Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Horjul, stran 12267.

(1)S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt Občine Horjul (v nadaljevanju: OPN), ki ga je izdelala družba Urbania d.o.o. v letu 2013, pod št. 162-3a-09.

(2)OPN je sestavljen iz besedila in grafičnega dela, ki se delita na strateški in izvedbeni del.

(3)Besedilo OPN obsega naslednja poglavja: I. Uvodne določbe, II. Strateški del, III. Izvedbeni del, IV. Strokovne podlage V. Prehodne in končne določbe. Priloga 1- Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezno enoto urejanja prostora (dostopna na spletni strani Občine Horjul: www.horjul.si).

(4)Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte: +--------+---------------------------------------------+--------+ |Številka|Karta |Merilo | +--------+---------------------------------------------+--------+ |

1. |Zasnova prostorskega razvoja občine |1:30 000| +--------+---------------------------------------------+--------+ |
2. |Zasnova gospodarske javne infrastrukture |1:30 000| +--------+---------------------------------------------+--------+ |
3. |Usmeritve za razvoj poselitve in celovito |1:30 000| | |prenovo, prikaz okvirnih območij naselij in | | | |razpršene poselitve ter razpršene gradnje | | +--------+---------------------------------------------+--------+ |4.1 |Usmeritve za razvoj v krajini |1:30 000| +--------+---------------------------------------------+--------+ |4.2 |Zasnova varstva pred nesrečami |1:30 000| +--------+---------------------------------------------+--------+ |
4. |Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč|1:30 000| +--------+---------------------------------------------+--------+

(5)Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte: +--------+---------------------------------------------+--------+ |Številka|Karta |Merilo | +--------+---------------------------------------------+--------+ |

1. |Pregledna karta občine |1:50 000| +--------+---------------------------------------------+--------+ |
2. |Pregledna karta občine s prikazom osnovne |1:50 000| | |namenske rabe prostora in ključnih omrežij | | | |gospodarske javne infrastrukture | | +--------+---------------------------------------------+--------+ |
3. |Prikaz območij enot urejanja prostora, |1:5 000 | | |osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe | | | |prostora in prostorskih izvedbenih pogojev | | +--------+---------------------------------------------+--------+ |
4. |Prikaz območij enot urejanja prostora in |1:5 000 | | |gospodarske javne infrastrukture | | +--------+---------------------------------------------+--------+ |
5. |Prikaz območij enot urejanja prostora in |1:5 000 | | |občinskih podrobnih prostorskih načrtov | | +--------+---------------------------------------------+--------+

(6)Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora (obvezna priloga k OPN), ki se ga sproti obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih predpisov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in kulturne dediščine in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku. 2. člen (uporabljeni izrazi)

(1)Uporabljeni izrazi, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

(2)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in, ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. II. STRATEŠKI DEL II. 1 Splošne določbe 3. člen (vsebina strateškega dela)

(1)Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:

1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2. Zasnova prostorskega razvoja občine
3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
4. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
5. Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
6. Usmeritve za prostorski razvoj občine. II. 2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine II.
7. 1 Izhodišča prostorskega razvoja občine
8. člen (usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov) V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov: – Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04); – Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04); – Program razvoja podeželja 2007–2013 za Republiko Slovenijo; – Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi; – Drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.
9. člen (osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja)

(1)Občina ima ugodno lego blizu glavnega mesta,

(2)Občina ima en gravitacijski pol, in sicer občinsko središče Horjul,

(3)Rast števila prebivalstva, ki je posledica pozitivnega naravnega in selitvenega prirastka,

(4)Velik delež ohranjenega gozda in interes po izkoriščanju lesne mase,

(5)Avtohtoni vzorec poselitve gričevnatih območij z značilno razpršeno poselitvijo,

(6)Neizkoriščeni turistični potenciali, kjer prednosti predstavljajo velika naravna ohranjenost, krajina s pestrimi krajinskimi vzorci ter naravne in kulturne danosti. 6. člen (razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)

(1)Razvojne potrebe občine po novih stavbnih zemljiščih namenjenih stanovanjski gradnji,

(2)Učinkovitejše načrtovanje prometne in komunalne infrastrukture v občini,

(3)Uvajanje sistemskega pristopa pri načrtovanju, pripravi in prenovi gospodarskih con,

(4)Rešitev vprašanja deponiranja odpadkov,

(5)Izboljšanje opremljenosti lokalnih središč z družbenimi dejavnostmi in zdravniško oskrbo ter zagotavljanje prostorskih pogojev za uresničevanje javnega interesa na področju kulture,

(6)Koriščenje potenciala občine za razvoj turizma,

(7)Zmanjšanje izgub pitne vode v vodovodnih sistemih,

(8)Sanacija degradiranih območij. 7. člen (medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)

(1)Medobčinsko sodelovanje poteka z Občino Vrhnika. Tudi proti Občini Dobrova - Polhov Gradec in Občini Ljubljana je gravitacija močna, zlasti z vidika delovnih migracij.

(2)Na področjih, kot so razvoj urbanega regionalnega sistema, razvoj delovnih mest oziroma poslovnih in proizvodnih con, komunalne infrastrukture, vzpostavitev regionalnih povezav okoljskih dejavnosti, turizma, ipd., bo potrebno sodelovanje okrepiti v vseh smereh. II. 2. 2 Cilji 8. člen (cilji prostorskega razvoja)

(1)Prostorski razvoj se usmerja in načrtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Širitev naselij je dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen ali če gre za zaokroževanje naselja. Novo poselitev se usmerja le na komunalno opremljena, nepozidana zemljišča znotraj strnjenih kompleksov obstoječih naselij. Zlivanje naselij se preprečuje z zelenimi cezurami in se tako ohranja njihovo prostorsko identiteto. Občina želi za nadaljnji prostorski razvoj opredeliti širitev obstoječih poselitvenih območij s smiselno zaokrožitvijo naselij Horjul, Ljubgojna, Vrzdenec, Žažar, Zaklanec, Podolnica in Lesno Brdo. Hkrati pa se bo ohranjala tudi avtohtona razpršena poselitev gričevnatih območij.

(2)Na območjih razpršene poselitve, kot so podeželska naselja, vasi, zaselki in samotne kmetije je zaradi izboljšanja pogojev bivanja in opravljanja kmetijskih ter drugih dopolnilnih dejavnosti gradnja možna znotraj vrzeli, nezadostno izkoriščenih površin in na robovih stavbnih zemljišč. Prednost imata prenova in sanacija, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti.

(3)Obnoviti in zagotoviti je treba ustrezno prometno infrastrukturo, z zagotavljanjem hitrega in varnega dostopa do delovnih mest ter upravnih in ostalih dejavnosti.

(4)Občina bo skrbela za uravnotežen in z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept razvoja že obstoječega poslovno proizvodnega območja v Horjulu.

(5)Krepila se bo opremljenost z družbeno infrastrukturo na nivoju vzgoje in izobraževanja.

(6)Za potrebe razvoja rekreacije in turizma se bo izkoriščalo potenciale naravne in kulturne krajine (gozd, travniki, razgiban relief, obvodni prostor in kmetijska zemljišča) ter kulturne dediščine (cerkev SV. Marjete, cerkev SV. Urha, cerkev sv. Kancijana, arheološko najdišče Tabor, rojstna hiša Cankarjeve matere idr.). Osrednja vloga središča za šport in rekreacijo bo še naprej ostala na južnem delu Horjula, kjer se nahajata smučišče in športni park.

(7)Znotraj poselitvenih območij se bo dogradilo manjkajočo komunalno infrastrukturo. Prioriteta na tem področju so kanalizacijski vodi, čistilne naprave in prenova ter dograditev vodovodnega omrežja ter obnova in izgradnja občinskih cest.

(8)Občina bo zagotavljala varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine, ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(9)Degradirane in ekstenzivno izrabljene površine se bo saniralo.

(10)Razpršeno gradnjo se bo skušalo sanirati, kjer je to mogoče. II. 3 Zasnova prostorskega razvoja občine 9. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)Prednostno se bo razvijalo gravitacijsko naselje Horjul, v katerega se usmerja intenzivni razvoj poselitve in drugih dejavnosti.

(2)Naselje Horjul ima kot urbano občinsko središče poleg bivalnega in upravnega središča občine tudi vlogo poslovnega središča. 10. člen (omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij)

(1)V naselju Horjul se bo krepila vloga lokalnega središča občinskega pomena, v ostalih naseljih (Ljubgojna, Vrzdenec, Žažar, Zaklanec, Podolnica in Lesno Brdo) se bo krepil razvoj poselitve in razvoj oskrbnih funkcij.

(2)Krepila se bo vloga Vrzdenca in Podolnice, kot lokalnih središč ter Žažarja, Ljubgojne, Zaklanca, Korena nad Horjulom, Lesnega Brda in Vrzdenca – zahod (Graben) kot ostalih središč.

(3)Ostale vasi in zaselki: Samotorica, Ulaka, Zanožje, Seč, Slevca, Rožman, Kisovnik in Zagorica ostajajo brez središčnih funkcij, ohranja se njihova vloga vitalnih kmetijskih zaselkov. Na celotnem območju se preprečuje praznjenje naselij in izginjanje kulturne krajine s poudarkom na ohranjanju ekstenzivnega kmetijstva z dopolnilnimi dejavnostmi in razvoju turizma v povezavi z naravno dediščino. 11. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja) Občina ima glede na državno prometno omrežje razmeroma ugodno lego. Najvažnejši sta povezavi z Vrhniko, po regionalni cesti in z Ljubljano po lokalni cesti. 12. člen (druga, za občino pomembna območja)

(1)Na lokaciji poslovno proizvodnih dejavnosti v Horjulu se bo krepila gospodarska vloga obstoječega specializiranega središča.

(2)Ohranjalo se bo športno-rekreacijsko območje v Horjulu, v ostalih naseljih pa se bo vzpodbujala njihova gradnja.

(3)Na pretežno kmetijskem območju doline Horjulščice (ali Horjulke) in Šujice se bo ohranjalo ekstenzivno kmetijstvo, prav tako tudi na hribovitih predelih Butajnško – Samotorške planote in na južnem gričevnatem območju. Glede na to, da je omenjena kulturna krajina vizualno privlačna, se bo na teh območjih vzpodbujalo trajnostni turistični razvoj. 13. člen (urbana središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt)

(1)Urbanistični načrt je potrebno izdelati za naselje Horjul.

(2)Urbanistični načrt Horjul obsega naselje Horjul, vključno z gospodarsko cono in športno-rekreacijskim območjem. Pri izdelavi urbanističnega načrta je poudarek na umeščanju dodatnih družbenih dejavnosti, zagotavljanju dodatnih parkirnih površin, predvsem pa celostnem urejanju naselja z vidika urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja.

(3)V sklopu celovite prenove, se zagotavlja revitalizacija naselbinske dediščine starega jedra Horjula s prenovo stavbnega fonda in z umestitvijo ustreznih dejavnosti.

(4)Za notranji razvoj se nameni površine, ki v naselju nimajo definirane funkcije in nimajo kvalitet ter potenciala za vključevanje v sistem zelenih površin. Na območjih notranjega razvoja se predvideva zgoščevanje pozidave znotraj obstoječih stavbnih zemljišč in sicer tako, da se dopolni obstoječa struktura. II. 4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra 14. člen (razvoj gospodarske javne infrastrukture)

(1)Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja.

(2)Občina Horjul ima sprejet operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v Občini Horjul. S programom je opredeljen način izgradnje kanalizacijskega sistema na območju občine s prostorsko in časovno opredelitvijo. Za vsa naselja, za katera je sprejet operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda in za vsa območja širitev bo potrebno izdelati programe opremljanja za komunalno infrastrukturo. 15. člen (prometna infrastruktura)

(1)Omrežje državnih cest v občini je primerno razvejano, njihovo stanje pa je dobro.

(2)Občinske lokalne ceste in javne poti so primerno razvejane. Na območju občine je večino cest asfaltiranih le nekatere javne poti so izvedene v makadamu.

(4)Pločniki za pešce so bili zgrajeni v Horjulu, Vrzdencu, v Podolnici in Zaklancu pa je načrtovana še dograditev povezave pločnikov med vasema in otoka za omejevanje cestnega prometa.

(5)Javni potniški promet se vrši v smeri Ljubljana–Šentjošt, med Horjulom in Vrhniko pa se vrši medkrajevni avtobusni potniški prevoz.

(6)Površin za mirujoči promet v naselju Horjul je dovolj.

(7)V kolesarsko omrežje so vključene regionalne ceste in druge občinske ceste. 16. člen (telekomunikacijska infrastruktura)

(1)Telekom Slovenije d.d. svojo dejavnost na območju Občine Horjul pokriva iz obstoječe telefonske centrale LC Horjul. Možnost priključka na stacionarno telefonsko omrežje je omogočena na celotnem področju občine.

