Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofja Loka, stran 87.

(1)S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt Občine Škofja Loka (v nadaljnjem besedilu: OPN), ki ga je izdelal Locus prostorske informacijske rešitve, d.o.o. (št. projekta 585, oktober 2013). V postopku priprave OPN je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti na varovana območja. Okoljsko poročilo je izdelal Geateh, d.o.o. (št. projekta OP 145/10, oktober 2011), dodatek k okoljskemu poročilu pa Lutra, inštitut za ohranjanje naravne dediščine (št. projekta 010-2010-PSP, avgust 2010).

(2)OPN vsebuje strateški in izvedbeni del.

(3)Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb Občine Škofja Loka (v nadaljevanju: občina) in varstvenih zahtev določa: – izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, – zasnovo prostorskega razvoja občine, – zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobrega, – usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, – koncept prostorskega razvoja na območju urbanističnega načrta Škofja Loka in Reteče, – usmeritve za razvoj v krajini, – usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, – usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

(4)Izvedbeni del OPN določa: – enote urejanja prostora, – območja namenske rabe prostora, – prostorske izvedbene pogoje, – območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt. 2. člen (vsebina in oblika OPN)

(1)OPN vsebuje besedilo in grafične prikaze, izdelan je v digitalni in analogni obliki.

(2)Besedilo odloka obsega naslednja poglavja:

1. Uvodne določbe
2. Strateški del 2.
3. izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, 2.
4. zasnova prostorskega razvoja občine, 2.
5. zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobrega, 2.
6. usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, 2.
7. koncept prostorskega razvoja na območju urbanističnega načrta Škofja Loka in Reteče, 2.
8. usmeritve za razvoj v krajini, 2.
9. usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, 2.
10. usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
11. Izvedbeni del 3.
12. enote urejanja prostora, 3.
13. območja namenske rabe prostora, 3.
14. prostorski izvedbeni pogoji, 3.
15. načini urejanja prostora.
16. Prehodne in končne določbe.
17. Priloga 1: Preglednica z dopustnimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.
18. Priloga 2: Seznam enot in podenot urejanja prostora z načinom urejanja in namensko rabo po naseljih.

(3)Grafični prikazi OPN obsegajo:

