dejavnosti mora biti taka, da bo zmanjšana potreba po uporabi motoriziranih prevoznih sredstev oziroma taka, da bo njihovo dostopnost mogoče doseči z učinkovitim javnim potniškim prometom. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med površinami za različne dejavnosti.

(2)Dejavnosti se v naselja usmerja skladno s tipom, položajem in vlogo, ki jo posamezno naselje ima v okviru omrežja naselij, glede na obstoječe dejavnosti v naselju ter glede na prostorske možnosti in omejitvene dejavnike za razvoj dejavnosti.

(3)Glavni omejitveni dejavniki za razvoj poselitve in dejavnosti v ravninskem delu občine so poplavne površine Vipave in Vrtojbice, kvalitetne njivske površine ter državna meja na zahodu. V kraškem delu občine pa glavne omejitve predstavljajo režimi varstva narave. Ohranjena narava je sicer velika razvojna priložnost občine, ki pa trenutno zaradi neustrezne sistemske ureditve, ne more do veljave.

(4)Najširši spekter dejavnosti se združuje v Mirnu kot občinskem središču, katerega vlogo je treba še okrepiti. Glede umestitve dejavnosti v prostor je v prihodnje poseben poudarek potreben na: – krepitvi sodelovanja in reševanja umestitve skupnih dejavnosti s sosednjimi občinami, – zagotavljanju prostorskih možnosti za umestitev dodatnih centralnih dejavnosti, predvsem kulturnih in upravnih dejavnosti ter oskrbe, šolstva in socialnega varstva, – zagotavljanju površin za organizirano stanovanjsko gradnjo, tako novih kot s prestrukturiranjem opuščenih proizvodnih območij, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti reševanju konfliktov med stanovanjskimi območji in intenzivno kmetijsko pridelavo, – revitalizaciji starega jedra s poudarkom na ohranitvi arhitekturne in urbanistične identitete, – zagotavljanju dodatnih površin za proizvodne in obrtne dejavnosti, predvsem na degradiranih območjih opuščenih gramoz­nic, – vključevanju reke Vipave v zeleni sistem naselja, pri čemer je treba ohraniti in poudariti vlogo parka na njenem bregu v središču naselja ter zagotoviti javne dostope do vode na območju naselij, – zagotavljanju dodatnih športno-rekreacijskih površin.

(5)V lokalnih središčih Bilje, Opatje selo in Kostanjevica na Krasu je treba: – povečati izkoriščenost površin s tako prostorsko razporeditvijo dejavnosti, ki med seboj niso konfliktne, pri čemer se upošteva predvsem konflikt med stanovanjskimi območji in proizvodnimi območji ter – zagotavljati prostorske možnosti za stanovanjsko gradnjo, praviloma enodružinsko, v Biljah tudi večstanovanjsko, – rešiti konflikte med stanovanjskimi območji in intenzivno kmetijsko proizvodnjo v Biljah, – zagotavljati prostorske možnosti za razvoj centralnih dejavnosti, predvsem oskrbnih in storitvenih, v Opatjem selu pa tudi za potrebe socialnega varstva ter športno rekreacijske infrastrukture, – v Biljah in Opatjem selu zagotavljati prostorske možnosti za zagotavljanje delovnih mest, pri čemer je treba poskrbeti za tako razporeditev dejavnosti, da ne prihaja do konfliktov predvsem s stanovanjskimi območji.

(6)Vsa ostala naselja so namenjena predvsem bivanju ter dopolnjevanju s kmetijsko dejavnostjo. Dopolnjevanje naselij z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi ter umeščanje manjših proizvodnih območij je dovoljeno pod pogojem, da le-ta služijo tudi za potrebe prebivalcev v gravitacijskem območju posameznega naselja.

(7)Prostorska razmestitev dejavnosti je grafično prikazana na karti 5 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev.

1. člen (usmeritve za razpršeno poselitev) Na območjih razpršene poselitve je treba ohranjati obstoječo poselitev. Spodbuja se ohranjanje ekstenzivnega kmetijstva ter vzpostavljajo pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti na takih območjih.
2. člen (usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)

(1)Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij so podane v urbanističnih načrtih naselij Miren in Orehovlje, Bilje, Kostanjevica na Krasu in Opatje selo. Z urbanističnim oblikovanjem naselij se zagotavlja predvsem: – ohranjanje identitete starih jeder naselij, – prestrukturiranje obstoječih urbanih struktur z namenom izboljšanja kakovosti bivanja ter racionalnejše, trajnostne izraba prostora ter – odstranjevanje oziroma preprečevanje nastajanja konfliktov med bivalnim okoljem in z njim konfliktnimi rabami prostora.

(2)V vseh naseljih se ohranja kvalitetna stavbna in urbana struktura starih jeder naselij, spodbuja se funkcijska revitalizacija takih območij. Območja centralnih dejavnosti se umeščajo v oziroma ob obstoječa območja in kot taka predstavljajo logično nadaljevanje starih jeder naselij.