(2)Signal mobilnih operaterjev je primeren, razen v nekaterih odročnih območjih. Za zagotavljanje trajnostnega razvoja mobilnega omrežja in uporabo novih tehnologij mobilne telekomunikacije v prihodnosti se predvidijo ustrezni prostorsko izvedbeni pogoji.

(3)Upravljavec kabelsko-komunikacijskega sistema pokriva s kabelskim omrežjem samo nižinski del občine.

(4)Skladno s priporočilom Zakona o elektronskih komunikacijah se pospešuje telekomunikacijsko opremljenost Občine Horjul. Občina se bo potegovala za sredstva iz javnih skladov za gradnjo širokopasovnega omrežja v javno zasebnem partnerstvu na območjih, kjer ni komercialnega interesa. 17. člen (energetska infrastruktura)

(1)Električno energijo zagotavlja lokalni distributer, ki ima omrežje primerno razvejano. Električni vodi potekajo pretežno po zraku.

(2)V Občini se nahaja 21 razdelilnih/transformatorskih postaj, kjer so postavljeni prešibki transformatorji je treba zagotoviti ustrezno zmogljivost le-teh.

(3)Upravljavec električnega omrežja in distributer električne energije je Elektro Ljubljana, d.d.

(4)Preko območja občine poteka prenosni visokonapetostni daljnovod: DV 220 kV Kleče–Divača s širino elektroenergetskega koridorja 80 m (40 m levo in 40 m desno od osi DV), ki je v upravljanju ELES-a. Predvidena je rekonstrukcija daljnovoda DV 220 kV Kleče–Divača na napetostni nivo 2 x 400 kV s širino elektroenergetskega koridorja 80 m (40 m levo in 40 m desno od osi DV) za katerega se izdeluje državni prostorski načrt.

(5)Za vsak poseg v elektroenergetski koridor obstoječega in predvidenih prenosnih daljnovodov je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo oziroma elaborat križanja ter pridobiti pisno soglasje upravljavca.

(6)Preostali razvoj distribucijskega omrežja za električno energijo na območju Občine Horjul bo poleg predvidenih sprememb v večji meri potekal v odvisnosti od nadaljnjega razvoja občine.

(7)Prenosno plinovodno omrežje na območju občine poteka iz smeri Kleče (Podutik), skozi Lesno Brdo v smeri Vrhnike. V pripravi je državni lokacijski načrt za novo os magistralnega plinovoda M3/1 odsek Vodice–Kalce, ki se bo urejal z državnim prostorskimi načrtom. Distribucijskega plinovodnega omrežja v občini ni.

(8)Občina Horjul je naklonjena trajnostni energetski politiki, predvsem izkoriščanju obnovljivih virov energije, kot je geotermalna energija, za potrebe na področjih turizma, kmetijstva, gospodarstva, individualne poraba in drugo. Za pridobivanje sredstev za izvedbo projekta na področju izkoriščanja geotermalne energije se favorizira javne sklade in možna nadomestila za degradacijo Horjulske doline zaradi tranzita energetskih vodov – plinovodov in električnih daljnovodov.

(9)Občina Horjul ima izdelan lokalni energetski koncept, katerega ugotovitve je potrebno upoštevati pri načrtovanju prostorskega razvoja občine. 18. člen (lokalni energetski koncept)

(1)Na osnovi Lokalnega energetskega koncepta Občine Horjul se ocenjuje, da so na območju občine potenciali za izkoriščanje sončne energije, pri čemer so primerni tako sistemi za pridobivanje električne energije, kot za ogrevanje sanitarne vode. Možne so namestitve toplotnih črpalk za ogrevanje in/ali pripravo tople sanitarne vode v različnih izvedbah. Potencial je v namestitvah ogrevalnih naprav, kot so kotel ali mikro soproizvodna naprava na lesno biomaso.

(2)V Občini Horjul se načrtuje v okviru zasebne investicije izgradnja DOLB sistema (daljinsko ogrevanje na lesno biomaso), v sklopu katerega bi občina priključila tudi javne objekte.

(3)Potencial izrabe geotermalne energije bi bilo potrebno še dodatno proučiti, prav tako ugotovitev potenciala Horjulščice (oziroma Horjulke) kot obnovljivega vira energije.

(4)Ocenjuje se, da v občini ni potenciala za izkoriščanje vetrne energije, pridobivanja energije iz gnojevke ali biomase, kot ostanka poljščin ter ni potenciala za izrabo odpadkov. 19. člen (infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja)

(1)Čiščenje in odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, v Občini Horjul izvaja javno podjetje VO-KA Ljubljana, oziroma podjetje izbrano skladno z odlokom s tega področja.

(2)Delno je kanalizacijsko omrežje zgrajeno v naseljih Horjul, Vrzdenec, Podolnica in Ljubgojna. V ostalih naseljih se trenutno ne načrtuje celostna izgradnja kanalizacijskega sistema.

(3)Treba je posodobiti stanje na področju čiščenja odpadnih voda. V občini je trenutno v uporabi čistilna naprava v Vrzdencu s priključno močjo 500 PE in v Horjulu s priključno močjo 400 PE, ki je preobremenjena. Zato se bo rekonstruirala in prestavila na drugo lokacijo. V kratkem pa bo pričela z obratovanjem tudi čistilna naprava v Podolnici.

(4)Vodovodi v Občini Horjul so javni in za njih skrbi občina.

(5)Občina Horjul predvidi sanacijo zapečatene vrtine v Podolnici in prouči možnost uporabe v gospodarske namene ali namene obrambe in zaščite.

(6)Za odvoz odpadkov v občini skrbi javno podjetje Snaga, oziroma podjetje izbrano skladno z odlokom s tega področja,ki odpadke odvaža na deponijo v Ljubljano. 20. člen (pokopališka dejavnost)

(1)V Občini Horjul je šest območij pokopališč. Locirana so v Vrzdencu, Horjulu, na sv. Urhu, Samotorici, Koreni nad Horjulom in Žažarju. Skladno s pričakovano rastjo prebivalstva, predvsem pa z večanjem indeksa staranja po naravni rasti, je nujna zagotovitev zadostnih prostorskih kapacitet, zato se bo širilo pokopališče v Horjulu, ostala pa se ohranja v obstoječem obsegu. Na Vrzdencu in v Žažarju se predvidi gradnja mrliških vežic.

(2)V primerih kjer Občina Horjul ni lastnik zemljišč na lokacijah pokopališč, se zagotovi ustrezna trajna pravna podlaga za neodplačno uporabo in upravljanje teh zemljišč.

1. člen (javna razsvetljava) Javna razsvetljava je vzpostavljena v vseh večjih naseljih (razen posameznih ulic). Trenutno stanje je primerno, vendar se bo opremljanje območij v prihodnosti vseeno nadaljevalo. Lastnik javne razsvetljave je Občina Horjul, ki ima namen opremiti vsa območja, kjer se bo pokazala potreba po javni razsvetljavi in uvesti enoten standard okolju prijaznih svetil. II. 5 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
2. člen (določitev območij naselij) Območja naselij so: Horjul, Vrzdenec, Podolnica, Zaklanec, Ljubgojna, Lesno Brdo, Žažar, Koreno nad Horjulom in Vrzdenec – zahod (Graben).
3. člen (določitev območij sanacije razpršene gradnje) V Občini Horjul se bo težilo k sanaciji razpršene gradnje kjer je to mogoče. Na ta način bo zagotovljena njihova prenova ter priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo. Sanacija razpršene gradnje se predvideva predvsem s priključevanjem objektov k obstoječi pozidavi, kjer je to mogoče. II. 6 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
4. člen (določitev območij razpršene poselitve) V celotni občini, še posebej pa v gričevnatem delu, se pojavljajo območja razpršene poselitve. Zanje je značilna poselitev nizke gostote kot avtohtonega poselitvenega vzorca v krajini, pojav samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij, ki jih tvorijo gruče objektov, zgrajenih pred letom
5. II. 7 Usmeritve za prostorski razvoj občine II.
6. 1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
7. člen (razvoj naselij)

(1)Osrednjo vlogo v razvoju bo še naprej imelo občinsko središče Horjul ob poudarjanju njegove upravne funkcije v lokalnem pomenu.

(2)Na gričevnatih območjih občine, v podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti gradnja možna znotraj vrzeli, nezadostno izkoriščenih površin in na robovih obstoječih stavbnih zemljišč.

(3)Zagotavlja se boljša izkoriščenost in kvalitetnejša raba praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih Horjul, Vrzdenec, Žažar in Podolnica. Na območjih notranjega razvoja se predvideva zgoščevanje pozidave znotraj obstoječih stavbnih zemljišč, in sicer tako, da se dopolni obstoječa struktura. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto krajino.

(4)Proizvodne dejavnosti se umešča v gospodarsko cono, kamor se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso v nasprotju s proizvodnimi dejavnostmi. 26. člen (usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)Pri razporejanju dejavnosti v prostoru se izhaja iz do sedaj veljavne planske razporeditve dejavnosti in izoblikovanih ciljev prostorskega razvoja. V naseljih prevladuje stanovanjska dejavnost pred drugimi dejavnostmi.

(2)Stanovanjsko dejavnost bomo razvijali v strnjenih urbanih naseljih Horjul in Vrzdenec, v ostalih naseljih pa jo bomo ohranjali.

(3)Preplet stanovanjske dejavnosti z družbenimi, storitvenimi dejavnostmi ter zelenimi površinami se določa v naselju Horjul v ostalih naseljih pa se določa prevladujoča stanovanjska dejavnost s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi.

(4)Oskrbne in storitvene dejavnosti so nanizane predvsem v občinskem središču Horjul in naselju Vrzdenec.

(5)Za območja družbenih dejavnosti v pomembnejših naseljih bo občina zagotavljala prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj (Horjul in Vrzdenec).

(6)Površine športno-rekreacijskih dejavnosti so dobro razvite v Horjulu, kjer se na južnem robu naselja nahaja športni park in smučišče. Na območju Vrzdenca je obstoječa teniška infrastruktura, pri naselju Žažar pa se nahaja še eno smučišče.

(7)Na območju Podolnice se prouči možnost priprave občinskega podrobnega načrta za namen izgradnje ustreznih kapacitet za namestitev in izvajanje storitev ugodja ter sprostitve povezanih v celostno turistično ponudbo kraja in občine.

(8)Poslovno proizvodne dejavnosti so locirane v naselju Horjul. 27. člen (usmeritve glede ohranjanja poselitve)

(1)V območjih ohranjanja poselitve (območja razpršene poselitve: Samotorica, Seč, Zanožje, Ulaka, Zagorica, Kisovnik, Rožman, Slevca in podeželjsko naselje Koreno nad Horjulom) se praznjenje preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje ekstenzivnega kmetijstva in razvoj dopolnilnih dejavnosti (drobna obrt, domača obrt, čebelarstvo, kmetije odprtih vrat ipd.).

(2)Na teh območjih se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve potreben.

(3)V naseljih Horjul, Vrzdenec, Ljubgojna, Podolnica, Zaklanec, Žažar in Lesno Brdo se za ohranjanje poselitve zagotavljajo površine in vzpodbujajo umestitve vseh vrst oskrbnih in storitvenih dejavnosti. 28. člen (razpršena poselitev)

(1)Na območjih razpršene poselitve, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo.

(2)Območja razpršene poselitve, ki kot avtohtoni poselitveni vzorec prispeva k prepoznavnosti ali ohranjenosti kulturne krajine, se ohranjajo in varujejo z obnovo, prenovo oziroma spremenjeno rabo obstoječih, zakonito zgrajenih objektov; z nadomestno gradnjo zakonito zgrajenih objektov ter z novogradnjami, če gre za funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenih zemljišč.

(3)Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.

(4)Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora.

(5)Vse umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove programe, velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih zahtev. Umeščanje v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor ter njihovega arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja. 29. člen (urbanistično oblikovanje naselij)

(1)Pri razvoju poselitve se v naselju Horjul teži k večji urbanizaciji in k zmerni urbanizaciji naselja Vrzdenec. V ostalih naseljih se bo ohranjalo ruralen tip poselitve.

(2)V naselju Podolnica se širitev poselitve predvidi le na prehodu iz ravninskega v gričevnat svet, s čimer se ohranijo kmetijska zemljišča v osrčju vasi in naraven, gospodaren razvoj naselja.