1. Strateški del +----+--------+-------------------------------------+-----------+ |01 |2.1.
2. |Zasnova prostorskega razvoja |(M 1: | | | | |50.000) | +----+--------+-------------------------------------+-----------+ |02 |2.1.2.1.|Zasnova gospodarske javne |(M 1: | | | |infrastrukture – prometna |50.000) | | | |infrastruktura | | +----+--------+-------------------------------------+-----------+ |03 |2.1.2.2.|Zasnova gospodarske javne |(M 1: | | | |infrastrukture – vodovodno omrežje |50.000) | +----+--------+-------------------------------------+-----------+ |04 |2.1.2.3.|Zasnova gospodarske javne |(M 1: | | | |infrastrukture – kanalizacijsko |50.000) | | | |omrežje | | +----+--------+-------------------------------------+-----------+ |05 |2.1.2.4.|Zasnova gospodarske javne |(M 1: | | | |infrastrukture – energetska |50.000) | | | |infrastruktura | | +----+--------+-------------------------------------+-----------+ |06 |2.1.3.1.|Usmeritve za razvoj poselitve |(M 1: | | | | |50.000) | +----+--------+-------------------------------------+-----------+ |07 |2.1.3.2.|Usmeritve za razvoj v krajini |(M 1: | | | | |50.000) | +----+--------+-------------------------------------+-----------+ |08 |2.1.3.3.|Usmeritve za določitev namenske rabe |(M 1: | | | |zemljišč in prostorskih izvedbenih |50.000) | | | |pogojev | | +----+--------+-------------------------------------+-----------+
3. Izvedbeni del +----+----------------------------------------------+-----------+ |1 |Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste|M 1: 50.000| +----+----------------------------------------------+-----------+ |2 |Pregledna karta občine s prikazom osnovne |M 1: 25.000| | |namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske | | | |javne infrastrukture | | +----+----------------------------------------------+-----------+ |3 |Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne|M 1: 5.000 | | |oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in | | | |prostorskih izvedbenih pogojev | | +----+----------------------------------------------+-----------+ |4 |Prikaz območij enot urejanja prostora in |M 1: 5.000 | | |prikaz javne gospodarske infrastrukture | | +----+----------------------------------------------+-----------+
4. člen (obvezne priloge OPN) Obvezne priloge vsebujejo:
5. izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije,
6. prikaz stanja prostora,
7. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN,
8. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
9. obrazložitev OPN,
10. povzetek za javnost,
11. okoljsko poročilo.
12. člen (pomen izrazov) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
13. Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja (avtohtona vegetacija).
14. Bruto etažna površina (v nadaljevanju: BEP) objekta je vsota bruto tlorisnih površin vseh etaž, izračunanih po sistemu SIST ISO
16. Dopolnilna dejavnost kmetije je dejavnost, ki je opredeljena v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
17. Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 30 % obstoječe BEP objekta. Dozidava ali nadzidava, večja od 30 % obstoječe BEP, pomeni novogradnjo objekta. Vsaka dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni novogradnjo objekta. Prizidek je treba priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.
18. Dvojček je prostostoječa stanovanjska stavba. Sestavljata ga dve enaki stanovanjski enoti s po enim stanovanjem, ki stojita druga ob drugi (loči ju skupni požarni zid) in imata ločeni gradbeni parceli in ločena vhoda.
19. Enodružinska gradnja je območje prostostoječih stanovanjskih stavb, ki obsegajo do dve stanovanjski enoti v isti stavbi na eni gradbeni parceli.
20. Enostanovanjska stavba je prosto stoječ objekt z enim oziroma največ dvema stanovanjema.
21. Enostaven objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje.
22. Etaža je del stavbe med dvema stropoma, ki ima višino obodnega zidu v najnižjem delu višjo od 1,20 m.
23. Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), nadstropje (1 – eno nadstropje, 2 – dve nadstropji …), mansarda (M).
24. Faktor izrabe gradbene parcele (v nadaljevanju: FI) je razmerje med bruto etažno površino objekta nad terenom in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto etažnih površin objekta se ne upošteva: neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov in odprtih teras. Pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora višja od 1,20 m.
25. Faktor odprtih zelenih površin (v nadaljevanju: FOZP) je razmerje med površino zelenih in tlakovanih odprtih površin, ki so namenjene zunanjemu bivanju in služijo skupni rabi prebivalcev objekta, zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine in površine za uporabo in delovanje objekta (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, ozelenjena parkirišča in prostori za ekološke otoke – zbiralnice nenevarnih odpadkov) ter celotno površino gradbene parcele.
26. Faktor zazidanosti gradbene parcele (v nadaljevanju: FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih nadzemnih delov objekta na zemljišče, vključujoč napušče, nadstreške, balkone in podobne gradbene elemente, ter površino gradbene parcele. V faktor zazidanosti gradbene parcele se štejejo tudi tlorisne projekcije enostavnih in nezahtevnih objektov na gradbeni parceli. V faktor zazidanosti parcele se ne štejejo nepokrita parkirišča.
27. Gospodarska javna infrastruktura (v nadaljevanju: GJI) so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom, ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v skupni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.
28. Gostinski vrt je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata.
29. Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji, oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
30. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del ter obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.
31. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt, oziroma se objekt dozida ali nadzida, in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled.
32. Izkoriščeno podstrešje (v nadaljevanju: Po) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho s kolenčnim zidom do 0,40 m. Osvetlitev prostorov je dopustna z različnimi oblikami strešnih oken in pultnimi okni.
33. Klasična frčada je podaljšek fasadnega zidu v površino strehe, ostali obodni zidovi so pravokotni na fasadni zid. Streha frčade ima sleme pravokotno na fasadni zid, krita je z dvokapnico enakega naklona in z enako kritino kot osnovna streha.
34. Klet (v nadaljevanju: K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol. Klet je vkopan del stavbe, ki na nobeni strani objekta ne sega več kot 1,40 m nad raščen teren in kjer je več kot 50 % bruto volumna vkopanega.
35. Kmetija je oblika kmetijskega gospodarstva, na katerem se eno ali več gospodinjstev ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.
36. Komunalna oprema so objekti, vodi in naprave, ki so sestavni deli okoljske infrastrukture (omrežje za oskrbo s pitno vodo, omrežje za odvajanje in čiščenje odpadne vode, omrežje za ravnanje z odpadki), energetske infrastrukture (omrežje za daljinsko oskrbo s toploto, omrežje za oskrbo z zemeljskim plinom, omrežje za oskrbo z nafto in naftnimi derivati, omrežje za oskrbo z električno energijo, omrežje javne razsvetljave), komunikacijske infrastrukture (omrežje elektronskih komunikacij) in prometne infrastrukture (cestno omrežje, omrežje kolesarskih poti, omrežje pešpoti, železniško omrežje, omrežje zračnih poti, omrežje vodnih poti).
37. Kota pritličja je kota gotovega tlaka pritličja.
38. Mansarda (v nadaljevanju: M) je prostor pod poševno streho, z višino kolenčnega zidu od 0,4 m do največ 1,40 m. Če je kolenčni zid višji, se mansarda šteje za etažo. Osvetlitev prostorov je dopustna z različnimi oblikami strešnih oken, pultnih oken in frčad.
39. Mestotvorne dejavnosti, funkcije: poslovne in storitvene dejavnosti, trgovina in vse družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura, športne dejavnosti ipd.).