(3)Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij Miren in Orehovlje so: – Opuščena oziroma neprimerno locirana območja gospodarskih dejavnosti med stanovanjskimi območji se postopno prestrukturirajo v območja za stanovanja, praviloma gostejše gradnje (večstanovanjska gradnja, strnjena enodružinska gradnja). – Območja intenzivnih kmetijskih zemljišč med stanovanjskimi območji se nameni stanovanjski gradnji, praviloma gostejši (večstanovanjska gradnja, strnjena enodružinska gradnja). – V obstoječih območjih individualne gradnje ter njihovih širitev se tipologija gradnje ohranja. – Proizvodne in obrtne dejavnosti se usmerja v komunalno opremljene gospodarske cone. Na območjih, kjer bi lahko prihajalo do konfliktov z drugimi rabami, predvsem s stanovanji in območji javnega pomena, je treba zagotoviti zelene zaščitne pasove. – Območje bivše karavle na južnem robu naselja se nameni centralnim dejavnostim. – Športno-rekreacijske površine se umeščajo na rob naselij, kjer so lahko dostopne, hkrati pa predstavljajo tudi izhodišče za rekreacijo v naravi.

(4)Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselja Bilje so: – Spodbujanje arhitekturno kvalitetne gradnje in rekonstrukcije obstoječega stavbnega fonda. – Območja kmetijskih zemljišč med stanovanjskimi območji se nameni stanovanjski gradnji, praviloma gostejši (večstanovanjska gradnja, strnjena enodružinska gradnja). – Sadovnjak ob vili Savnik se prestrukturira v urejeno zeleno površino naselja, obstoječa občinska cesta predstavlja gradbeno mejo. Na območju sadovnjaka ob občinski cesti je možna ureditev parkirišč, pri čemer je nujna ureditev drevoreda. – Vila Savnik se nameni centralnim dejavnostim. – V centru naselja se zagotovi otroško igrišče s parkovnimi ureditvami. – V obstoječih območjih individualne gradnje ter njihovih širitev se tipologija gradnje ohranja. – Proizvodne in obrtne dejavnosti se usmerja v komunalno opremljene gospodarske cone, na območjih, kjer bi lahko prihajalo do konfliktov z drugimi rabami, predvsem s stanovanji in območji javnega pomena, je treba zagotoviti zelene zaščitne pasove. – Med športno-rekreacijskimi površinami v zahodnem delu Bilj in pokopališčem je treba zagotoviti zeleno cezuro. – Za potrebe prebivalcev vzhodnega dela Bilj naj se vzpostavijo športno rekreacijske površine ob območju opuščenega glinokopa, ki predstavlja naravno vrednoto.

(5)Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselja Kostanjevica na Krasu so: – Območja kmetijskih zemljišč znotraj naselja se ohranjajo kot strukturni element naselja. – Gospodarski objekti kmetij naj se iz jedra naselja umikajo na rob naselja. – Oskrbne dejavnosti se lahko locira tudi v območja širitev naselja. – Območje bivše vojašnice se prestrukturira v turistično območje. – Zagotoviti je treba dodatne športno rekreacijske površine.

(6)Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselja Opatje selo so: – Med načrtovanim stanovanjskim območjem ter obstoječo obrtno cono in njenimi širitvami se ohranja zaščitni zeleni pas. – Območje farme v zahodnem delu naselja se prestrukturira v stanovanjsko območje – Stanovanjska območja morajo ostati čista stanovanjska območja enodružinskih stanovanjskih objektov. – Obrtne in proizvodne dejavnosti se locirajo v obrtno cono. – Obstoječe območje športno rekreacijskih površin se uredi.

(7)Kadar gre za večja območja širitev naselij oziroma območja prenov naselij se urbanistično oblikovanje določa z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.

(8)Urbanistično oblikovanje posameznih prostorov znotraj naselij, ki so za oblikovanje javnega prostora posebno pomembni, se določi s pomočjo variantnih rešitev.

(9)V ostalih naseljih ter na območjih razpršene poselitve se ohranja identiteta naselja oziroma območja razpršene poselitve z obnovami obstoječih objektov ter z ohranjanjem kvalitetnih tipologij gradenj, v naseljih pa tudi z zagotavljanjem ustrezne količine zelenih in drugih odprtih javnih površin ter zagotavljanjem ustreznega razmerja med odprtimi in grajenimi površinami. II.2.

1. USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI Usmeritve za razvoj v krajini so prikazane na karti 4.1 Usmeritve za razvoj v krajini, Razvoj dejavnosti v krajini in karti 4.2: Usmeritve za razvoj v krajini, Varovanja in omejitve.
2. člen (splošne usmeritve za razvoj v krajini)

(1)Razvoj krajine v Občini Miren - Kostanjevica bo usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ter ohranjanje biotske raznovrstnosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja. Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč. Na območjih, ki so spoznana za vrednejša tako zaradi naravnih, kulturnih oziroma drugih kvalitet, bo zagotovljeno skupno varovanje. Poleg kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj krajine, se bodo znotraj posameznih krajin razvijale tudi turistične in rekreacijske dejavnosti.

(2)Z ohranjanjem in vzpostavljanjem kulturne in simbolne prepoznavnosti krajine se zagotavlja večja privlačnost območij, specifične razvojne možnosti, kvalitetno bivalno okolje in možnosti za identifikacijo prebivalstva s teritorijem občine. Kulturno in simbolno prepoznavnost ter doživljajsko vrednost krajine oblikujejo pestra kulturna krajina, stavbna in naselbinska dediščina podeželja ter naravne kakovosti.

(3)Celoten kraški del občine sodi med krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni.

(4)Dejavnike prepoznavnosti krajine se obravnava kot razvojne dejavnike, ki povečujejo privlačnost za prebivalce, investitorje in obiskovalce. V teh območjih se spodbuja dejavnosti, kot so trajnostna raba dediščine, razvoj turizma v povezavi s kulturnimi vrednotami in s tradicionalno kmetijsko dejavnostjo, oblikovanje kulturnih poti itd. ter tako prispeva h gospodarskemu razvoju ter ohranitvi in povečanju prepoznavnosti.