(3)Pri urbanističnem in arhitekturnem oblikovanju naselja Horjul je potrebno zagotoviti varovanje značilnih vedut in historičnega tkiva ter kvalitetnih grajenih in naravnih ambientov. Z novo zazidavo je potrebno jasno izoblikovati rob mesta z ustvarjanjem naravnih in grajenih robov, zaslonov, predvsem ob vpadnicah. Varovati je potrebno umirjeni višinski gabarit, s posameznimi že obstoječimi vidnimi poudarki. Umirjen gabarit naselja se predvideva predvsem za območje širitve proizvodnih dejavnosti, z namenom ohranjanja skladnih višinskih gabaritov z že obstoječimi industrijskimi objekti in športnim parkom. Nove ureditve na oblikovno pomembnih območjih naselja ali v njihovi neposredni bližini morajo dosledno upoštevati oblikovne in morfološke značilnosti območja. Dominante (naravne – hrib s cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata na severu in grajene – cerkev Sv. Marjete) je potrebno varovati pri opredelitvi gabaritov in usmerjenih pogledov nanje. 30. člen (usmeritve za celovito prenovo poselitvenih območij)

(1)Celovita prenova je usmerjena zlasti v odpravo strukturnih in infrastrukturnih pomanjkljivosti obstoječega stanovanjskega sklada. Gre za fizično prenovo objektov (fasad), programske dopolnitve ter urejanje odprtih površin. Celovita prenova pomeni tudi selitev posameznih kmetijskih dejavnosti izven naselbinskega jedra na nove lokacije.

(2)Za staro jedro naselja Horjul je predvidena revitalizacija, ki obsega funkcijsko in oblikovno prenovo. Cilj revitalizacije je tudi izboljšanje demografske strukture in stavbnega tkiva znotraj grajenih površin.

(3)Za območje celovite prenove starega jedra Horjula se načrtuje izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta, katerega sestavni del je tudi konservatorski načrt za prenovo.

(4)Izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta za celovito prenovo se lahko financira z javnimi sredstvi. Za izvajanje celovite prenove se sredstva lahko črpajo iz strukturnih skladov, občina pa bo težila k pridobivanju ugodnih kreditnih pogojev, v skladu s predpisi. II. 7. 2 Usmeritve za razvoj v krajini II. 7. 2. 1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire 31. člen (kmetijstvo)

(1)V Občini Horjul kmetijska zemljišča zavzemajo 37% vseh površin. Lažje dostopna so kmetijska zemljišča ravninskega dela v dolini Horjulščice (oziroma Horjulke) in Šujice, za ostala kmetijska zemljišča v hribovitih predelih občine pa je značilna težja dostopnost in posledično težja obdelava.

(2)Intenzivno kmetijstvo v občini nima razvojnih perspektiv, prevladujejo predvsem pol kmetije. Zaradi slabih naravnih pogojev med kmetijskimi površinami močno prevladujejo travniki.

(3)Kmetijstvo se ohranja kot ekstenzivna panoga. Na hribovitih območjih se kmetijska zemljišča ohranjajo kot kvalitetna krajina in v obsegu kmetijskih gospodarstev. 32. člen (gozdarstvo)

(1)Gozdovi zavzemajo 59% vseh površin v Občini Horjul in so za občino tudi gospodarsko zelo pomembni. Gospodarjenje z gozdovi je ob zagotavljanju ekoloških in socialnih funkcij gozdov usmerjeno v pridelavo kakovostnega lesa, ki je pomembna podlaga za razvoj lesne industrije, prav tako pa je dohodek od lesa pomemben za ohranitev in razvoj hribovskih kmetij in podeželja.

(2)V občini je interes po izkoriščanju lesne mase, zato bo treba urediti mesta za deponiranje lesa.

(3)Gozdove ob robovih naselij, ki imajo pomembno ekološko izravnalno in krajinsko vlogo, se bo ohranjalo in vključilo v zelene sisteme naselja s primernimi oblikami rekreacijske rabe. 33. člen (vode)

(1)Izrazitejši vodotoki v Občini Horjul so Horjulščica (ali Horjulka) in Šujica, Mala voda ter Prosca.

(2)Kvaliteto vode se bo izboljšalo s celostno ureditvijo odvajanja komunalnih vod.

(3)Občina ima zadostne zaloge pitne vode.

(4)Na erozijsko ogroženih območjih se pred posegom v prostor zagotovi ustrezne protierozijske ukrepe.

(5)Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje.

(6)Osrednji nižinski del Občine Horjul je poplavno ogrožen. Razredi poplavne nevarnosti so prikazani v Prikazu stanja. 34. člen (mineralne surovine)

(1)V Občini Horjul se nahaja severni del kamnoloma Lesno Brdo, drugi večji del kamnoloma spada v Občino Vrhnika. Gre za aktivni kamnolom tehničnega gradbenega kamna, za katerega ni predvidena širitev, le sanacija. Kamnolom Lesno Brdo je bil leta 1991 zaradi zanimivih fosilov in same zgradbe razglašen za naravni spomenik.

(2)Poleg tega sta v občini tudi dva peskokopa. Večji se nahaja na Samotorici oziroma na Prevalci, manjši pa ob vznožju Kladnika. Za peskokop na Samotorici je po izkoriščenju predvidena sanacija. Za manjšega ob vznožju Kladnika pa je potrebno pripraviti načrt sanacije in renaturacije, saj se ne uporablja več. II.

2. 2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti
3. člen (prepoznavne kvalitete prostora)

(1)Travniški habitat pri Vrzdencu se nahaja zahodno od naselja Vrzdenec in predstavlja ekološko pomembno območje biotske raznovrstnosti. Prepoznavnost prostora se ohranja s preprečevanjem zaraščanja travnikov in ohranjanjem naravnih kvalitet območja.

(2)Travniški habitat, ki se nahaja zahodno od naselja Zaklanec, sodi zaradi zanimivega reliefa med vizualno privlačno krajino. Prepoznavnost prostora se ohranja s preprečevanjem zaraščanja travnikov in ohranjanjem naravnih kvalitet območja.

(3)Koreno nad Horjulom z značilno kulturno krajino, ki to naselje obdaja, predstavlja vizualno kvaliteto v prostoru in pomembno kulturno dediščino, katero se ohranja. Na tem območju se ohranja ekstenzivno kmetijstvo in preprečuje zaraščanje kmetijskih površin. II. 7. 2. 3 območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja 36. člen (varstvo pred nesrečami)

(1)Območje Občine Horjul je po seizmični karti Slovenije, uvrščeno v 7. stopnjo MCS lestvice, potresna ogroženost pa je ocenjena na projektni pospešek 0,225 g, kar sodi med višje vrednosti, vendar se večji problemi v primeru potresa ne pričakujejo, ker na območju občine ni visokih objektov (če so, so protipotresno varni) oziroma objektov na katerih bi lahko prišlo do sekundarne katastrofe v primeru potresa. Vsi objekti zgrajeni po letu 1960, so zgrajeni v skladu s predpisi o izgradnji objektov na potresnih območjih. V primeru potresa z večjo močjo, lahko pride do porušitev posameznih objektov. Večje število poškodovanih ter veliko materialno škodo lahko pričakujemo predvsem v naselju Horjul.

(2)Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja ob potresu.

(3)Za vse reke in potoke v hribovju (Mala voda, Prosca idr.) je značilen hudourniški značaj, zato se vsakih nekaj deset let pojavljajo hude poplave. Ravninski del občine po katerem teče reka Horjulščica (ali Horjulka) in Šujica pa je vse od Vrzdenca pa do Brezja (Občina Dobrova – Polhov Gradec) ogrožen zaradi nižinskih poplav. Te so najpogostejše v jesenskih in spomladanskih mesecih. Celotna dolina Horjulščice (ali Horjulke) in Šujice ima funkcijo naravnega zadrževalnika visokih voda in se kot taka ohranja, zato posegi v prostor na tem območju niso dovoljeni.

(4)Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja ob poplavah.

(5)Na plazovitih območjih je za vse posege v prostor potrebno izdelati geološko poročilo. Plaz nad cesto Koreno–Samotorica, severno od naselja Vrzdenec, je bil v preteklosti že saniran vendar še vedno obstaja možnost plazenja.

(6)Občina bo izdelala načrt za primer zemeljskih plazov, ki bo usklajen s stanjem v naravi.

(7)Požari v naravnem okolju so v Občini Horjul najpogosteje pojavljajo v spomladanskem času ob čiščenju travnatih površin in po daljšem sušnem obdobju. Stopnja ogroženosti je v tem času največja. V okviru Gasilske zveze Horjul deluje 5 prostovoljnih gasilskih društev. Za tehnično reševanje in reševanje pri prometnih nesrečah je prisotna gasilska brigada iz Ljubljane. Potencialno nevaren objekt, v primeru požara, na območju občine je zgolj bencinska črpalka v naselju Horjul.

(8)Hidrantno omrežje v celotni občini je ustrezno in zagotavlja zadostne količine požarne vode, saj imajo tudi vsa strnjena višje ležeča naselja hidrante, priključene na javni vodovod.

(9)Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja ob požaru ter Načrt zaščite in reševanja ob požaru v naravnem okolju. 37. člen (zaščita in reševanje)

(1)Prva medicinska pomoč se nudi prednostno preko lokalnih zdravstvenih ambulant v Horjulu in sekundarno, ob večjih intervencijah, preko Zdravstvenega doma Ljubljana – Vič in Vrhnika.

(2)V primeru potresa bo občina urejala začasno nastanitev in oskrbo prizadetih prebivalcev.

(3)Občina bi uredila sprejemališča za evakuirane, začasna bivališča, nastanitev prebivalstva, oskrbo z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami ter zbiranje in razdeljevanje humanitarne pomoči. Oskrba ogroženih prebivalcev zajema sprejem, nastanitev in oskrbo s hrano, pitno vodo, obleko in drugimi življenjskimi potrebščinami. Začasna nastanitev ogroženih prebivalcev se lahko izvede v Prosvetnem domu (Horjul), v OŠ Horjul in v gasilskih domovih v občini. Če se zaradi posledic nesreče prebivalci dalj časa ne morejo vrniti na svoje domove, se jih premesti v evakuacijske sprejemne centre oziroma poišče možnost za trajno nastanitev.

(4)V občini bi se za odlaganje ruševin in drugega materiala usposobila deponija na Lipalci in Goščavju, kjer sta prav tako predvideni lokaciji za pokop živali. Za mrtve ljudi bi se odprli dodatni grobovi v okviru lokalnih pokopališč.

(5)Kot začasno odlagališče nevarnih odpadkov je opredeljeno območje na skrajnem južnem delu občine.

(6)Na območju občine je le eno javno zaklonišče v naselju Horjul, in sicer v okviru osnovne šole Horjul.

(7)Sile in sredstva za zaščito in reševanje zadostujejo za reševanje ob manjših nesrečah, ob večjih nesrečah se za pomoč zaprosi sosednje občine in Štab za CZ ljubljanske regije.

(8)Kolikor bi bilo ob suši potrebno dovažati vodo, bi jo dovažali s cisternami gasilskih društev ali cisterno pristojnega komunalnega podjetja. II.

2. 4 območja in objekti za potrebe obrambe
3. člen (območja za potrebe obrambe) V občini se nahaja območje možne izključne rabe za potrebe obrambe Koreno nad Horjulom (parcela štev 1346, k.o. Horjul). Območja možne izključne rabe so območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe, a se jih v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize, lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje. II.
4. 3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
5. člen (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)Širitve in zmanjševanja so zasnovana tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini. V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj vrzeli, nezadostno izkoriščenih površin in na robovih zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti.

(2)Poselitev širimo predvsem v večjih naseljih, in sicer v Horjulu, Vrzdencu, Podolnici, Zaklancu in Žažarju. V ostalih naseljih so predvidene le manjše širitve.

(3)Na račun širitve stavbnih zemljišč se zmanjšujejo kmetijska zemljišča in delno tudi gozd v bližini omenjenih naselij. Širitve predstavljajo zaokrožitve stavbnih zemljišč na račun slabših kmetijskih zemljišč.

(4)Vodna zemljišča ostajajo v enakem obsegu.

(5)Del obstoječih stavbnih zemljišč na območju Horjula, Podolnice, Vrzdenca, Lesnega Brda Zaklanca in Korena nad Horjulom, se zaradi neustreznih pogojev za gradnjo po namenski rabi zemljišč vrne v kmetijska ali gozdna zemljišča. V kmetijska ali gozdna zemljišča se vrne tudi nekatera manjša območja stavbnih zemljišč na katerih ne stoji objekt in se ne držijo zaokroženih območij stavbnih zemljišč.

(6)Kot območja drugih zemljišč se opredeli območja mineralnih surovin. Ta območja ostajajo v enakem obsegu in se postopno sanirajo.

(7)Kmetijska zemljišča se lahko v stavbna spreminjajo tudi za potrebe širitev funkcionalnih zemljišč za razvoj kmetij oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter drugih obstoječih dejavnosti.

(8)Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izven območij strnjene pozidave lahko izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne infrastrukture ter turizma in rekreacije, kadar ni pričakovati bistveno negativnih vplivov na funkcije gozdov.

(9)Znotraj sklenjenih območij gozdov spremembe gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe poselitve niso mogoče. II.

1. 4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
2. člen (usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev)

(1)V poselitvenih območjih hribovitega dela in osrednjega ravninskega dela občine prevladuje stanovanjska in kmetijska dejavnost.