40. Nadomestna gradnja je izvedba del, ko se na stavbišču poprej odstranjenega objekta zgradi nov objekt enakih dimenzij.
41. Neizkoriščeno podstrešje je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod streho. Ti prostori ne služijo dejavnostim oziroma namembnosti objekta.
42. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja.
43. Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem ni stanovanjskih površin.
44. Nezahteven objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt.
45. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.
46. Odprte zelene površine so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge zelene ureditve za potrebe prebivalcev.
47. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se na zemljišču vzpostavi prejšnje stanje.
48. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.
49. Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur na dan, pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje.
50. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
51. Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila odloka; če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
52. Prenova objekta obsega vzdrževalna dela in rekonstrukcijo objekta z namenom vzpostavitve želenega stanja.
53. Pritličje (v nadaljevanju: P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad raščenim terenom ali največ 1,40 m nad njim. V primeru, da se stavba nahaja na nagnjenem terenu, je pritličje etaža, ki je lahko delno ali popolnoma vkopana z do treh strani in vsaj na eni strani objekta presega višino 1,40 m nad raščenim terenom.
54. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: PGD) je določen z veljavnim zakonom s področja graditve objektov.
55. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
56. Regulacijske linije ločujejo obstoječe in predvidene odprte ali grajene (javne) površine od površin v zasebni lasti, in sicer so regulacijske linije: – regulacijske linije drevoredov (v nadaljevanju: RL), ki določajo linije drevoredov, – gradbene linije (v nadaljevanju: GL), ki predstavljajo linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej liniji, – gradbene meje (v nadaljevanju: GM), ki določajo linije, katerih novozgrajeni objekt ne sme presegati, lahko pa se jih dotika ali pa je odmaknjen od njih v notranjost gradbene parcele.
57. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se velikost bistveno ne spremeni, spreminjajo pa se objektovi konstrukcijski elementi in zmogljivost ter se izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kot 10 %.
58. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta. Za 1,50 m ga lahko presegata dimnik in zaključek instalacijskega bloka.
59. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.
60. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % bruto etažnih površin namenjenih bivanju.
61. Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
62. Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa.
63. Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
64. Urbana oprema: – nadkrita čakalnica na avtobusnem, železniškem, tramvajskem in taksi postajališču, če je njena tlorisna površina do 15 m², višina nadstreška pa do 4 m, merjeno od terena do kapa; – javna kolesarnica z nadstreškom, če je njena tlorisna površina do 15 m², višina nadstreška pa do 4 m, merjeno od terena do kapa; – javna telefonska govorilnica, to je tipska oziroma montažna hišica ali na zid pritrjen nadstrešek, s tlorisno površino do 10 m², s telefonskim aparatom ali drugo terminalsko opremo, namenjeno javnim telekomunikacijskim storitvam, vključno z brezžičnim širokopasovnim lokalnim omrežjem; – skulptura in druga prostorska inštalacija, če je njena tlorisna površina do 100 m², višina pa do 4 m nad terenom; – montažna sanitarna enota, ki je lahko tudi v zabojniku, če je njegova tlorisna površina do 20 m², višina pa do 4 m; – otroško igrišče, če je njegova tlorisna površina do 500 m²; – obešanka na drogu javne razsvetljave z največjo površino ene strani 2 m².
65. Varovalni koridor vodov in naprav komunalne infrastrukture obsega prostor, v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
66. Varovalni pas prometne in komunalne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
67. Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekt s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
68. Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri do najvišje točke na slemenu oziroma na strehi objekta.
69. Višinski poudarek je oznaka za objekt, ki zaradi svoje višine izrazito izstopa iz okolice. Zaradi svoje vidnosti višinski poudarek oblikuje silhueto mesta. Višinski poudarki se praviloma umestijo na območje mestnih vpadnic, na križišča pomembnejših mestnih cest, v mestna središča in na posamezna večja zaključena mestna območja.
70. Vodno zemljišče celinskih voda je zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna, zaradi česar se oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem.
71. Vrstna hiša je niz stanovanjskih stavb z enim stanovanjem, ki se medsebojno stikajo z dvema fasadama in so zgrajene v nizu najmanj treh enot zaporedno.
72. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist.
73. Vzdrževanje zelenih površin je urejanje, omejeno na ohranjanje značilnosti posamezne zelene površine; v okviru vzdrževanja je možna nadomestitev urbane opreme in rastlin.
74. Začasni objekt je lahko: – odprti sezonski gostinski vrt (kot posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata), – kiosk oziroma tipski zabojnik, – pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru (do 500,00 m² z višino najvišje točke 6,00 m), – oder z nadstreškom (sestavljen iz montažnih elementov), – cirkus (če so šotor in drugi objekti montažni), – začasna tribuna za gledalce na prostem – oziroma proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti. Začasni objekt je treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen, najpozneje pa v šestih mesecih od začetka gradnje. Po odstranitvi je treba na zemljišču, na katerem je bil zgrajen, vzpostaviti prvotno stanje.
75. Zakonito zgrajeni objekt je objekt, za gradnjo katerega je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje.
76. Zbiralnica odpadkov je posebej urejen in opremljen pokrit ali nepokrit prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij (praviloma stekla, papirja in embalaže), ki jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza odpadkov.
77. Zbirni center je posebej urejen in opremljen pokrit prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, ki jih povzročitelji iz gospodinjstev lahko prepuščajo izvajalcu frakcij, ki jih le-ta sam prevzame v zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema frakcij odpadne embalaže ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se le-te tudi začasno skladiščijo.
78. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem. Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja, graditve objektov in državne statistike.
79. Strateški del OPN občine Škofja Loka 2.
80. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
81. člen (medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin) Občina Škofja Loka je povezana z območji sosednjih občin na naslednjih področjih: – varstvo vodnih virov, oskrba s pitno vodo in varstvo pred visokimi vodami (občine Gorenja vas - Poljane, Kranj, Železniki), – reševanje dispozicije komunalnih odpadkov z občinami funkcijske regije Gorenjske, – reševanje primestnega javnega prometa (občine Ljubljana, Medvode, Kranj, Gorenja vas - Poljane, Železniki), – umeščanje regionalnih kolesarskih povezav (občine Medvode, Kranj, Gorenja vas - Poljane, Železniki), – urejanje rekreacijskih površin smučišča Stari vrh (občina Gorenja vas - Poljane), – urejanje novih cestnih povezav proti Kranju (občina Kranj), – urejanje cest v okviru četrte prioritetne razvojne osi predvidene modernizacije državnega cestnega omrežja, – priključevanje škofjeloške regije na državni avtocestni sistem.
82. člen (cilji prostorskega razvoja občine)