(5)Območja s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni se lahko tudi zavaruje, če se s tem zagotovi dodatne možnosti za njihovo uspešno upravljanje. 24. člen (usmeritve za razvoj kmetijstva)

(1)Kmetijska zemljišča se glede na pridelovalni potencial tal razvršča v najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča. Najboljša kmetijska zemljišča, ki bodo namenjena za intenzivno kmetijsko proizvodnjo in za katera bo zagotovljeno trajno varstvo, je treba določiti po predhodnem usklajevanju z drugimi interesi v prostoru.

(2)V Občini Miren - Kostanjevica se kmetijske dejavnosti prednostno usmerja v Vipavsko dolino, kjer je proizvodni potencial tal največji. Območje intenzivnega kmetijstva predstavljajo vsa sklenjena kmetijska zemljišča na tem območju, kjer naj prevladujeta njivska pridelava in sadjarstvo. Na tem območju se dovoljujejo ukrepi za posodabljanje kmetijske proizvodnje, pri čemer je treba upoštevati omejitve kot so poplavna območja, ohranjanje narave, obstoječa krajinska struktura, mreža poti, prostorske smeri, naravni koridorji in logika krajinskega vzorca. Upoštevati je treba tudi ukrepe za učinkovito rabo vode v sušnih obdobjih.

(3)Na teh območjih je dopustna tudi vrtnarska proizvodnja, ki vključuje vzgojo zelenjadnic in okrasnih rastlin na odprtem in v zaprtem prostoru. Objekti za vrtnarsko pridelavo in spremljajoči objekti se lahko locirajo na območjih dobrega pridelovalnega potenciala tal, kjer je možna neproblematična oskrba z vodo, kjer je možna oskrba z električno energijo, kjer je zagotovljena dostopnost ter kjer obstajajo možnosti za širitev dejavnosti. Objekti za vrtnarsko pridelavo morajo biti postavljeni v primernem odmiku od poselitve, da ne povzročajo konfliktov.

(4)Območja, kjer so agrarne operacije povzročile krajinsko in ekosistemsko osiromašenje, se postopno sanira z uvajanjem večjega deleža vegetacijskih prvin ter renaturacije vodotokov.

(5)Pri umeščanju drugih dejavnosti v prostor, ki bi lahko povzročile onesnaženje tal z visokim ali dobrim pridelovalnim potencialom, je treba zagotoviti dovolj velik odmik od kmetijskih zemljišč oziroma zagotoviti ustrezne zaščitne vegetacijske pasove.

(6)Kmetijske dejavnosti je treba spodbujati tudi na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom, predvsem na območju Krasa, kjer se s tem omogoča ohranjanje kulturnih in simbolnih kakovosti krajine, biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot.

(7)Na Krasu se spodbuja pašna živinoreja ter ekološko kmetijstvo. Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem v povezavi s predelovanjem kmetijskih pridelkov ter mesnih in mlečnih izdelkov, lesa ter s kmetijstvom povezanega turizma. Spodbuja se preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč.

(8)Na obstoječih kmetijskih površinah trajnih travišč je treba ohraniti obstoječo rabo. 25. člen (usmeritve za razvoj gozdarstva)

(1)Gospodarjenje z večnamenskimi gozdovi je možno v skladu z gozdnogospodarskimi načrti, ki temeljijo na sonaravnem in trajnostnem gospodarjenju in večnamenski vlogi (lesnoproizvodna funkcija gozda mora biti usklajena z ekološkimi in socialnimi funkcijami).

(2)Na območjih, kjer so ustrezne naravne danosti in ni konfliktov z varstvom drugih naravnih virov, se spodbuja lesno pro­izvodnjo. Gozdovi, ki se jih namenja lesni proizvodnji so predvsem gozdovi na območju Trstelja in kraškega roba.

(3)Gradnja gozdnih prometnic je možna v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo. Gozdne ceste so sestavni del gozda in so javnega značaja, gradijo pa se v skladu s predpisi o urejanju prostora. Za potrebe izvajanja gozdarske dejavnosti se odprtost gozdov z gozdnimi cestami izboljša. V gozdni prostor se lahko umeščajo tudi kolesarske in pešpoti namenjene rekreaciji prebivalstva ob zagotavljanju biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot.

(4)Posege v gozdni prostor je treba usmerjati v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo, oziroma na območja zaraščajočih se površin (povratna raba kmetijskih površin). Posega v gozd oziroma gozdni prostor sta poleg posegov, določenih s predpisi o urejanju prostora, tudi krčitev gozdov ter izkoriščanje le teh za potrebe paše. Primernost posega se ocenjuje na podlagi ovrednotenih funkcij gozdov. V večje sklenjene gozdne komplekse, še posebej kjer so poudarjene socialne ali ekološke funkcije gozdov, posegi v gozd in gozdni prostor niso dopustni. Izjema so manjši objekti za potrebe gozdarstva in lova.

(5)Ravninskih gozdov, skupin dreves in posameznih dreves v kmetijski krajini se ne krči. Na krajinsko in ekosistemsko osiromašenih kmetijskih območjih je dovoljeno pogozdovanje z avtohtonimi vrstami. Gozdove v naseljih se ohranja in se jih vključuje v zelene sisteme naselij. Gozdove v bližini naselij se lahko nameni za poselitev, če se s tem ekološko ravnovesje bistveno ne spremeni. 26. člen (usmeritve za gospodarjenje z vodami)

(6)Vode v občini se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene ob hkratni skrbi za varstvo njihove kakovosti ter njihovega krajinskega in doživljajskega pomena. Poseganje na vodna in priobalna zemljišča je možno le v skladu s pravnimi akti s področja upravljanja z vodami.