(2)Poselitvena območja pretežno urbaniziranega naselja Horjul in zmerno urbaniziranega območja (Vrzdenec, Podolnica, Zaklanec) so namenjena prepletu centralnih in stanovanjskih dejavnosti z ločenim območjem za gospodarske dejavnosti na jugovzhodnem delu naselja Horjul.

(3)V poselitvenem območju pretežno urbaniziranega naselja Horjul se dovoljuje poselitev večje gostote. V zmerno urbaniziranih območjih (Vrzdenec, Podolnica, Zaklanec) se dovoljuje poselitev zmerne gostote, v poselitvenih območjih ostalih območij pa poselitev manjše gostote.

(4)V naseljih hribovitega in osrednjega ravninskega dela občine so ponekod še razpoznavni tradicionalni vzorci pozidave, kar je potrebno ohranjati tudi v prihodnje.

(5)Kjer je mogoče se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo rešuje v skupnem sistemu, za več naselij skupaj. Posamezni komunalni vodi se dograjujejo. V ostalih delih se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo (vodovod, odvajanje odpadnih voda) rešuje v okviru posameznih naselij.

(6)V hribovitih delih, kjer obstaja nevarnost plazenja je potrebno zagotoviti ukrepe za varstvo pred ogroženostjo. III. IZVEDBENI DEL III. 1 Splošne določbe 41. člen (vsebina izvedbenega dela)

(1)Izvedbeni del po posameznih enotah urejanja prostora določa: – območja namenske rabe prostora, – prostorske izvedbene pogoje, – območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: podrobnejši načrt).

(2)Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov in stavb, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih ter nezahtevnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih v prostor, ki jih določajo drugi predpisi.

(3)Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem prostorskem načrtu. 42. člen (stopnja natančnosti mej)

(1)Meje enot urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: enota urejanja) so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.

(2)Položajna natančnost mej enot urejanja je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, če meja urejanja sovpada s parcelno mejo. Če meje enote urejanja ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.

(3)Drugi grafični prikazi iz 1. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.

(4)V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje prikazane v tem aktu odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.

(5)V primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu do uporabljenih topografskih podatkov. Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja. 43. člen (enote urejanja prostora)

(1)Območje prostorskega načrta se deli na enote urejanja.

(2)Enota urejanja se označi z enolično oznako, ki vsebuje oznako funkcionalne enote in zaporedno številko znotraj funkcionalne enote. Namenska raba nosi oznako podrobnejše namenske rabe prostora. Kadar se enota urejanja ureja s podrobnim načrtom, je to navedeno pod oznako enote urejanja.

(3)Primer zapisa oznake enote urejanja: Ho_1 Ho – oznaka funkcionalne enote, 1 – zaporedna številka enote znotraj funkcionalne enote, SSs SSs – oznaka namenske rabe prostora, OPPN oznaka načina urejanja; glede na vrsto prostorskega izvedbenega akta, ki velja za enoto urejanja.

1. člen (funkcionalne enote) Enote urejanja se za potrebe označevanja združujejo v funkcionalne enote. Preglednica 1: Funkcionalne enote +---------------------+--------------------+--------------------+ |OZNAKA FUNKCIONALNE |IME FUNKCIONALNE |NASELJA | |ENOTE |ENOTE | | +---------------------+--------------------+--------------------+ |Ho |Horjul |Horjul, Ljubgojna, | | | |Koreno nad Horjulom | +---------------------+--------------------+--------------------+ |Vr |Vrzdenec |Vrzdenec, Samotorica| +---------------------+--------------------+--------------------+ |Ža |Žažar |Zaklanec, Podolnica,| | | |Lesno Brdo | +---------------------+--------------------+--------------------+ |Zk |Zaklanec |Žažar | +---------------------+--------------------+--------------------+ |OH |/ |Državne ceste, | | | |lokalne ceste in | | | |vodotoki | +---------------------+--------------------+--------------------+ Imena funkcionalnih enot, razen enote OH – Državne ceste, lokalne ceste in pomembnejši vodotoki so identična z imeni katastrskih občin.
2. člen (prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora)

(1)Za vsako enoto urejanja ta prostorski načrt določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na: – splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 3 poglavju, – posebne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 4 poglavju in – podrobne prostorske izvedbene pogoje za posamezno enoto urejanja, določene v Prilogi 1.

(2)Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.

(3)Posebni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. Če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo posebni pogoji.

(4)Za posamezno enoto urejanja so lahko poleg splošnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev tega prostorskega načrta določeni tudi podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma posebne prostorske izvedbene pogoje. Če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali posebnih, veljajo podrobni pogoji.

(5)Za enote urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnejšega načrta, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v III.

1. poglavju. III. 2 Namenska raba prostora
2. člen (splošna določila o namenski rabi prostora)

(1)Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisano eno ali več vrst namenske rabe.

(2)V posameznih območjih podrobne namenske rabe morajo površine, namenjene osnovni dejavnosti, obsegati pretežni del (več kot 60%) vseh površin. Dopolnilne dejavnosti so možne ob upoštevanju te omejitve.

(3)Namenska raba prostora je prikazana na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(4)Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na: – območja stavbnih zemljišč, – območja kmetijskih zemljišč, – območja gozdnih zemljišč, – območja vodnih zemljišč, – območja drugih zemljišč, kamor uvrščamo območja mineralnih surovin in območja zunaj naselij za potrebe obrambe.

(5)Vsa območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe. Za območja stanovanj in centralnih dejavnosti je še podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje.

(6)Prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje prostora v vseh opredeljenih kategorijah namenske rabe, ki so predstavljene v Preglednici 2, so podrobno opredeljeni v preglednicah v poglavju III. 4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji. Preglednica 2: Prikaz kategorij namenske rabe prostora +---------------------+------------------+----------------------+ |OBMOČJA OSNOVNE |OBMOČJA |Podrobnejša namenska | |NAMENSKE RABE |PODROBNEJŠE |raba glede na | | |NAMENSKE RABE |tipologijo gradnje | +---------------------+-----------------------------------------+ |OBMOČJA STAVBNIH |S – OBMOČJA STANOVANJ | |ZEMLJIŠČ | | +---------------------+------------------+----------------------+ | |SS – stanovanjske |SSs – urbana | | |površine |prostostoječa | | | |stanovanjska pozidava | | +------------------+----------------------+ | |SB – stanovanjske |SBv – urbana | | |površine za |večstanovanjska | | |posebne namene |pozidava za posebne | | | |namene | | +------------------+----------------------+ | |SK – površine |SKs – površine | | |podeželskega |podeželskega naselja, | | |naselja |mešano kmetije in | | | |stanovanjske hiše | | + +----------------------+ | | |SKg – gospodarski | | | |objekti (kozolci, | | | |čebelnjaki in podobno)| | +-----------------------------------------+ | |C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI | | +------------------+----------------------+ | |CU – osrednja |CU – osrednja območja | | |območja |centralnih dejavnosti | | |centralnih | | | |dejavnosti | | | +------------------+----------------------+ | |CD – druga |CDi – dejavnosti | | |območja |izobraževanja, vzgoje | | |centralnih |in športa | | +dejavnosti +----------------------+ | | |CDk – kulturna | | | |dejavnost | | + +----------------------+ | | |CDv – verski objekti s| | | |pripadajočimi | | | |ureditvami | | + +----------------------+ | | |CDo – trgovske, | | | |oskrbne, poslovno – | | | |storitvene, gostinske | | | |dejavnosti, manjša | | | |obrt | | +-----------------------------------------+ | |I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI | | +------------------+----------------------+ | | |IG – gospodarske cone | | +-----------------------------------------+ | |B – POSEBNA OBMOČJA | | +------------------+----------------------+ | | |BC – športni centri | | +-----------------------------------------+ | |Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN | | +------------------+----------------------+ | | |ZS – površine za | | | |oddih, rekreacijo in | | | |šport | | + +----------------------+ | | |ZD – druge urejene | | | |zelene površine | | + +----------------------+ | | |ZK – pokopališča | | +-----------------------------------------+ | |P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN | | +------------------+----------------------+ | | |PC – površine cest | | +------------------+----------------------+ | | |PO – ostale prometne | | | |površine | | +-----------------------------------------+ | |E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE | | +------------------+----------------------+ | | |E – območja energetske| | | |infrastrukture | | +-----------------------------------------+ | |O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE | | +------------------+----------------------+ | | |O – območja okoljske | | | |infrastrukture | | +-----------------------------------------+ | |A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE | | +------------------+----------------------+ | | |A – površine razpršene| | | |poselitve | +---------------------+-----------------------------------------+ |OBMOČJA KMETIJSKIH |K – OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ | |ZEMLJIŠČ | | +---------------------+------------------+----------------------+ | | |K1 – najboljša | | | |kmetijska zemljišča | +---------------------+-----------------------------------------+ |OBMOČJA GOZDNIH |G – OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ | |ZEMLJIŠČ | | +---------------------+------------------+----------------------+ | | |G – gozdna zemljišča | +---------------------+-----------------------------------------+ |OBMOČJA VODA |V – OBMOČJA VODA | +---------------------+------------------+----------------------+ | | |VC – celinske vode | +---------------------+-----------------------------------------+ |OBMOČJA DRUGIH |L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN | |ZEMLJIŠČ | | +---------------------+------------------+----------------------+ | | |LN – površine | | | |nadzemnega | | | |pridobivalnega | | | |prostora | +---------------------+------------------+----------------------+ III. 3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji III. 3.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor 47. člen (vrste dopustnih gradenj)

(1)Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju Občine Horjul v zvezi z dopustnimi objekti in ureditvami dopustne naslednje vrste gradenj: – gradnja novega objekta – dozidava ali nadzidava k obstoječemu objektu, – rekonstrukcija, – vzdrževanje objekta, – odstranitev objekta.

(2)Gradnje novih stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije objektov so dovoljene le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, opredeljeno v drugem odstavku 60. člena tega odloka. Rekonstrukcija objekta, dozidava, nadzidava in vzdrževanje objekta so dopustni samo za zakonito zgrajene objekte. Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja, so dopustna vzdrževalna dela, odstranitev objektov in sprememba namembnosti, ki mora biti skladna z namensko rabo enote urejanja prostora. V primeru, da se posega na enoto registrirane kulturne dediščine, je za poseg potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.

(3)Dozidave in nadzidave se dovolijo v bruto tlorisni velikosti do 50% osnovnega objekta.

(4)Gradnja gradbeno-inženirskih objektov je dovoljena v vseh območjih namenske rabe prostora.

(5)Dotrajani objekti, še zlasti objekti ob javnih površinah, ki ogrožajo varnost prometa oziroma varnosti ljudi in imetja, se lahko odstranijo na podlagi pridobljenega ustreznega dovoljenja.

(6)Gradbeni odpadki se odvažajo na deponijo, urejeno za tovrstne odpadke, oziroma se ustrezno predelajo. V projektni dokumentaciji za predvideno gradnjo ali za poseg v prostor je treba opredeliti maksimalen obseg materiala, način odvoza in deponiranja ter ukrepe varovanja okolja in način sanacije deponiranega materiala.

1. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov) Spremembe namembnosti obstoječih objektov so dovoljene takrat, ko je nova namembnost skladna s pretežno namembnostjo območja urejanja oziroma skladna z dodatno dovoljeno namembnostjo ob pogoju, da nova namembnost ne poslabšuje pogojev bivanja sosednjih objektov in ne spreminja namembnosti celotnega območja. III. 3.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
2. člen (odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)

(1)Gradnja novih zahtevnih in manj zahtevnih stavb, nad terenom in pod njim, mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 4 m. Manjši odmiki stavb so dovoljeni le v soglasju z lastniki sosednjih zemljišč in ob pogoju, da so zagotovljeni požarno-varnostni odmiki od meje parcel.

(2)Gradnja novih gradbeno-inženirskih objektov mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 0,5 m, ob soglasju mejaša pa izjemoma tudi manj.

(3)Če so odmiki stavb manjši od zgoraj določenih, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov, požarno-varstvene predpise, ter predložiti pisno soglasje lastnikov sosednjih parcel. Stavbe vključno z balkoni morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljene najmanj 1,5 m, razen v primerih iz sedmega odstavka tega člena.

(4)V primeru odstranitve obstoječe zakonito zgrajene stavbe ali gradbeno-inženirskega objekta in gradnjo nove stavbe ali gradbeno-inženirskega objekta na istem mestu, ki je po velikosti in namembnosti enaka odstranjeni stavbi oziroma objektu, določila prvega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo.

(5)Če lastnika sosednjih zemljišč soglašata, se ograje postavljajo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje od cestišča 2 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.

(6)Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.

(7)Gradnja stavbe ob meji zemljišča parcele je izjemoma dopustna, če: – je način gradnje ob meji zemljišča parcele značilen za naselje, – je taka gradnja določena z regulacijskimi linijami, ali če – gre za koncept tradicionalne tlorisne zasnove, načrtovana novogradnja pa ne poslabšuje bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici, – je tako določeno v podrobnejšem načrtu.