(1)Cilji prostorskega razvoja so opredeljeni z upoštevanjem stanja, teženj v prostoru z namenom razreševanja obstoječih in pričakovanih prostorskih problemov v občini ter preusmeritve negativnih teženj in doseganja večje stopnje urejenosti v prostoru.

(2)Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja: – Skladen in vzdržen prostorski razvoj Občine Škofja Loka po načelih trajnostnega razvoja v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami. – Sodelovanje s sosednjimi občinami in vladnimi organi ter ustanovami pri prostorskem razvoju, razvoju infrastrukture regionalnega ali državnega pomena ter izvajanju varstvenih režimov. – Usmerjanje prostorskega razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in zahtevami s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine. – Razvoj poselitve in dejavnosti se prednostno usmerja na območje Škofje Loke, pomembnejšega lokalnega središča in lokalnih središč. Za razvoj se prednostno izkorišča nezadostno in neprimerno izkoriščene obstoječe površine. Za krepitev vloge Škofje Loke, pomembnejšega lokalnega središča in lokalnih središč se zagotavljajo tudi nove površine, ki bodo prispevale h krepitvi urbane strukture naselij. – Racionalen in učinkovit prostorski razvoj, ki obsega usmerjanje dejavnosti v prostor na način, da se zagotovijo največji pozitivni učinki za razvoj ter zagotavljanje racionalne rabe prostora in izboljševanje negativnih stanj v prostoru. – Gospodarske dejavnosti se razvijajo na območjih, na katerih glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti za njihov razvoj. Večje gospodarske cone se v prihodnjem gospodarskem razvoju koncentrirajo na območju Škofje Loke v navezavi na obstoječi in predvideni sistem obvoznih in povezovalnih cest. V drugih naseljih se gospodarske dejavnosti razvijajo glede na prostorske možnosti, prometno dostopnost in infrastrukturno opremo prostora. Gospodarske dejavnosti se prednostno razvijajo v okviru urejenih gospodarskih con, kamor se postopoma selijo iz naselij, v katerih so moteče za bivanje in družbene dejavnosti. – Zaustavitev procesov zaraščanja in vzdrževanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti podeželskega prostora in kmetijske proizvodnje ter spodbujanje okolju prijaznejše kmetijske pridelave. – Kakovosten razvoj gozdnih površin ob povezovanju interesov gozdarstva, lastnikov gozdov in prostorskega urejanja. – Prizadevanje za kvaliteten razvoj in privlačnost naselij ter skladen razvoj celotnega območja Občine Škofja Loka. Prizadevanje za urejanje novega in izboljšanje kakovosti obstoječega javnega prostora v naseljih, urejanje površin za pešce in kolesarje, izboljšanje kvalitete javnih površin, poenotenje urbane opreme, označevalnih sistemov ter oglasnih panojev. V povezavi z utrjevanjem identitete krajev in urejanjem javnega prostora se izvaja tudi ukrepe za dvig kakovosti ureditev na zasebnih zemljiščih. – Prizadevanje za razvoj, izboljšave in vzdrževanje prometnega omrežja na vseh območjih z izgradnjo obvoznic Škofje Loke in nove cestne povezave proti Kranju, Ljubljani in avtocestnemu omrežju je ena izmed pomembnejših nalog občine. – Prizadevanje za izgradnjo ter izboljšanje komunalne infrastrukture. Komunalno se opremlja vsa zemljišča znotraj poselitvenih območij. – Usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih ogrožajo naravne ali druge nesreče, ter preusmerjanje obstoječih dejavnosti izven območij, ki so ogrožena zaradi naravnih ali drugih nesreč. – Omogočanje dostopnosti do osnovnih storitev za vse prebivalce občine.