(7)Naravne procese, kot so poplavnost, erozija in plazovitost se, upošteva kot omejitev pri načrtovanju rabe prostora. Prostorske ureditve, ki niso vezane na vodo, je treba umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku tako, da se priobalno zemljišče ohranja nepozidano in javno dostopno. Območja, ki niso namenjena bivanju ali opravljanju dejavnosti, se prepušča naravni dinamiki prostora.

(8)Vrtojbensko-mirensko podtalnico, ki dolgoročno predstavlja pomembnejši vir zalog pitne vode, je treba zaščititi z odlokom. Dejavnosti je treba v največji možni meri usmerjati izven območij podtalnice oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje. Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati pogoje in omejitve iz državnih in občinskih predpisov, ki se nanašajo na ta območja ter področno zakonodajo

(9)Spodbuja se varčno in smotrno rabo pitne vode. Z dograditvijo kanalizacijskega sistema, pravilnim in nadzorovanim odstranjevanjem odpadkov in nadzorovano uporabo nevarnih snovi se odpravi oziroma maksimalno zmanjša možnost ogrožanja vodnih virov. Odvajanje odpadnih voda neposredno v podzemne vode je prepovedano.

(10)Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima Vipave, Vrtojbice in Biljenskega potoka se upošteva naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retenzijske sposobnosti prostora. Ob izkazanem javnem interesu se retenzijske površine lahko zmanjšujejo, vendar le ob ustrezni nadomestitvi teh površin oziroma ob izvedbi drugih izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujejo poplavna varnost, vodni režim in stanje voda, ter ob zagotavljanju ohranjanja biotske raznovrstnosti s poudarkom na ohranjanju habitatov tistih vrst in habitatnih tipov, zaradi katerih je določeno posebno varstveno območje Natura 2000.

(11)Za zmanjšanje obsega poplav na območju Mirna se dolgoročno predvidi izgradnja razbremenilnega kanala (Q

(100)). Pred­lagani sta dve varianti: – izgradnja razbremenilnega kanala jez Šel–Grapca: trasa poteka južno od Mirna v dolžini cca 800 metrov in zagotavlja varnost Mirna pred stoletnimi vodami, – izgradnja razbremenilnega kanala Vata–Grapec: tunelska izvedba razbremenilnik poteka pod dvoriščem tovarne Vata in v nadaljevanju odprti del. Skupna dolžina kanala je cca 460 metrov. Ta varianta omogoča manjšo protipoplavno varnost kot prva varianta. Poleg izvedbe prekopov je treba rekonstruirati obstoječi jez v Šelu ter urediti ribjo stezo.

(12)Rabo prostora, ki lahko vpliva na spremembe odtočnega režima, se usmerja izven teh območij.

(13)Na vseh območjih naselij se zagotavlja okoljsko sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike. 27. člen (usmeritve za pridobivanje mineralnih surovin)

(1)Na območju Občine Miren - Kostanjevica trenutno ni raziskovalnega ali pridobivalnega prostora niti ni nobeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeljeno kot območje mineralnih surovin.

(2)V primeru izkazanega interesa za raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih surovin bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je treba sprejeti občinski podrobni prostorski načrt. 28. člen (usmeritve za razvoj turizma in rekreacije v naravnem okolju)

(1)Razvoj turističnih, športnih in rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora ter preprečevali konflikti z drugimi rabami, predvsem poselitvijo in kmetijstvom. Razvoj turizma temelji na naravnih in kulturnih kvalitetah občine.

(2)Na turističnih, športnih in rekreacijskih območjih je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturno opremljenost ter v skladu z razvojnimi potrebami ustrezno velike servisne površine. Nastanitvene kapacitete je treba v urbanih naseljih zagotavljati v hotelih, motelih ter penzionih, v podeželskih območjih pa v apartmajskih in gostinskih objektih, v okviru turističnih kmetij ter v kampih.

(3)Zaradi ohranjanja naravnih kakovosti se izvajanje posameznih športnih in rekreacijskih dejavnosti časovno omeji (glede na letni čas). Območja kopalnih voda smejo biti vzpostavljena tam, kjer izpolnjujejo kriterije, predpisane z zakonodajo.

(4)Celoten kraški del občine se razvija kot turistično območje. Center razvoja turistične ponudbe predstavlja širše območje Cerja, kjer se v okviru opredeljenih stavbnih zemljišč zagotavljajo nastanitvene kapacitete, gostinska ponudba ter športno rekreacijske površine. V prostor se umeščajo na način, da se v čim večji možni meri ohranjajo naravne kakovosti območja.

(5)Turistično ponudbo dopolnjujejo še turistični center Temnica, predvsem na področju gostinstva ter turistični center v Kostanjevici na Krasu, katerega ponudba bo temeljila na športu in rekreaciji ter kmečkem turizmu.

(6)Na območju se predvideva tudi več manjših točk turistične ponudbe, predvsem v obliki dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, športno rekreacijske ponudbe ter kulturnih in naravnih znamenitosti. Med njimi je najpomembnejši Trstelj, ki kot najvišji hrib in razgledniška točka v občini predstavlja priljubljeno izletniško točko. Ambientalno vrednost območju zmanjšuje prisotnost telekomunikacijske infrastrukture, ki jo je treba ustrezno sanirati, predvsem v smislu združevanja naprav. Motorni promet od koče do vrha Trstelja je treba omejiti zgolj na servisne dostope.