(8)Na obrtnih, proizvodnih in skladiščnih območjih (oznaka podrobne namenske rabe IG) morajo biti nove stavbe od meje sosednjih parcel oddaljene najmanj 3 m, če je zagotovljena najmanj 5,0 m široka skupna požarna pot med dvema sosednjima parcelama, sicer je odmik od sosednje parcele 5 m oziroma skladen s soglasjem organa, pristojnega za varstvo pred požarom.

(9)Gradnja objektov na stavbnih zemljiščih ob gozdnih površinah je dopustna v oddaljenosti 25 m od gozdnega roba. Izjemoma je lahko odmik manjši, če so izvedeni vsi požarno-varstveni ukrepi in je pridobljeno soglasje pristojne gozdarske službe. III. 3.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih ureditev 50. člen (določanje velikosti objektov)

(1)Merila za določanje velikosti objektov opredeljujejo: FZ – Faktor zazidanosti zemljišča namenjenega za gradnjo. Določen je za območja podrobnejših namenskih rab. FI – Faktor izrabe zemljišča namenjenega za gradnjo. Določen je za območja podrobnejših namenskih rab. FP – Faktor gradbene prostornine na zemljišču namenjenem za gradnjo DBP – Delež odprtih bivalnih površin na zemljišču namenjenem za gradnjo V – pomeni določitev višine stavb.

(2)V skladu z okvirnimi urbanističnimi kriteriji glede dovoljenih gostot pozidave naj se glede zazidanosti upoštevajo normativi in standardi za posamezno dejavnost.

(3)Kadar za gradnjo višina objektov s tem odlokom ni natančno določena, je dopustna višina novega objekta toliko, kolikor je višina slemena najvišjega objekta na območju, merjeno od nivoja terena do slemena, v oddaljenosti do 50 m od zemljišča namenjenega za gradnjo novogradnje.

(4)Velikost rekonstruiranega objekta in drugi pogoji gradnje se določijo na podlagi meril in prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za novogradnje.

(5)Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba zemljišča namenjenega za gradnjo (FI) večja od zazidanosti ali izrabe zemljišča namenjenega za gradnjo, določene s tem prostorskim načrtom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.

(6)Kadar je s tem odlokom določena obvezna višina objektov, se poleg določb o obvezni višini objektov uporabljajo še določbe o FZ in DBP. Kadar pa s tem odlokom višina objektov ni določena oziroma je določena kot dopustna višina, se FI, FZ, DBP in FP uporabljajo v skladu s podrobnimi določbami tega odloka za enoto urejanja. 51. člen (dopustna izraba prostora)

(1)Zahtevana absolutna površina odprtih zelenih ali drugih površin, ki služijo skupni rabi prebivalcev območja enote urejanja prostora in zagotavljajo kvaliteto bivanja, mora zavzemati minimalno 10% bruto celotne površine enote urejanja prostora. Preglednica 3: Faktor izrabe, faktor zazidanosti in delež odprtih bivalnih površin +--------------------------+---------+--------------+-----------+ |Podrobnejša namenska raba |FI |FZ (faktor |DBP (faktor| | |(faktor |zazidanosti) |odprtih | | |izrabe) |(največ) |bivalnih | | |(največ) | |površin -%)| | | | |(najmanj) | +--------------------------+---------+--------------+-----------+ |SSs – prostostoječa |/ |0,4 |20% | |stanovanjska pozidava | | | | +--------------------------+---------+--------------+-----------+ |SKs – površine |/ |0,4 |20% | |podeželskega naselja | | | | +--------------------------+---------+--------------+-----------+ |SKg – kmetijsko- |/ |0,5 |15% | |gospodarski objekti | | | | |dislocirani od naselij | | | | +--------------------------+---------+--------------+-----------+ |SBv– stanovanjske |1,2 |/ |30% | |površine za posebne | | | | |namene | | | | +--------------------------+---------+--------------+-----------+ |A – površine razpršene |/ |0,4 |20% | |poselitve | | | | +--------------------------+---------+--------------+-----------+ |IG – gospodarske cone |/ |0,65 |10% | +--------------------------+---------+--------------+-----------+ |CU – osrednja območja |1,6 |/ |10% | |centralnih dejavnosti | | | | +--------------------------+---------+--------------+-----------+ |CDv – verski objekti s |/ |1 |10% | |pripadajočimi ureditvami | | | | +--------------------------+---------+--------------+-----------+ |CDi – dejavnosti |1,6 |/ |25% | |izobraževanja, vzgoje in | | | | |športa | | | | +--------------------------+---------+--------------+-----------+ |CDk – kulturna dejavnost, |1,6 |/ |25% | |javna uprava, gasilski | | | | |dom | | | | +--------------------------+---------+--------------+-----------+ |CDo – trgovske, oskrbne, |1,6 |/ |20% | |poslovno-storitvene, | | | | |gostinske dejavnosti, | | | | |manjša obrt | | | | +--------------------------+---------+--------------+-----------+ |BC– športni centri |1,6 |/ |25% | +--------------------------+---------+--------------+-----------+ |ZK – pokopališča |/ |0,2 |20% | +--------------------------+---------+--------------+-----------+ |E – območja energetske |1 |0,8 |15% | |infrastrukture | | | | +--------------------------+---------+--------------+-----------+ |O – območja okoljske |0,9 |/ |15% | |infrastrukture | | | | +--------------------------+---------+--------------+-----------+ |PO – ostale prometne |0,9 |/ |15% | |površine | | | | +--------------------------+---------+--------------+-----------+

(2)V primeru odstranitve obstoječe stavbe in gradnje nove stavbe na mestu prej odstranjene stavbe, ki je po velikosti in namembnosti enaka odstranjeni stavbi, določila tega člena ne veljajo. III. 3.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo 52. člen (velikost in oblika zemljišča namenjenega za gradnjo)

(1)Velikost zemljišča namenjenega za gradnjo mora biti prilagojena namembnosti in velikosti objekta. V enoti urejanja mora biti usklajena z lego sosednjih objektov in s konfiguracijo terena ter mora upoštevati posestno mejo.

(2)Velikost in oblika zemljišča namenjenega za gradnjo morata glede na lastnosti predvidenega objekta izpolnjevati prostorske izvedbene pogoje po tem prostorskem načrtu in pogoje, določene z drugimi predpisi. Širina zemljišča namenjenega za gradnjo ob ulici mora biti prilagojena tipični širini zemljišča namenjenega za gradnjo v naselju.

(3)Zemljišče namenjeno za gradnjo mora biti v celoti vključeno v območje enote urejanja, v kateri se gradi objekt. Dopustno odstopanje od velikosti zemljišča namenjenega za gradnjo, ki je določeno s tem odlokom je največ 10% bruto.

(4)Do vsake parcele stanovanjskega objekta mora biti zagotovljen dostop z javne ceste neposredo ali čez sosednja zemljišča. Možnost uporabe dostopa čez sosednja zemljišča investitor dokaže z vpisom služnostne pravice.

(5)Za druge objekte se velikost zemljišča namenjenega za gradnjo določi ob upoštevanju zahtev, ki jih zahteva funkcija objekta.

(6)Pri določanju zemljišča namenjenega za gradnjo kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo. Zemljišče namenjeno za gradnjo nove kmetije ali preselitev kmetije meri najmanj 1200 m2.

(7)Pred začetkom gradnje objektov v pobočjih, kjer je naklon pobočja večji od 25%, je potrebno predhodno opraviti geomehansko preveritev nosilnosti tal za nekoherentna tla.

(8)Parcelacija zaradi gradnje GJI je dovoljena le v sklopu izvedbe programa opremljanja stavbnih zemljišč. Pri parcelaciji in gradnji je treba upoštevati obstoječe in predlagane poteke primarne in sekundarne infrastrukture ter njihove varovalne koridorje.

(9)Minimalna velikost zemljišča, namenjenega za gradnjo enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb znaša 600 m².

(10)Izjemoma je gradnja novega objekta možna tudi na zemljišču, namenjenem za gradnjo velikosti od 300 m² do 600 m², če je velikost zemljišča določena na nezazidanem stavbnem zemljišču v jedru ali na robu naselja, ki je manjše od 600 m², z upoštevanjem zgodovinskih značilnosti parcelacije pod pogojem, da je zemljiška parcela v zemljiškem katastru nastala pred 1. 1. 2003.

(11)Če velikost zemljišča, namenjenega za gradnjo za predvideno novogradnjo oziroma dozidavo ne zagotavlja normalnega funkcioniranja objekta, predviden poseg v prostor ni dovoljen.

(12)Določila o minimalni velikosti parcele objekta ne veljajo za že obstoječe manjše parcele objekta, v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele že predstavljajo parcele obstoječih objektov.

(13)Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.

(14)V primeru, da je bila odločba o parcelacija izvedena do uveljavitve tega odloka, se upošteva minimalna velikost zemljišča namenjenega za gradnjo 500 m

1. III. 3.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
2. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov)

(1)Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih stavb je treba zagotoviti, da je dozidana stavba usklajena s stavbo, h kateri se dozida v gabaritih in v oblikovanju.

(2)Pri vzdrževalnih delih na obstoječih objektih tipa BV in G je potrebno upoštevati naslednja pravila: – dopustna je zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo oziroma v enotni barvi za celoten objekt; – na fasadi objekta niso dopustne nove odprtine (okna ali vrata); – na podlagi enotnega projekta za celotno stavbo so dopustne tudi zasteklitve balkonov, postavitve senčil in klimatskih naprav.

(3)Cerkve, kapelice, znamenja, graščine in kvalitetnejši objekti značilne kmečke arhitekture ohranijo kvalitete lokalnega tradicionalnega oblikovanja.

(4)Postavitev sončnih elektrarn in kolektorjev na kulturnih spomenikih ni dopustno, na enotah kulturne dediščine pa izjemoma, če se na podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo.