(3)Cilji na področju poselitve: – Prostorski razvoj poselitve se načrtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. – Z razvojem naselij se ne sme slabšati kakovost življenjskega okolja in se morajo v čim večji meri ohranjati zelene površine naselja. Širitev naselja je dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen. Širitev naselja je treba prvenstveno usmerjati na zemljišča, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih virov, ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine manj pomembna in so funkcionalno povezana z obstoječim naseljem. – Razpršena gradnja se ne širi. Obstoječa območja razpršene gradnje se sanira. – Območja avtohtone razpršene poselitve se širi za potrebe ohranjanja osnovne dejavnosti v prostoru in se jo ohranja kot značilnost poselitve. – V naseljih, ki se po tipologiji uvrščajo med avtohtona razložena naselja s pripadajočimi zaselki in predstavljajo avtohtono razpršeno poselitev s centralno funkcijo v omrežju naselij, so dopustne posamezne manjše širitve območja avtohtone razpršene poselitve za potrebe lokalnega prebivalstva. – Omogoča se prostorsko širitev hribovskih in perspektivnih kmetij izven ureditvenih območij naselij, in sicer v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine. – Kot središče regionalnega pomena in občinsko središče se bo prednostno razvijalo mesto Škofja Loka z zagotavljanjem prostorskih pogojev za razvoj ustreznih dejavnosti, tako da se centralne dejavnosti prednostno umeščajo v mestno jedro in v njegovo neposredno bližino. – Novo poselitev se praviloma usmerja le na komunalno zadostno opremljena, nepozidana zemljišča strnjenih kompleksov znotraj obstoječih naselij.