(7)Posamezne točke turistične ponudbe krasa bo povezovala mreža kolesarskih in pešpoti, ki se vzpostavljajo v okviru projekta »Poti miru na Krasu«.

(8)Kot turistično informacijska centra sta opredeljeni naselji Kostanjevica na Krasu in Temnica.

(9)Najpomembnejšo turistično točko dolinskega dela občine predstavlja Mirenski grad. Na reki Vipavi je zelo razširjeno športno ribištvo. 29. člen (usmeritve za varstvo naravnih in kulturnih kakovosti)

(1)Območja in objekti varstva naravnih kakovosti so zavarovana območja, območja predlagana za zavarovanje, naravne vrednote, ekološko pomembna območja, habitatni tipi ter posebna varstvena območja Natura 2000.

(2)Z ohranjanjem naravnih procesov z ustreznimi rabami je treba zagotoviti ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Ohranitev prednostnih habitatnih tipov in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst se zagotavlja na območju celotne občine, prednostno pa v okviru varstva ekološko pomembnih območij ter posebnih varstvenih območjih.

(3)Celoten kraški del občine sodi v posebno varstveno območje Natura 2000 SPA Kras in pSCI Kras, reka Vipava pa v pSCI dolina Vipave. Območja, ki jih prekriva zaščita Natura 2000, so pokrita tudi z naravovarstvenim statusom ekološko pomembnih območij.

(4)Za varstvo habitata dnevnih metuljev naj se nepozidana zemljišča znotraj zazidalnih območij, območij turistične rabe in obnova pašnikov ter travnikov načrtuje v skladu z ohranjanjem HT (62A0) vzhodna submediteranska travišča.

(5)Za varstvo nočnih metuljev, ki jih privabljajo luči, naj se na območjih pozidave in industrijsko obrtnih con osvetljevanje javnih površin in objektov izvede z novejšimi rešitvami, ki zmanjšujejo svetlobno onesnaževanje na minimum: – osvetlitev objektov je treba urediti v skladu z veljavno zakonodajo (Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja). Svetilke ne smejo sevati nad vodoravnico in sevati ultravijoličnega spektra svetlobe, – namestitve novih obcestnih svetilk izven strnjenih naselji naj se omeji na minimum, – reklamna in okrasna osvetlitev naj se na območjih urejanja časovno omeji (max. do 23 ure).

(6)Dejavnosti na območjih naravnih in kulturnih kakovosti se lahko razvijajo v skladu s podanimi smernicami.

(7)Pri posegih naj se v največji meri ohranja zaplate avtohtonega listnatega gozda ter posamezna osamela drevesa, tako prosto rastočih drevesnih vrst (hrasti itd.) kakor tudi starega sadnega in plodonosnega drevja. Tujerodnih drevesnih vrst naj se ne sadi.

(8)Za jamske vrste hroščev je treba spremljanje gradnje stanovanjskih, industrijskih in infrastrukturnih objektov ter v primeru odkritja podzemeljskih jam, podzemeljske objekte biološko raziskati.

(9)Zaradi varstva velikega skovika pri rekonstrukciji že zgrajenih stavb priporočamo: – poseg rušitve starega objekta naj se izvede izven spomladanskega časa, ki je gnezditveno obdobje velikega skovika, – morebitne podstrešne line naj se ohranjajo odprte.

(10)Na območju občine so varovana območja naravnih vrednot: Bilje – opuščen glinokop, Trstelj in del severnega obrobja Brestoviškega dola ter številni objekti naravnih vrednot.

(11)Kraški del občine sodi tudi v območje predlaganega Kraškega regijskega parka.

(12)V Občini Miren - Kostanjevica predstavljajo posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete na področju kulturne dediščine, vsi objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Objekti in območja kulturne dediščine se varujejo glede na njen pravni status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturne dediščine) in so prikazani v prikazu stanja prostora, ki je priloga tega akta.

(13)Na objektih in območjih kulturne dediščine niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi spremenili njene lastnosti, vsebino ali obliko, če bi s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kvalitet prostora. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se uskladijo z omejitvami varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru. II.2.6. USMERITVE ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, OBMOČJA ZAŠČITE IN REŠEVANJA TER OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE 30. člen (usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1)Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. V ogroženih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti in prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče.

(2)V obstoječih poseljenih območjih na ogroženih območjih je treba zagotavljati izvedbo ustreznih zaščitnih ukrepov.

(3)Za varstvo gozdov pred požari na Krasu in drugih požarno ogroženih gozdovih se sprejemajo in izvajajo ukrepi, predpisani za varstvo pred požari. 31. člen (območja za obrambo)

(1)Območja rabe prostora za potrebe obrambe so območja, namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. Varnostna območja objektov ob njih, kjer so potrebne omejitve iz varnostnih ali tehničnih razlogov, so območja omejene in nadzorovane rabe.

(2)Na območju Občine Miren - Kostanjevica se nahaja območje posebnega pomena za obrambo Trstelj – izključna raba. 32. člen (zaščita in reševanje)

(1)Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se izvaja v skladu z načrti zaščite in reševanja, izdelanih na podlagi ocene ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2)Za potrebe zaščite in reševanja se predvidi naslednja območja: območja za dekontaminacijo ljudi, živali, opreme in tehnike, območja evakuacijskih zbirališč, območja za urejanje začasnih bivališč, za skladiščenje opreme in sredstev za zaščito in reševanje se načrtujejo v skladu z načrtom civilne zaščite. II.2.

1. USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so prikazane na karti 5 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev.
2. člen (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)V strateškem delu občinskega prostorskega načrta so usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč določene grafično (karta 5) na podlagi usmeritev glede razvoja poselitve, razvoja v krajini ter zasnove gospodarske javne infrastrukture.

(2)V izvedbenem delu tega občinskega prostorskega načrta se določijo območja zemljišč osnovne namenske rabe (kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča) in stavbna zemljišča podrobnejše namenske rabe: – Stavbna zemljišča podrobnejše namenske rabe naselij, ki načrtujejo intenzivnejši razvoj, se določijo na podlagi usmeritev iz urbanističnih načrtov. Stavbna zemljišča za ostala naselja se določijo na podlagi potreb naselij v skladu z njihovo funkcijo v omrežju naselij, dejanskim stanjem namenske rabe ter potrebnimi manjšimi širitvami. – Kmetijska zemljišča se prikažejo ločeno glede na varstvo, in sicer na najboljša in druga kmetijska zemljišča. Določijo se na podlagi evidence dejanske rabe kmetijskih zemljišč, kategorizacije kmetijskih zemljišč, ter drugih uradnih kmetijskih prostorskih evidenc in na podlagi zmanjševanja ali širitve stavbnih zemljišč naselij in razpršene poselitve. – Gozdna zemljišča se določijo na podlagi evidence dejanske rabe kmetijskih zemljišč, kategorije gozdov in na podlagi zmanjševanja ali širitve stavbnih zemljišč naselij in razpršene poselitve. – Vodna zemljišča se določijo na podlagi prikaza stanja prostora (vodna telesa površinskih voda). – Druga zemljišča (predvsem za infrastrukturo) se določijo na podlagi prikaza stanja prostora oziroma ob upoštevanju dejanskega stanja ter projektnih preveritev. II.2.8. USMERITVE ZA DOLOČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV 34. člen (usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1)Osnovne usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev (PIP) za posege in prostorske ureditve so podane v prejšnjih poglavjih vsebine strateškega dela občinske prostorskega načrta. Podrobnejše usmeritve za območja naselij Miren, Orehovlje, Bilje, Opatje selo in Kostanjevica na Krasu so podane na podlagi urbanističnih načrtov.

(2)Za potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena členitev prostora. Občina je razdeljena na dve prostorski enoti z enotno izraženo prostorsko identiteto – Vipavska dolina in Kras. Prostorske enote so nadalje členjene na enote urejanja prostora (EUP), ki imajo praviloma enolično namensko rabo ter enotna merila za urejanje prostora. III. IZVEDBENI DEL III.1. SPLOŠNA DOLOČILA 35. člen (vsebina izvedbenega dela)

(1)Izvedbeni del določa: – enote urejanja prostora, – območja namenske rabe prostora, – gospodarsko javno infrastrukturo, – prostorske izvedbene pogoje, – območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN), in usmeritve za izdelavo OPPN.

(2)Izvedbeni del je treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.

(3)Poleg določb tega izvedbenega dela je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.

(4)Pri presoji ustreznosti posameznih načrtovanih posegov in ureditev se uporabljajo strokovne podlage. 36. člen (stopnja natančnosti mej)

(1)Meje EUP in NRP so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot urejanja prostora ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.

(2)Položajna natančnost mej EUP in NRP je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, kolikor meje sovpadajo s parcelno mejo. Kolikor meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.

(3)V primerih, ko je za določitev meje med območji NRP ali meje med EUP uporabljen topografski podatek in zaradi položajne nenatančnosti ali neskladnosti topografskih in katastrskih geodetskih podlag prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra glede na uporabljene topografske podatke. Interpretacijo poda občinska služba, pristojna za urejanje prostora.

(4)Drugi grafični prikazi tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.

(5)V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov, meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je praviloma treba v postopku določitve funkcionalne parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru. 37. člen (členitev prostora)

(1)Za potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena členitev prostora. Celotni prostor občine je razdeljen na naslednje prostorske enote: – krajinske enote, vključno s stavbnimi zemljišči in stavbišči objektov razpršene gradnje, – funkcionalne enote stavbnih zemljišč v naseljih.

(2)Funkcionalne enote so nadalje členjene na enote urejanja prostora. Prikazane so na kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(3)Enote urejanja prostora se lahko v izjemnih primerih, ko so za izvedbene pogoje potrebne posebne določbe, členi v podenote, kar se posebej opredeli v posebnih določbah tega odloka. 38. člen (prostorske enote)

(1)Prostorske enote so: Krajinske enote +------------------+-------------+ |Ime krajinske |Oznaka | |enote |krajinske | | |enote | +------------------+-------------+ |Vipavska dolina |KE – 01 | +------------------+-------------+ |Kras |KE – 02 | +------------------+-------------+

(2)Funkcionalne enote stavbnih zemljišč v naseljih Ime naselja Oznaka naselja +-------------------+------------+ |BILJE |BI | +-------------------+------------+ |HUDI LOG |HU | +-------------------+------------+ |KORITA NA KRASU |KO | +-------------------+------------+ |KOSTANJEVICA NA |KS | |KRASU | | +-------------------+------------+ |LIPA |LI | +-------------------+------------+ |LOKVICA |LO | +-------------------+------------+ |MIREN |MI | +-------------------+------------+ |NOVELO |NO | +-------------------+------------+ |NOVA VAS |NV | +-------------------+------------+ |OPATJE SELO |OP | +-------------------+------------+ |OREHOVLJE |OR | +-------------------+------------+ |SELA NA KRASU |SE | +-------------------+------------+ |TEMNICA |TE | +-------------------+------------+ |VOJŠČICA |VO | +-------------------+------------+ |VRTOČE |VR | +-------------------+------------+ 39. člen (enote urejanja prostora)

(1)Stavbna zemljišča so razdeljena na enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP).