1. člen (tipologija objektov) Preglednica 4: Objekti glede na tip zazidave +-------------+-------------------------------------------------+ |Oznaka tipa |AE | |objekta | | +-------------+-------------------------------------------------+ |Tip objekta |Nizki prostostoječi objekti | |oziroma | | |zazidave | | +-------------+-------------------------------------------------+ |Opis tipa |– Eno- oziroma dvostanovanjska stavba | |objekta |(prostostoječa stavba, ki se z nobeno stranico v | |oziroma |medsebojnem razmaku vsaj 4 m ne stika s | |zazidave |sosednjimi stavbami, višinski gabarit do 3 etaže | | |(P+1+M), z minimalnim razmerjem stranic 1:1,4; | | |– Prosto stoječa stavba, ki se z nobeno stranico | | |v medsebojnem razmaku vsaj 4 m ne stika s | | |sosednjimi stavbami, višinski gabarit do 3 etaže | | |(P+1+M); | +-------------+-------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– Elementi na fasadah so osno simetrično | |fasade |razporejeni; oblikovanje in horizontalna ter | | |vertikalna členitev fasad; S prizidki je treba | | |zagotoviti skladnost celotne podobe objekta; | | |– Fasade so lahko horizontalno in vertikalno | | |členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne | | |oblike; | | |– Barva fasade je lahko v belih, zemeljskih ali | | |pastelnih tonih. Ni dopustna uporaba signalnih | | |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in | | |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijoličasta, | | |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma | | |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z| | |barvo strehe in stavbnega pohištva. Fasadni | | |barvni poudarki v močnejših barvnih tonih so | | |dopustni do največ 25% fasadne površine. | | |Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih | | |umetniških poslikav slepih fasad. | | |– Fasade so lahko tudi lesene in obložene s | | |kamnom; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan | | |les; | | |– Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih | | |ploščic, fasadne opeke ali opeke iz umetnih snovi| | |niso dovoljene. | | |– Zasteklitve s steklenimi opekami so možne do | | |največ 10% fasadne površine. | +-------------+-------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– Simetrične dvokapnice z naklonom 30° do 45° | |strehe |stopinj. V območjih kulturne dediščine je | | |dovoljen naklon 38° do 45°; | | |– Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo | | |stranico; | | |– Na strehah je dovoljena uporaba frčad, čopov, | | |strešnih oken in zatrepov za potrebe osvetlitve | | |mansarde v skupni velikosti največ 20% celotne | | |strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od | | |osnovne strehe in morajo imeti enak naklon kot | | |osnovna streha; | | |– Na strešinah je dovoljena postavitev sončnih | | |elektrarn in kolektorjev, vendar te ne smejo | | |segati nad slemena streh. Postavitev mora biti | | |usklajena z naklonom strehe, lahko pa so tudi | | |sestavni del strehe. Fotovoltaične celice na | | |kulturnih spomenikih niso dopustne, na enotah | | |kulturne dediščine pa izjemoma, če se na podlagi | | |predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to| | |sprejemljivo.; | | |– Dovoljena je strešna kritina v sivi, temno | | |sivi, temno rjavi barvi ali opečnih barv poljubne| | |obdelave. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. | +-------------+-------------------------------------------------+ | | | +-------------+-------------------------------------------------+ |Oznaka tipa |D | |objekta | | +-------------+-------------------------------------------------+ |Tip objekta |Nizki podolgovati objekti z dvokapno streho | |oziroma | | |zazidave | | +-------------+-------------------------------------------------+ |Opis tipa |– Eno- oziroma dvostanovanjska stavba (prosto | |objekta |stoječa stavba podolgovatega tlorisa, z | |oziroma |minimalnim razmerjem stranic 1:1,7) | |zazidave |– Višinski gabarit do 2 etaži (P+M). | +-------------+-------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– Elementi na fasadah so osno simetrično | |fasade |razporejeni; oblikovanje in horizontalna ter | | |vertikalna členitev fasad; S prizidki je treba | | |zagotoviti skladnost celotne podobe objekta; | | |– Fasade so lahko horizontalno in vertikalno | | |členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne | | |oblike; | | |– Barva fasade je lahko v belih, zemeljskih ali | | |pastelnih tonih. Ni dopustna uporaba signalnih | | |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in | | |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijoličasta, | | |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma | | |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z| | |barvo strehe in stavbnega pohištva. Fasadni | | |barvni poudarki v močnejših barvnih tonih so | | |dopustni do največ 25% fasadne površine. | | |Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih | | |umetniških poslikav slepih fasad. | | |– Fasade so lahko tudi lesene in obložene s | | |kamnom; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan | | |les; | | |– Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih | | |ploščic, fasadne opeke ali opeke iz umetnih snovi| | |niso dovoljene. | | |– Zasteklitve s steklenimi opekami so možne do | | |največ 10% fasadne površine. | +-------------+-------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– Simetrične dvokapnice z naklonom 30° do 45° | |strehe |stopinj. V območjih kulturne dediščine je | | |dovoljen naklon 38° do 45°; | | |– Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo | | |stranico; | | |– Možno je odpiranje strešin s frčadami za | | |potrebe osvetlitve mansarde, vendar odprtine ne | | |smejo presegati 20% tlorisa posamezne strešine. | | |Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne | | |strehe in morajo imeti enak naklon kot osnovne | | |strehe. | | |– Sončnih elektrarn in kolektorjev na strehah | | |objektov ni dovoljeno postavljati tako, da segajo| | |nad slemena streh. Postavitev mora biti usklajena| | |z naklonom strehe, lahko pa so tudi sestavni del | | |strehe; | | |– Dovoljeni so čopi; | | |– Strehe morajo biti krite s kritino opečnih barv| | |poljubne obdelave. Kritina ne sme biti trajno | | |bleščeča. | +-------------+-------------------------------------------------+ | | | +-------------+-------------------------------------------------+ |Oznaka tipa |C | |objekta | | +-------------+-------------------------------------------------+ |Tip objekta |Kmetijsko-gospodarski objekti | |oziroma | | |zazidave | | +-------------+-------------------------------------------------+ |Opis tipa |– Objekti za shranjevanje kmetijske mehanizacije | |objekta |in kmetijskih pridelkov ter objekti za rejo | |oziroma |živali (hlevi, svinjaki, seniki, skednji, | |zazidave |kozolci, kašče, hrami in drugi podobni objekti); | | |– Višinski gabarit: do 2 etaži (P+1); | +-------------+-------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– Fasade so lahko horizontalno in vertikalno | |fasade |členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne | | |oblike; | | |– Detajli na objektih naj bodo v območjih | | |ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni;| | |– Barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih | | |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in | | |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijoličasta, | | |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma | | |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z| | |barvo strehe in stavbnega pohištva. Dopustna je | | |uporaba svetlih barv v spektru sivih ter | | |različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih. | | |Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih | | |umetniških poslikav slepih fasad. | +-------------+-------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– Simetrične dvokapnice z naklonom 30° do 45° | |strehe |stopinj. V območjih kulturne dediščine je | | |dovoljen naklon 38° do 45°; | | |– Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo | | |stranico; | | |– Dovoljena je strešna kritina v sivi, temno | | |sivi, temno rjavi barvi ali opečnih barv poljubne| | |obdelave. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. | +-------------+-------------------------------------------------+ | | | +-------------+-------------------------------------------------+ |Oznaka tipa |BV | |objekta | | +-------------+-------------------------------------------------+ |Tip objekta |Visoki podolgovati objekti | |oziroma | | |zazidave | | +-------------+-------------------------------------------------+ |Opis tipa |– Podolgovati objekt, višinski gabarit P+2+M | |objekta |(bloki, poslovne palače) | |oziroma | | |zazidave | | +-------------+-------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– Fasade so lahko horizontalno in vertikalno | |fasade |členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne | | |oblike; | | |– Dovoli in spodbuja se uvajanje sodobnih | | |oblikovnih pristopov (enostavnejše členitve | | |fasad, uporaba lesa – uporabi se rezan les, | | |kovine, stekla in drugih sodobnih materialov); | | |– Detajli na objektih naj bodo v območjih | | |ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni;| | |– Barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih | | |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in | | |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijoličasta, | | |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma | | |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z| | |barvo strehe in stavbnega pohištva. Dopustna je | | |uporaba svetlih barv v spektru sivih ter | | |različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih. | | |Fasadni barvni poudarki v močnejših barvnih tonih| | |so dopustni do največ 25% fasadne površine. | | |Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih | | |umetniških poslikav slepih fasad. | +-------------+-------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– Simetrične dvokapnice z naklonom 30° do 45° | |strehe |stopinj; | | |– Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo | | |stranico; | | |– Pri izkoriščanju podstrešij teh objektov je za | | |osvetljevanje dovoljena uporaba frčad in strešnih| | |oken v skupni velikosti največ 20% celotne | | |strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od | | |osnovne strehe in morajo imeti enak naklon kot | | |osnovna streha; | | |– Na strešinah je dovoljena postavitev sončnih | | |elektrarn in kolektorjev, vendar te ne smejo | | |segati nad slemena streh. Postavitev mora biti | | |usklajena z naklonom strehe, lahko pa so tudi | | |sestavni del strehe. Posamezne objekte je | | |potrebno reševati celovito in ne po delih. | | |Fotovoltaične celice na kulturnih spomenikih niso| | |dopustne, na enotah kulturne dediščine pa | | |izjemoma, če se na podlagi predhodne strokovne | | |presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo; | | |– Dovoljena je strešna kritina v sivi, temno | | |sivi, temno rjavi barvi ali opečnih barv poljubne| | |obdelave. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. | +-------------+-------------------------------------------------+ | | | +-------------+-------------------------------------------------+ |Oznaka tipa |E | |objekta | | +-------------+-------------------------------------------------+ |Tip objekta |Objekti velikega merila | |oziroma | | |zazidave | | +-------------+-------------------------------------------------+ |Opis tipa |– Pritlični ali nadstropni objekti velikih | |objekta |razponov, namenjene proizvodnim dejavnostim, | |oziroma |športu in posebnim dejavnostim, kot so | |zazidave |nakupovalna središča, sejmišča in zabaviščni | | |parki | +-------------+-------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna | |fasade |členitev fasad ter strukturiranje fasadnih | | |odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo | | |enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu | | |oziroma območju; | | |– Zagotovi se sodobno oblikovanje fasad | | |(enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, | | |kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, | | |uporaba izrazitejših fasadnih barv kot | | |poudarkov); | | |– Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj | | |bodo oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade,| | |z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo | | |kakovostni ambienti; | | |– Barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih | | |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in | | |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijoličasta, | | |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma | | |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z| | |barvo strehe in stavbnega pohištva. | +-------------+-------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– Za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, | |strehe |se dovolijo strehe, usklajene s kakovostnimi | | |obstoječimi objekti ob tem javnem mestnem | | |prostoru. Dovolijo se odstopanja in novosti, če | | |se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno | | |kakovost; | | |– Za objekte znotraj industrijskega kompleksa se | | |dovolijo vse vrste streh. | | |– Za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne| | |lahko pa tudi enokapne strehe majhnega naklona | | |(do 17°); | | |– Dovoljena je namestitev sončnih kolektorjev in | | |sončnih celic; postavitev mora biti usklajena z | | |naklonom strehe, lahko pa so tudi sestavni del | | |strehe; | | |– Dovoljena je kritina v sivi, temno sivi, opečni| | |ali temno rjavi barvi. Kritina ne sme biti trajno| | |bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh barv v | | |primeru ravnih streh. | +-------------+-------------------------------------------------+ | | | +-------------+-------------------------------------------------+ |Oznaka tipa |F | |objekta | | +-------------+-------------------------------------------------+ |Tip objekta |Tehnološki objekti | |oziroma | | |zazidave | | +-------------+-------------------------------------------------+ |Opis tipa |– Proizvodni objekti, silosi, cisterne, | |objekta |infrastrukturni objekti s svojstvenim | |oziroma |oblikovanjem: elektrarna, bioplinarna, čistilna | |zazidave |naprava, transformatorska postaja, vodna črpalka,| | |separacija, betonarna in drugi podobni objekti | +-------------+-------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna | |fasade |členitev fasad ter strukturiranje fasadnih | | |odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo | | |enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu | | |oziroma območju; | | |– Zagotovi se sodobno oblikovanje fasad | | |(enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, | | |kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, | | |uporaba izrazitejših fasadnih barv kot | | |poudarkov); | | |– Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj | | |bodo oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade,| | |z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo | | |kakovostni ambienti; | | |– Barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih | | |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in | | |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijoličasta, | | |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma | | |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z| | |barvo strehe in stavbnega pohištva. | +-------------+-------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– Za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, | |strehe |se dovolijo strehe, usklajene s kakovostnimi | | |obstoječimi objekti ob tem javnem mestnem | | |prostoru; | | |– Za objekte znotraj industrijskega kompleksa se | | |dovolijo vse vrste streh; dovolijo se odstopanja | | |in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-| | |arhitekturno kakovost; | | |– Za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne| | |lahko pa tudi enokapne strehe majhnega naklona | | |(do 17°); | | |– Dovoljena je namestitev sončnih kolektorjev in | | |sončnih celic; | | |– Dovoljena je kritina v sivi, temno sivi, opečni| | |ali temno rjavi barvi. Dovoljeno je odstopanje od| | |teh barv v primeru ravnih streh. Kritina ne sme | | |biti trajno bleščeča. | +-------------+-------------------------------------------------+ | | | +-------------+-------------------------------------------------+ |Oznaka tipa |G | |objekta | | +-------------+-------------------------------------------------+ |Tip objekta |Svojstveni objekti | |oziroma | | |zazidave | | +-------------+-------------------------------------------------+ |Opis tipa |– Posamezni objekt ali skupina objektov s | |objekta |svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo | |oziroma |(cerkve, šole, vrtci, poslovni objekti in | |zazidave |objekti, ki jih ne moremo umestiti med druge | | |objekte iz tega člena) | +-------------+-------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna | |fasade |členitev fasad ter strukturiranje fasadnih | | |odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo | | |enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu | | |oziroma območju; | | |– Zagotovi se sodobno oblikovanje fasad | | |(enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, | | |kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, | | |uporaba izrazitejših fasadnih barv kot | | |poudarkov); | | |– Barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih | | |barv, ki so v prostoru izrazito moteče in | | |neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijoličasta, | | |živo oziroma travniško zelena, živo oziroma | | |turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z| | |barvo strehe in stavbnega pohištva. Dopustna je | | |uporaba svetlih barv v spektru sivih ter | | |različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih. | | |Fasadni barvni poudarki v močnejših barvnih tonih| | |so dopustni do največ 25% fasadne površine. | | |Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih | | |umetniških poslikav slepih fasad ter sakralnih | | |objektov, gasilskih domov in objektov za kulturne| | |dejavnosti in drugih objektov s posebnim | | |simbolnim pomenom. | +-------------+-------------------------------------------------+ |Oblikovanje |– Dovoljena je kritina v sivi, temn osivi, opečni| |strehe |ali temno rjavi barvi. Kritina ne sme biti trajno| | |bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh barv v | | |primeru ravnih streh. | +-------------+-------------------------------------------------+
2. člen (javne površine)

(1)Javne površine so zemljišča in objekti, ki so po določbah tega odloka dostopni vsem pod enakimi pogoji.

(2)Javne površine so predvsem površine cest, igrišča, trgi, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, površine za pešce in gozdovi s posebnim namenom. 56. člen (velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)

(1)Območja zelenih površin so nepozidana območja. Namenjena so ohranjanju zelenih površin, naravnih vrednot in oblikam rekreacije v negrajenem okolju. Zelene površine so območja naravnih vrednot, zelene ločnice v prostoru in oblikovane parkovne površine. V območjih zelenih površin so dovoljeni minimalni posegi za urejanje dostopov, poti, odvodnjavanje in za postavitev parkovne opreme, spominskih in informativnih obeležij.