(4)Pri načrtovanju in usmerjanju razvoja poselitve bo občina: – zagotavljala površine za skladen in trajnosten dolgoročen prostorski razvoj naselij, za potrebe zaposlitve in bivanja, – zagotavljala površine in druge pogoje za gospodarski razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest, predvsem tehnološko zahtevnejših programov in ekološko sprejemljivih posegov, – spodbujala vse vrste stanovanjske gradnje (neprofitna in profitna stanovanja) z zagotavljanjem ustreznih površin in javne infrastrukture za zadovoljevanje lokalnih stanovanjskih potreb, predvsem na območju Škofje Loke in v lokalnih središčih, – spodbujala reurbanizacijo in prenovo degradiranih območij v naseljih, – spodbujala prenove mestnega jedra, vaških jeder in drugih območij kulturne dediščine skladno z vrednotami ohranjanja kulturne dediščine, – zagotavljala površine za dolgoročni razvoj visokega in višjega šolstva, – zagotavljala površine za razvijanje lokalnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti v razvijajočih se območjih poselitve, – spodbujala trajnostni razvoj v turizmu, predvsem izboljšanje kakovosti in dopolnjevanje obstoječe turistične infrastrukture, – omejevala gradnjo velikih nakupovalnih središč na obrobju mesta in v lokalnih središčih, ki bi škodila razvoju mesta, – izboljševala bivalne in delovne razmere na vseh območjih, – izboljševala urejenost obstoječih in novih javnih površin naselij in njihovo opremo, – izboljševala razmere za šport in rekreacijo, – zagotavljala ustrezne javne površine za različno javno rabo, – spodbujala ohranjanje in razvoj kulturne raznovrstnosti kot osnove za kakovostno nacionalno prostorsko prepoznavnost, kvalitetno bivalno okolje in socialno vključenost, – spodbujala rabo obnovljivih virov energije, učinkovito rabo energije z energetsko varčnimi oblikami gradnje in celovito energetsko sanacijo obstoječih stanovanjskih stavb.

(5)Cilji na področju gospodarske javne infrastrukture: – Sanacija obstoječe komunalne infrastrukture na obstoječih poselitvenih območjih z gradnjo nove ali s posodobitvijo obstoječe javne infrastrukture, pospeševanje sanacije obstoječih greznic z vgrajevanjem malih komunalnih čistilnih naprav na območjih, kjer se javno kanalizacijsko omrežje ne bo gradilo ter celovita infrastrukturna ureditev novih območij poselitve. – Spodbujanje širitve plinifikacije znotraj obstoječih poselitvenih območij ter dolgoročno zagotavljanje pogojev za zagotovitev oskrbe s plinom iz samostojnega kraka prenosnega plinovoda (Medvode–Reteče–Trata). – Izboljšanje prometnih razmer in razvoj javnega prometa na območju Škofje Loke z zagotovitvijo prostorov za postajališča, ureditvijo prestopnih točk in ureditvijo obračališč za avtobuse. – Zagotovitev ustreznih prostorov za razvijanje sistema parkiraj in se pelji v naseljih ob železniški progi Jesenice–Ljubljana. – Razvijanje kolesarskih povezav in pešpoti med posameznimi območji aktivnosti (kulturnimi, športno-rekreacijskimi, izobraževalnimi, upravnimi, stanovanjskimi itd.). – Izgradnja južne in severne obvoznice Škofje Loke. – Umestitev nove prometne povezave proti Kranju, Ljubljani in avtocestnemu sistemu izven obstoječih poselitvenih območij. – Izgradnja drugega tira železniške proge Ljubljana–Kranj (nova železniška proga Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana).

(6)Cilji na področju krajine: – Spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja. – Ohranjanje pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo. – Smotrna raba prostora za urbanizacijo in nadzor nad širjenjem urbanih območij. – Zagotavljanje ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom. – Vzpostavitev omrežja posebnih varstvenih območij in zavarovanih območij. – Sonaravno gospodarjenje z naravnimi viri. – Upravljanje in razvoj krajinskih potencialov. – Varovanje obvodnega prostora pred neskladnimi posegi. 2.2. Zasnova prostorskega razvoja občine 7. člen

(1)Osnovni pogoj za skladnejši razvoj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humane pogoje za življenje v občinskem središču in ostalih naseljih, smotrno organizacijo in razvoj vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot.

(2)Zasnova prostorskega razvoja občine je prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.1.: Zasnova prostorskega razvoja (M 1:50.000). 8. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)Prednostno se bo razvijalo območje mesta Škofja Loka kot nosilca prostorskega razvoja občine z zaledjem. Prostorski razvoj bo usmerjen v večji meri v samo mesto in z njim funkcijsko povezana naselja s prenovo, zgoščevanjem in prestrukturiranjem obstoječih poselitvenih površin ter širitvami na nove površine, predvsem za potrebe razvoja posameznih dejavnosti.

(2)Pomembnejše lokalno središče Reteče z Gorenjo vasjo se bo krepilo z notranjim zgoščevanjem obstoječih površin, širitvami za potrebe razvoja centralnih in družbenih dejavnosti in ureditve prometa.