(2)Enota urejanja prostora v naseljih so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz: – oznake naselja – zaporedno številko EUP znotraj naselja Primer: MI-10.

(3)Vsako območje namenske rabe prostora ima v grafiki izpisano tudi kratico podrobnejše namenske rabe. Primer: površine podeželskega naselja – SK.

(4)Območja razpršene poselitve so podenote in so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz: – oznake osnovne namenske rabe razpršene poselitve – A – zaporedno številko EUP razpršene poselitve v celotni občini Primer: A 01.

(5)Enote urejanja odprtega prostora so označene z oznako krajinske enote. Primer: KE-

2. člen (prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za EUP)

(1)Za vsako EUP ta odlok določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na: – splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.

1. poglavju tega odloka, – podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.
2. poglavju tega odloka in – morebitne posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne enote urejanja prostora, določene v III.
3. poglavju tega odloka ter v prilogi 3.

(2)Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh EUP, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.

(3)Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo in/ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, da so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji.

(4)Za posamezno EUP so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka določeni tudi posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo in/ali spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo posebni prostorski izvedbeni pogoji.

(5)Za EUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo do uveljavitve le-teh prostorska izvedbena določila iz III.6. poglavja tega odloka.

(6)EUP, na katerih veljajo izvedbeni prostorski načrti, se urejajo na podlagi le-teh. 41. člen (prikaz stanja prostora)

(1)Prikaz stanja prostora je obvezna priloga OPN in je pripravljen na podlagi podatkov iz prostorskega informacijskega sistema, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za prostor. Odraža stanje v prostoru, kakršno je bilo v trenutku pridobitve podatkov.

(2)Prikaz stanja prostora vsebuje predvsem varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena ter druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim v prostoru in prikaz dejanskega stanja v prostoru glede stavbnih, kmetijskih, vodnih, gozdnih in drugih zemljišč. Kot dejansko stanje stavbnih zemljišč se prikazuje stavbna zemljišča, določena s prostorskim aktom občine.

(3)V prikaz stanja prostora so lahko vključeni tudi podatki, ki služijo pripravi, sprejemu in spremljanju prostorskih aktov, kot so demografski podatki, socio-ekonomski kazalci, podatki o fizičnih lastnostih prostora, kazalci urbanega razvoja in kazalci varstva okolja, ohranjanja narave, kulturne dediščine in varstva človekovega zdravja določeni v okoljskem poročilu ter drugo. Podatki se bodo vključevali v prostorski informacijski sistem glede na potrebe po teh podatkih v okviru prostorskega načrtovanja. III.2. NAMENSKA RABA PROSTORA 42. člen (vrste namenske rabe prostora)

(1)Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisano vrsto namenske rabe.

(2)Namenska raba prostora je prikazana na kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(3)Površine cestišč obstoječih kategoriziranih javnih cest prikazanih na kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture« imajo status stavbnega zemljišča z namensko rabo PC-površine cest.

(4)Vrste namenskih rab določa naslednja preglednica: +---------------+---------------------+-------------------------+ | OSNOVNA | PODROBNEJŠA | ČLENITEV PODROBNEJŠE | | NAMENSKA RABA | NAMENSKA RABA | NAMENSKE RABE | +---------------+---------------------+-------------------------+ |I. OBMOČJA | | | |STAVBNIH | | | |ZEMLJIŠČ | | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |S – OBMOČJA | | | |STANOVANJ | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |SS – stanovanjske | | | |površine | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | | |SSe – območja | | | |stanovanjske | | | |prostostoječe gradnje | | | |pretežno enodružinskih | | | |hiš | +---------------+---------------------+-------------------------+ | | |SSv – območja | | | |večstanovanjske gradnje | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |SK – površine | | | |podeželskega naselja | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |C – OBMOČJA | | | |CENTRALNIH | | | |DEJAVNOSTI | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |CU – osrednja | | | |območja centralnih | | | |dejavnosti | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |CD – druga območja | | | |centralnih | | | |dejavnosti | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | | |CDi – območja namenjena | | | |dejavnostim | | | |izobraževanja, vzgoje in | | | |športa | +---------------+---------------------+-------------------------+ | | |CDk – območja namenjena | | | |dejavnostim kulture | | | |ter verskim objektom s | | | |pripadajočimi ureditvami | +---------------+---------------------+-------------------------+ | | |CDo – območja namenjena | | | |trgovskim, oskrbnim, | | | |poslovnim, storitvenim, | | | |gostinskim dejavnostim, | | | |manjša obrt | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |I – OBMOČJA | | | |PROIZVODNIH | | | |DEJAVNOSTI | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |IP – površine za | | | |industrijo | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |IG – gospodarske | | | |cone | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |IK – površine z | | | |objekti za kmetijsko | | | |proizvodnjo | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |B – POSEBNA OBMOČJA | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |BT – površine za | | | |turizem | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |BC – športno centri | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |Z – OBMOČJA ZELENIH | | | |POVRŠIN | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |ZS – površine za | | | |oddih, rekreacijo in | | | |šport | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |ZP – parki | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |ZD – druge urejene | | | |zelene površine | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |ZK – pokopališča | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |P – OBMOČJA IN | | | |OMREŽJA PROMETNE | | | |INFRASTRUKTURE | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |PC – površine cest | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |PO – ostale prometne | | | |površine | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |O – OBMOČJA OKOLJSKE | | | |INFRASTRUKTURE | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |f – OBMOČJA ZA | | | |POTREBE OBRAMBE | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |A – POVRŠINE | | | |RAZPRŠENE POSELITVE | | +---------------+---------------------+-------------------------+ |II. OBMOČJA | | | |KMETIJSKIH | | | |ZEMLJIŠČ | | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |K1 – NAJBOLJŠA | | | |KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |K2 – DRUGA KMETIJSKA | | | |ZEMLJIŠČA | | +---------------+---------------------+-------------------------+ |III. OBMOČJA | | | |GOZDNIH | | | |ZEMLJIŠČ | | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |G – GOZDNA ZEMLJIŠČA | | +---------------+---------------------+-------------------------+ |IV. OBMOČJA | | | |VODA | | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |VC – POVRŠINSKE | | | |CELINSKE VODE | | +---------------+---------------------+-------------------------+ |V. OBMOČJA | | | |DRUGIH ZEMLJIŠČ| | | +---------------+---------------------+-------------------------+ | |OO – OSTALA OBMOČJA | | +---------------+---------------------+-------------------------+ III.3. SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI III.3.1. SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR 43. člen (vrste dopustnih gradenj)