(2)Faktor odprtih zelenih površin vključuje najmanj 50% zelenih površin na raščenem terenu in največ 50% tlakovanih površin (npr. trg, ploščad, igrišče). Izjemoma je lahko tlakovanih površin tudi več, in sicer v primeru ureditve trga in večnamenske ploščadi, vendar ne več kot 80%.

(3)Ob stanovanjskih objektih za posebne namene (SB) je treba zagotoviti na vsako posteljo najmanj 8 m² zelenih površin.

(4)Površine za igro mlajših otrok so lahko oddaljene od stanovanj do 200 m, površine za igro večjih otrok in mladostnikov pa do 300 m. Najmanjša priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m2, vendar ne manj kot 50 m

1. Najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 1000 m
2. Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic.

(5)Zasaditev površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi ali soliterji. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.

(6)Če zaradi dopustne zazidanosti (FZ) na stavbni parceli ni možno posaditi s tem odlokom določenega števila dreves, je treba manjkajoče število dreves posaditi na javnih površinah, ki jih v ta namen določi pristojna občinska služba.

(7)Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, je treba odstranjena drevesa nadomestiti praviloma na območju zemljišča namenjenega gradnji novega objekta, oziroma v skladu z določbo prejšnjega odstavka tega člena, v času gradnje.

(8)Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves (to je območje, ki ga pokriva krošnja drevesa), ki se na zemljišču namenjenem gradnji ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja obstoječih dreves. Pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječih in načrtovanih in ostale vegetacije dreves: – v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Minimalna odprtina za prehajanje zraka in vode je ø 2,0 m, – odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je praviloma 2,0 m.

(9)Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve zemljišča namenjenega gradnji.

(10)Število dreves, ki je zahtevano za posamezno podrobnejšo namensko rabo, se lahko zmanjša pri dejavnostih, ki imajo posebne pogoje zaradi varstva pred požarom.

(11)Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.

(12)Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,2 m. Gradnja opornega zidu višjega od 1,2 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Oporni zid mora biti intenzivno ozelenjen in delno grajen iz kamna. 57. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo, dimenzioniranje in urejanje parkirnih mest in garaž)

(1)Na vseh zemljiščih namenjenih gradnji je potrebno poleg števila parkirnih mest, določenih po normativih v Preglednici 5, za objekte oziroma dejavnosti zagotoviti še najmanj 20% dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, vendar ne manj kot 2 parkirni mesti, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.

(2)Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov, kot so gostilne, servisi, delavnice za popravilo avtomobilov, banke, pošte, kvartarne dejavnosti, je treba zagotoviti parkirne prostore na funkcionalnem zemljišču pri objektu ali na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj.

(3)Parkirišča pri objektih iz prejšnjega odstavka morajo biti locirana ob objektu ali za njim in ne smejo biti oddaljena od objekta več kot 50 m.

(4)V enotah urejanja, v katerih prevladujejo objekti z različnimi namembnostmi, se pri izračunu parkirnih mest upoštevajo potrebe po istočasnem parkiranju v najbolj obremenjenem delu dneva.

(5)Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih niso dopustna. Preglednica 5: Parkirni normativi +--------------------------------+------------------------------+ |DEJAVNOST oziroma NAMENSKA RABA |ŠTEVILO PARKIRNIH MEST | +---------------------------------------------------------------+ |Stanovanja in bivanje | +--------------------------------+------------------------------+ |Enostanovanjske stavbe in |3 parkirna mesta na stavbo | |dvostanovanjske stavbe (AE, D) | | +--------------------------------+------------------------------+ |Stanovanjske stavbe za posebne |1 parkirno mesto na 3 | |namene (domovi za ostarele, |postelje | |vzgojni zavodi) | | +---------------------------------------------------------------+ |Poslovno-trgovske dejavnosti | +--------------------------------+------------------------------+ |Stavbe javne uprave |1 parkirno mesto na 30 m2 | | |uporabne površine | +--------------------------------+------------------------------+ |Stavbe bank, pošt, zavarovalnic |2 parkirni mesti na 30 m2 | |(pisarniški in upravni prostori |uporabne površine | |ter druge storitve) | | +--------------------------------+------------------------------+ |Druge upravne in pisarniške |1 parkirno mesto na 30 m2 | |stavbe (mešani poslovni |uporabne površine | |programi) | | +--------------------------------+------------------------------+ |Trgovske stavbe (trgovina |1 parkirno mesto na 30 m2, | |lokalna pod 500 m2) |uporabne površine, vendar ne | +--------------------------------+manj kot 5 parkirnih mest | |Trgovske stavbe (trgovina z | | |neprehrambenimi izdelki) | | +--------------------------------+ | |Trgovske stavbe (nakupovalni | | |center do 2500 m2) | | +--------------------------------+ | |Trgovske stavbe (nakupovalni | | |center nad 2500 m2) | | +--------------------------------+ | |Trgovske stavbe (odprte in | | |pokrite tržnice) | | +--------------------------------+------------------------------+ |Stavbe za druge storitvene |2 parkirni mesti na 30 m2 | |dejavnosti (obrtno-servisne |uporabne površine, vendar ne | |dejavnosti – frizer, urar, |manj kot 3 parkirna mesta | |čistilnica, fizioterapija, | | |avtopralnice, lekarne …) | | +--------------------------------+------------------------------+ |Trgovske stavbe (večnamenski |2 parkirni mesti na 30 m2 | |trgovsko zabaviščni, poslovni |uporabne površine | |centri) | | +--------------------------------+------------------------------+ |Bencinski servisi |1 parkirno mesto na 30 m2 | | |prodajnih površin, vendar ne | | |manj kot 4 parkirna mesta | +---------------------------------------------------------------+ |Družbene dejavnosti | +--------------------------------+------------------------------+ |Stavbe za kulturo in razvedrilo |1 parkirno mesto na 5 sedežev | |(gledališča, koncertne hiše, | | |večnamenske dvorane, kino, | | |galerija) | | +--------------------------------+------------------------------+ |Muzeji in knjižnice |1 parkirno mesto na 80 m2 | | |uporabne površine | +--------------------------------+------------------------------+ |Stavbe za opravljanje verskih |2 parkirni mesti na 30 m2 | |obredov |uporabne površine | +---------------------------------------------------------------+ |Športne dejavnosti | +--------------------------------+------------------------------+ |Športna igrišča (stadion in pd.)|1 parkirno mesto na 100 m2 | | |površine igrišč, | | |poleg tega 20% parkirnih mest | | |za avtobuse, a ne manj kot 2 | | |parkirni mesti za avtobuse | +--------------------------------+------------------------------+ |Športne dvorane s prostori za |1 parkirno mesto na 30 m2 | |gledalce |uporabne površine | +--------------------------------+------------------------------+ |Športne dvorane (večnamenske |1 parkirno mesto na 15 m2 | |dvorane, pretežno namenjene |uporabne površine | |razvedrilu) (wellness, | | |fizioterapija, fitnes in pd.) | | +--------------------------------+------------------------------+ |Športna igrišča (javna |1 parkirno mesto na 150 m2 | |kopališča) |uporabne površine | +---------------------------------------------------------------+ |Posebne dejavnosti | +--------------------------------+------------------------------+ |Hotelske in podobne stavbe za |1 parkirno mesto na 1 sobo | |kratkotrajno nastanitev (hotel, | | |prenočišča, penzioni) | | +--------------------------------+------------------------------+ |Gostilne, restavracije, |1 parkirno mesto na 6 sedežev | |točilnice, bari |in 1 parkirno mesto na tekoči | | |meter točilnega pulta, a ne | | |manj kot 4 parkirna mesta | +--------------------------------+------------------------------+ |Druge gostinske stavbe za |1 parkirno mesto na 10 | |kratkotrajno nastanitev |postelj | |(mladinska prenočišča) | | +---------------------------------------------------------------+ |Družbene dejavnosti | +--------------------------------+------------------------------+ |Stavbe za zdravstvo (zdravstveni|1 parkirno mesto na 30 m2 | |dom, ambulante, veterinarske |uporabne površine, vendar ne | |ambulante) |manj kot 4 parkirna mesta | +--------------------------------+------------------------------+ |Stavbe za zdravstvo (zavetišče |1 parkirno mesto na 150 m2 | |za živali) |uporabne površine,vendar ne | | |manj kot 4 parkirna mesta | +--------------------------------+------------------------------+ |Stavbe za izobraževanje (osnovne|2,5 parkirnih mest na | |šole) |učilnico | +--------------------------------+------------------------------+ |Stavbe za izobraževanje (vrtci) |2,5 parkirnih mest na | | |oddelek, | | |od tega 20% za kratkotrajno | | |parkiranje | +---------------------------------------------------------------+ |Proizvodne dejavnosti | +--------------------------------+------------------------------+ |Obrt in servisi |1 parkirno mesto na na 20 m2 | | |neto površine | +--------------------------------+------------------------------+ |Industrijske stavbe (do 200 m2) |1 parkirno mesto na 100 m2 | | |uporabne površine, a ne manj | | |kot 2 parkirni mesti | +--------------------------------+------------------------------+ |Industrijske stavbe (nad 200 m2)|1 parkirno mesto na 150 m2 | | |uporabne površine | +--------------------------------+------------------------------+ |Rezervoarji, silosi in skladišča|1 parkirno mesto na 150 m2 | |(skladišča s strankami) |uporabne površine | +--------------------------------+------------------------------+ |Rezervoarji, silosi in skladišča|ne manj kot 3 parkirna mesta | |(skladišča brez strank) | | +--------------------------------+------------------------------+ |Rezervoarji, silosi in skladišča|1 parkirno mesto na 100 m2 | |(razstavni in prodajni prostori)|uporabne površine | +--------------------------------+------------------------------+ |Industrijske stavbe (delavnice |6 parkirnih mest | |za servis motornih vozil) | | +---------------------------------------------------------------+ |Drugo | +--------------------------------+------------------------------+ |Pokopališča |1 parkirno mesto na 600 m2 | | |uporabne površine, a ne manj | | |kot 10 parkirnih mest | +--------------------------------+------------------------------+ |Drugi gradbeni inženirski |1 parkirno mesto na 600 m2 | |objekti za šport, rekreacijo in |uporabne površine | |prosti čas (park) | | +--------------------------------+------------------------------+ |Druge nestanovanjske stavbe, ki |1 parkirno mesto na 50 m2 | |niso uvrščene drugje (prevzgojni|uporabne površine | |domovi, zapori, vojašnice, | | |stavbe za nastanitev policistov,| | |gasilcev) | | +--------------------------------+------------------------------+ |Postaje, terminali, stavbe za |1 parkirno mesto na 50 m2* | |izvajanje elektronskih |uporabne površine *število | |komunikacij ter z njimi povezane|parkirnih mest upošteva tudi | |stavbe (stavbe in terminali na |značaj objekta in dostop do | |železniških in avtobusnih |javnega prometa | |postajah ter z njimi povezane | | |stavbe) | | +--------------------------------+------------------------------+

(6)Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici.

(7)Kadar podzemne garaže niso zgrajene pod stavbami, morajo imeti dovolj debelo plast tal, ki omogoča zatravitev in zasaditev drevnine. Streho garaže je dopustno urediti tudi kot javno površino; odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.

(8)Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 parkirnih mest je treba ozeleniti. Drevesna gostota je eno drevo na 4 parkirna mesta. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena.

(9)Parkirne površine in garažne stavbe morajo zadostiti pogojem s področja požarne varnosti. Goriva in maziva, ki lahko odtekajo, je treba zadržati in odstraniti na okolju neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti zagotovljeno možnost prezračevanja.

(10)Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je treba v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.

(11)Parkirne površine in garažne stavbe ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov. 58. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih, enostavnih in drugih objektov)

(1)Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov: – pomožni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo kateri pripadajo, – nad vhodi v lokale in pri izložbenih oknih objektov tipa BV in G morajo biti markize pri posameznem objektu medsebojno usklajene po velikosti, obliki, barvi in materialu, – urbana oprema na območju prostorskega načrta mora biti oblikovana enotno.

(2)Drvarnice, ute in enoetažne pritlične lope morajo biti izdelane iz lesa. Ograje morajo biti žičnate, lesene ali kamnite in nižje od 2,2 m. Protihrupne ograje ob cestah so lahko tudi iz drugih materialov. Oporni zidovi do višine 1,2 m so dovoljeni le izjemoma, če ni možno drugače preprečiti polzenja terena.

(3)Kadar se v enoti urejanja prepletajo dejavnosti, je pri posameznem tipu objekta ali dejavnosti dopustno graditi le tisto vrsto nezahtevnih in enostavnih objektov, ki je določena v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih glede na namensko rabo in tip objekta.

(4)Gradnja kioskov za prodajo časopisov, do 20 m2, je dopustna na javnih površinah za pešce in na drugih zelenih površinah z oznako ZD, ki so dostopne neposredno z javnih površin, če se s tem ne ovira poteka prometa pešcev. Druge prodajne kioske je dopustno postaviti le za čas trajanja prireditev. Kioske za prodajo sadja in zelenjave je dopustno namestiti na javnih površinah, če se s tem ne ovira poteka prometa in pešcev.