(3)Lokalna oskrbna središča (Bukovščica, Bukovica, Sv. Lenart ter Brode - Gabrk) se bodo intenzivneje krepila in razvijala tam, kjer se poleg notranjega zgoščevanja zagotavlja širitve za potrebe posameznih dejavnosti.

(4)Ostala naselja se usmerjajo v zgoščevanje obstoječih površin in širitve za potrebe opravljanja kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Razvija se jih predvsem z nadomestno ali dopolnilno gradnjo v sklopu obstoječih gradbenih parcel ali, če ni drugih možnosti, ob njihovem robu. 9. člen (prednostna območja za razvoj turizma in rekreacije)

(1)Občina Škofja Loka bo postala uveljavljeno in prepoznavno turistično območje z razvojem v širšem prostoru in navezavo na širša regijska jedrna turistična območja Gorenjske in Ljubljanske urbane regije.

(2)Občina bo turizem in rekreacijo v prostoru usmerjala tako, da bodo ob upoštevanju razvojnih možnosti in potreb dejavnosti ohranjene naravne in kulturne kakovosti prostora.

(3)Glede na razvojne možnosti in potrebe se v Občini Škofja Loka oblikujejo naslednja turistično-rekreacijska razvojna območja: – mesto Škofja Loka se razvije v glavno jedrno turistično območje občine z vzpostavitvijo kulturnega, mestnega in kongresnega turizma v navezavi s turistično-rekreativnim zaledjem mesta (območje Lubnik, območje Ožbolt – Sveta Barbara, območje Križna gora, območje Crngrob, območje Reteške loke in območje vsakodnevne rekreacije prebivalcev mesta Škofja Loka), – območje Stari vrh s smučiščem se razvija kot drugo večje turistično rekreativno jedro občine, – območje turizma – Visoko pri Poljanah. 10. člen (prednostna območja za razvoj dejavnosti v krajini, prednostna območja za razvoj kmetijstva)

(1)Občina bo ohranjala kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbujala kmetijsko rabo zemljišč zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine.

(2)Kmetijska zemljišča se razvrščajo v skupine glede na ustreznost teh zemljišč za kmetijsko pridelavo. Zasnova kmetijskih površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljišča, ki so notranje členjena na območja z omejitvami zaradi varovanih naravnih vrednot, kulturne dediščine, obrambe ali škodljivega delovanja voda ter vodovarstvenih območij virov pitne vode.

(3)Glede na pridelovalni potencial kmetijskih zemljišč se razvoj intenzivnega kmetijstva usmerja na ravninski svet Sorškega polja, kjer so za to ustrezni pogoji.

(4)Na območjih kmetijskih zemljišč z močno izraženimi dediščinskimi omejitvami (kulturna krajina) se spodbuja tradicionalna kmetijska raba zaradi ohranjanja kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine, preprečevanja zaraščanja, ohranjanja biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot. Takšna območja so: dolina Poljanske Sore, dolina Selške Sore, razgibano obrobje Sorškega polja, Krancelj, Križna gora.

(5)Na območjih s slabšimi pridelovalnimi razmerami v Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju (hribovita, strma in slabše dostopna območja) se bo spodbujalo kmetijsko rabo v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske dejavnosti. Na kmetijah se razvija dopolnilne dejavnosti in trajnostno naravnani turizem, kmetijstvo se preusmerja v integrirano in ekološko pridelavo. 11. člen (prednostna območja za razvoj gozdarstva)

(1)Občina bo ohranjala gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja, niso dopustni.

(2)Območje z osnovno namensko rabo gozd je razdeljeno na naslednja območja s podrobnejšo namensko rabo. – Gozdni rezervati (Zminec) so prepuščeni naravnemu razvoju. V njih niso dovoljeni posegi v prostor, gozdnovarstvena in gojitvena dela, gradnja prometnic in izkoriščanje ter raba gozdov. – V varovalnih gozdovih, v gozdovih s posebnim namenom in v gozdovih z ekološkimi ter socialnimi funkcijami so dopustni le posegi in dejavnosti za namensko gospodarjenje s temi območji. Izjemoma so dopustni posegi za gospodarsko infrastrukturo, če ne ogrožajo ali onemogočajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov. – Večnamenski gozdovi so namenjeni predvsem gospodarskemu izkoriščanju gozdov. V njih je dovoljeno izvajati dejavnosti s področja gozdarstva in posegati v prostor v skladu s predpisi.