(1)Gradnje so dovoljene le na območjih stavbnih zemljišč, razen gradenj izven stavbnih zemljišč, ki jih dopuščata zakon in ta odlok.

(2)Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje vrste gradenj: – gradnja novega objekta, – dozidava, nadzidava, – rekonstrukcija objekta, – odstranitev objekta.

(3)Dozidava, nadzidava in rekonstrukcija objekta so dopustni samo na zakonito zgrajenih objektih.

1. člen (dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor na celotnem območju občine) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju občine na vseh namenskih rabah dopustna gradnja naslednjih objektov oziroma naslednji posegi v prostor: – gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, elektroenergetskega omrežja, telekomunikacijskega omrežja ter omrežja javne razsvetljave, – gradnja cest, če so te predvidene v karti »Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture«, – gradnja objektov za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah, – vodnogospodarske ureditve.
2. člen (spremembe namembnosti objektov)

(1)Spremembe namembnosti objektov so dopustne le za tiste dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo prostora.

(2)Na zakonito zgrajenih objektih in njihovih parcelah, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja prostora in je zato sprememba njihove namembnosti nujna, so do takrat dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objektov.

(3)Sprememba namembnosti obstoječih objektov razpršene gradnje je dovoljena le, če se z njo zmanjšajo negativni vplivi na okolje, pri čemer se šteje, da spremljajoče dejavnosti SSe nimajo negativnega vpliva na okolje. 46. člen (dopustne vrste dejavnosti na namenskih rabah)

(1)Za vsako namensko rabo prostora so določne osnovne, spremljajoče in izključujoče dejavnosti. Opredeljene so v poglavju III.4. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji.

(2)Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 50 % BTP posameznega objekta. Za območja površin podeželskega naselja – SK in razpršene poselitve – A, lahko spremljajoče dejavnosti presežejo 50 %.

(3)Izključujoče dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno območje namenske rabe ne sme umeščati.

(4)Spremljajoče in izključujoče dejavnosti so opredeljene na podlagi predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti. Za potrebe tega načrta, se lahko uporablja tudi poimenovanja dejavnosti, ki so poenostavljena ali združena iz več kategorij iz predpisa. +----------------------------+----------------------------------+ |Izraz, uporabljen v tem |Standardna klasifikacija | |načrtu |dejavnosti | +----------------------------+----------------------------------+ |kmetijstvo in gozdarstvo |A – kmetijstvo in lov, | | |gozdarstvo, ribištvo | +----------------------------+----------------------------------+ |rudarstvo |B – rudarstvo | +----------------------------+----------------------------------+ |proizvodne dejavnosti |C – predelovalne dejavnosti | | |D – oskrba z električno energijo, | | |plinom, paro | | |E – oskrba z vodo, ravnanje z | | |odplakami in odpadki, saniranje | | |okolja | | |F – gradbeništvo | +----------------------------+----------------------------------+ |obrtne dejavnosti |C – predelovalne dejavnosti (v | | |obsegu skladnem z zakonodajo | | |s področja obrti) | | |F – gradbeništvo (v obsegu | | |skladnem z zakonodajo s področja | | |obrti) | +----------------------------+----------------------------------+ |trgovske in storitvene |G – trgovina, vzdrževanje in | |dejavnosti |popravila motornih vozil | +----------------------------+----------------------------------+ |promet in skladiščenje |H – promet in skladiščenje | +----------------------------+----------------------------------+ |gostinstvo in turizem |I – gostinstvo | +----------------------------+----------------------------------+ |poslovne dejavnosti |J – informacijske in | | |komunikacijske dejavnosti | | |K – finančne in zavarovalniške | | |dejavnosti | | |L – poslovanje z nepremičninami | | |M – strokovne, znanstvene in | | |tehnične dejavnosti | | |N – druge raznovrstne poslovne | | |dejavnosti | +----------------------------+----------------------------------+ |dejavnosti javne uprave |O – dejavnost javne uprave in | | |obrambe, dejavnost | | |obveznega socialnega varstva | +----------------------------+----------------------------------+ |izobraževanje |P – izobraževanje | +----------------------------+----------------------------------+ |zdravstvo in socialno |Q – zdravstvo in socialno varstvo