(5)Začasne objekte sezonskega turističnega značaja je dopustno postaviti na zemljiščih, ki so prometno dostopna. Ti objekti ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se priključijo na obstoječe priključke. Pogoji za postavitev začasnega objekta so analogni pogojem kot za trajne posege v prostor. Če se postavi začasni objekt na javnem ali skupnem prostoru, mora upravljavec (lastnik) zemljišča pri soglasju za postavitev začasnega objekta definirati, kdaj je treba objekt odstraniti, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem času.

(6)Lokacija za postavitev spominskih in sakralnih objektov ter obeležij naj bo izbrana na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje, ki jo izdela pooblaščeni projektant, tako da se s postavitvijo dopolnjuje prostor in ne ovira prometa. Spominski in sakralni objekti, obeležja in urbana oprema morajo biti postavljeni tako, da ne poslabšujejo bivalnih pogojev in varnosti objekta in preglednosti prometa.

(7)Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov. Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode).

(8)Elektroomarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso nameščene na uličnih fasadah objektov.

(9)Zunanji rezervoar za utekočinjen naftni plin oziroma kurilno olje in nafto za lastne potrebe objekta mora biti tipski in atestiran. Postavitev mora izvesti za takšna dela pooblaščeni izvajalec. Rezervoar za utekočinjen naftni plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,5 m. Za manjši odmik, ki je skladen s prej omenjenim predpisom, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.

(10)Turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dopustno nameščati praviloma na javnih površinah, izjemoma pa kjer to ni izvedljivo, na zasebnih površinah, v soglasju z lastnikom.

(11)Gostinske vrtove na javnih površinah je dopustno postaviti na podlagi soglasja organa Občine Horjul, pristojnega za urejanje javnih površin. Gostinski vrtovi na javnih površinah, ki niso povezani z obstoječim gostinskim obratom, morajo biti urejeni kot funkcionalna celota s točilno mizo in priključeni na potrebne komunalne vode.

(12)Gostinske vrtove na zasebnih površinah je dopustno postaviti na podlagi dovoljenja za osnovno dejavnost in pod pogojem, da so zagotovljena parkirna mesta za osnovno dejavnost in za kapacitete gostinskega vrta v skladu z določbami tega odloka.

(13)Vsi elementi opreme gostinskega vrta morajo biti premakljivi, da se ob morebitni intervenciji lahko odstranijo.

(14)Za zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki in markize. Dopustni so tudi nadstreški, izvedeni v rahlem naklonu, do 10 stopinj. Pri posameznem objektu morajo biti oblikovno usklajeni z ostalimi dodatki, npr. markizami. Iz nadstreškov mora biti urejen odtok padavinske vode.

(15)Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti grajeni v skladu s predpisom, ki ureja vrsto objektov glede na namen. Kriteriji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov so opredeljeni v poglavju »III. 4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji«. 59. člen (objekti in naprave za oglaševanje)

(1)Objektov za oglaševanje ni dopustno postavljati: – v območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč (oznake K1, G), – v območju površinskih voda (oznaka VC), – v območjih površin razpršene poselitve (oznaka A) ter – na zunanji strani konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in mostov.

(2)Objektov za oglaševanje, razen plakatnih stebrov, ni dopustno postavljati: – v območjih stanovanj (oznake SSs, SK, SB), – v osrednjih območjih centralnih dejavnosti (oznaka CU), – v drugih območjih centralnih dejavnosti (oznake CDi, CDo, CDk, CDv), – v območju prometnih površin (oznake PC, PO), – v območjih zelenih površin (oznake ZD, ZK), – v posebnih območjih (oznaka BC), – na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave pa le s soglasjem organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.

(3)Plakatne stebre iz tretjega odstavka tega člena je dopustno postavljati na javnih površinah.

(4)Objekti za oglaševanje so dopustni takrat, kadar se začasno namestijo: – na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje, – na površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje.

(5)Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah v vseh enotah urejanja in na parcelah stavb, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh objektih in površinah je dopustno oglaševati z: – napisom firme, – znakom firme, – nalepkami, – zastavami in – simboli firme, izdelka, storitve in podobno.

(6)Na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave je treba za oglaševanje za lastne potrebe pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.

(7)Objekte za oglaševanje, ki so postavljeni v nasprotju z določbami tega prostorskega načrta, je treba odstraniti v roku enega leta po njegovi uveljavitvi oziroma v skladu z rokom veljavnosti pogodbe, sklenjene z Občino Horjul. III. 3.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 60. člen (obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)

(1)Stavbno zemljišče v posamezni enoti urejanja se šteje za opremljeno: – če je v tej enoti urejanja zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, ki so določeni v prostorskem aktu občine, ali – če je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture vključene v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto.

(2)Gradnja stavb je dovoljena le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.

(3)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja stavb dovoljena tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo stavb zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi.

(4)V primeru iz prejšnjega odstavka zgrajene stavbe lahko pridobijo uporabno dovoljenje le, če je bila zgrajena in predana v uporabo vsa predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture.

(5)Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja. S programom opremljanja se za območja, na katerih se s prostorskim aktom predvideva gradnja nove komunalne opreme ali objektov in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, podrobneje določi komunalna oprema, ki jo je treba zgraditi, roke za gradnjo po posameznih enotah urejanja ter določijo podlage za odmero komunalnega prispevka. 61. člen (predpisana obvezna gospodarska javna infrastruktura)

(1)Obvezna gospodarska javna infrastruktura so: – objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, – objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna, – objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.

(2)Stavbna zemljišča za gradnjo stavb so komunalno opremljena, ko je komunalna infrastruktura, ki zagotavlja najmanj oskrbo s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, zgrajena in predana v upravljanje izvajalcu javne službe pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za osnovno stavbo. 62. člen (obveznost priključevanja na komunalno opremo)

(1)V posameznih enotah urejanja je obveznost priključevanja že zgrajenih objektov na komunalno opremo sledeča: – obvezna priključitev na vodovodno omrežje, kjer je vodovodno omrežje že zgrajeno, – obvezna priključitev na vodovodno omrežje, takoj ko bo vodovodno omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena, – obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, kjer je kanalizacijsko omrežje že zgrajeno, – obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, takoj ko bo kanalizacijsko omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena, – obvezna priključitev na individualne sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode (male čistilne naprave), kjer kanalizacijskega omrežja ne bo potrebno zgraditi, glede na merila in določila nacionalnega Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

(2)Pri priključevanju na komunalno opremo je potrebno upoštevati določila sprejetega občinskega operativnega programa, iz

1. člena tega odloka.
2. člen (priključevanje objektov na kanalizacijsko omrežje)

(1)Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati: – v javno kanalizacijo v naselju ali delu naselja, opremljenim z javno kanalizacijo, – neposredno v malo komunalno čistilno napravo, ki je pod nadzorom pristojnega javnega podjetja.

(2)V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.

(3)Če je več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se mora komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah, odvajati v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije in čistiti v mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb. Razpršene individualne hiše pa morajo odvajati komunalno odpadno vodo v samostojne male čistilne naprave. 64. člen (priključevanje objektov na vodovodno omrežje)

(1)Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5 prebivalcev na hektar površine mora biti opremljeno z enim, funkcionalno zaokroženim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50, ali če je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m³ pitne vode na dan.

(2)Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5 prebivalcev na hektar površine mora biti opremljeno z enim ali več vodovodi, ki jih upravljajo: – izvajalci javne službe, če na oskrbovalnem območju posameznega vodovoda stalno prebiva več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presega 10 m³ pitne vode na dan, – upravljavci zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje.

(3)Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev pooblaščene organizacije Občine Horjul, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m³ pitne vode na dan, pod pogojem, da je vse v skladu s predpisi s področja oskrbe s pitno vodo. 65. člen (priključevanje objektov na javne ceste)

(1)Vsi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dovoz do javne ceste. Dovozi in priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Izvedejo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega organa, pristojnega za promet.

(2)Vsaka novogradnja mora imeti zagotovljen ustrezen dovoz do zemljišča namenjenega za gradnjo. Širina dovoza do individualnega objekta je tolikšna kot pred parcelno mejo, a ne več kot 3,5m, do skupine objektov pa toliko, kot je širina dovoza z javne ceste, a ne več kot 5 m. Širina cestišča, po kateri poteka javni promet, znaša najmanj 6 m, širina vozišča pa najmanj 5 m. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem občinskega organa, pristojnega za promet.

(3)Urgentni in intervencijski dovozi morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno čez skupne dovoze ali sosednja dvorišča. III. 3.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji v varovalnih koridorjih in varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture 66. člen (varovalni pasovi objektov gospodarske javne infrastrukture)

(1)V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.

(2)V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni dopustna gradnja objektov, v katerih je vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.

(3)Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem prostorskem načrtu, se upoštevajo določila drugih predpisov.

(4)Širina varovalnih pasov posameznih infrastrukturnih omrežij merjeno levo in desno od osi posameznega voda mora biti takšna, kot je navedeno v Preglednici 6: Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja. Preglednica 6: Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja +--------------------------------------+------------------------+ |INFRASTRUKTURNO OMREŽJE |ŠIRINA VAROVALNEGA PASU | +--------------------------------------+------------------------+ |Vodovod 3 m | +---------------------------------------------------------------+ |Kanalizacija 3 m | +---------------------------------------------------------------+ |Telekomunikacijski vodi s kabelskim 3 m | |razdelilnim sistemom | +---------------------------------------------------------------+ |Drugi vodi, ki služijo namenu 3 m | |gospodarske javne službe | +---------------------------------------------------------------+ |Elektroenergetski vodi nazivne napetosti: | +----+----------------------------------------------------------+ | |400 kV in 220 kV – nadzemni potek 40 m | | +----------------------------------------------------------+ | |400 kV – podzemni potek 10 m | | +----------------------------------------------------------+ | |100 kV in 35 kV – nadzemni potek 15 m | | +----------------------------------------------------------+ | |100 kV in 35 kV – podzemni potek 3 m | +----+----------------------------------------------------------+ | |10 do vključno 20 kV – nadzemni 10 m | | |potek | +----+----------------------------------------------------------+ | |10 do vključno 20 kV – podzemni 1 m | | |potek | +---------------------------------------------------------------+ |Razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti: | +----+----------------------------------------------------------+ | |400 kV in 220 kV 40 m | +----+----------------------------------------------------------+ | |0,4 kV 2 m | +---------------------------------------------------------------+ |Plinovod z obratovalnim tlakom: | +----+----------------------------------------------------------+ | |Nad 16 bar 100 m | +----+----------------------------------------------------------+ | |Nad 5 bar do vključno 16 bar 5 m | +----+----------------------------------------------------------+ | |Do vključno 5 bar 2 m | +----+----------------------------------------------------------+

(5)V 2,5 m pasu na vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 barov je prepovedano: – saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko; – obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi; – postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.

(6)V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer: – bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, – stanovanjskih objektov, – objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, – objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, – otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.

(7)V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 Kv in več je na obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter gradnja pomožnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope).

(8)Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov in spremembe namembnosti), ki so namenjeni bivanju, ter za pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih daljnovodov, je potrebno pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi. 67. člen (varovalni pasovi prometnih omrežij)

(1)V varovalnih pasovih prometnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določbami tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca ceste. Posegi v varovalni pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja prometnega omrežja.

(2)Če so varovalni pasovi cest, opredeljeni v drugih predpisih, širši od tistih, ki so navedeni v tem odloku, se upošteva določila drugih predpisov.

(3)Širina varovalnih pasov cest, merjeno od zunanjega roba cestnega telesa, mora biti takšna, kot je navedeno v Preglednici 7: Varovalni pasovi prometne infrastrukture. Preglednica 7: Varovalni pasovi prometne infrastrukture +------------------------------------+--------------------------+ |VRSTA PROMETNE INFRASTRUKTURE |ŠIRINA VAROVALNEGA PASU | +------------------------------------+--------------------------+ |Glavna cesta 25 m | +---------------------------------------------------------------+ |Regionalna cesta 15 m | +---------------------------------------------------------------+ |Lokalna cesta 6 m | +---------------------------------------------------------------+ |Javna pot 4 m | +---------------------------------------------------------------+

(4)Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev oziroma lokalne skupnosti. Upravljavec glavne ceste ni dolžan zagotavljati dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora. Upravljavec tudi ni dolžan zagotavljati zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja prometnic, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu njihove izgradnje. 68. člen (varovalni koridorji objektov gospodarske javne infrastrukture)

(1)V varovalnih koridorjih vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je dopustna gradnja objektov pod pogoji pristojnega organa oziroma upravljavca tega omrežja v skladu s predpisi.

(2)Širina varovalnih koridorjev posameznih infrastrukturnih omrežij oziroma objektov merjeno levo in desno od osi pos