(3)Pri načrtovanju površin osnovnih namenskih rab stanovanj, proizvodnih dejavnosti in ostalih vrst rab, v katerih so prisotni bivalni, gospodarski, infrastrukturni ali športni objekti, vzdolž površin obstoječe osnovne namenske rabe gozd, je treba vzdolž površin osnovne namenske rabe gozd načrtno predvideti tudi varnostno-oskrbni pas, ki zagotavlja predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi gozda, hkrati pa omogoča dostop do gozda. 12. člen (omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij)

(1)Občina Škofja Loka bo razvijala policentrično omrežje naselij v okviru občine in regije. Razvijalo se bo omrežje ustrezno opremljenih središč, ki so generator razvoja svojega zaledja, ki omogočajo vsem prebivalcem udobno, cenovno ugodno, varno in okoljsko sprejemljivo dostopnost do javnih funkcij, delovnih mest, storitev in znanja.

(2)Glede na vlogo v omrežju naselij Občine Škofja Loka se bodo naselja razvrščala v naslednje kategorije središč: +----------------------+----------------------------------------+ |Vloga/rang naselja |Naselje | +----------------------+----------------------------------------+ |Središče regionalnega |Škofja Loka s funkcionalno povezanimi | |pomena/občinsko |naselji: Stara Loka, Virlog, Vešter, | |središče – urbano |Vincarje, Binkelj, Trnje, Grenc, | |naselje |Virmaše, Trata, Sv. Duh, Forme, Puštal | | |in zaselek Zabrajde | +----------------------+----------------------------------------+ |Pomembnejše lokalno |Reteče z Gorenjo vasjo | |središče – urbano | | |naselje | | +----------------------+----------------------------------------+ |Lokalno središče – |Bukovščica, Bukovica, Sv. Lenart, Brode | |podeželsko naselje |– Gabrk | +----------------------+----------------------------------------+ |Ostala naselja |Bodovlje, Dorfarje, Godešič, Log nad | | |Škofjo Loko, Na Logu, Pevno, Praprotno, | | |Pungert, Suha, Breznica pod Lubnikom, | | |Draga, Gabrovo, Gosteče, Knape, Križna | | |Gora, Lipica, Moškrin, Sv. Tomaž, | | |Zgornja Luša, Ševlje, Hosta, Zminec, | | |Bukov Vrh nad Visokim, Crngrob Sv. | | |Florijan nad Škofjo Loko, Gabrška Gora, | | |Kovski Vrh, Pozirno, Podpulfrca, Rovte | | |v Selški dolini, Sopotnica, Staniše, | | |Stirpnik, Sv. Ožbolt, Sv. Petra Hrib, | | |Spodnja Luša, Strmica, Sv. Barbara, | | |Valterski Vrh, Visoko pri Poljanah, | | |Papirnica, Sv. Andrej | +----------------------+----------------------------------------+ 13. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja)

(1)Obstoječa temeljna smer prometnega povezovanja naselij v regiji je Ljubljana–Škofja Loka–Kranj, Ljubljana–Škofja Loka–Železniki preko Petrovega Brda na severno Primorsko ter Ljubljana–Škofja Loka–Gorenja vas preko Cerknega na severno Primorsko ter prek Žirov na Notranjsko.

(2)Čez območje Občine Škofja Loka poteka četrta prioritetna razvojna os predvidene modernizacije državnega cestnega omrežja, ki poteka od mejnega prehoda z Italijo, torej od Robiča, preko Kobarida in Tolmina do Cerknega, kjer se skozi predor usmeri proti Hotavljam. Nato se nadaljuje po Poljanski dolini do Škofje Loke in zaključi na Jeprci.

(3)Ostala naselja so navezana na osnovno omrežje z lokalnim cestnim omrežjem.

(4)Občina Škofja Loka nima neposredne navezave na državno avtocestno omrežje.

(5)Železnica poteka po robu občine na Sorškem polju in ima glavno postajo Škofja Loka na Trati ter postajališče v Retečah in predstavlja povezavo z Ljubljano in Kranjem.

(6)Pri povezovanju v občini in z drugimi območji se bo pospeševal javni cestni in železniški promet.

(7)Razvijalo se bo omrežja kolesarskih poti in pešpoti. 14. člen (druga za občino pomembna območja)

(1)Ohranjanje območij prepoznavnih naravnih kvalitet.

(2)Glede na kulturno in simbolno prepoznavnost določenega zaključenega območja, ki temelji na prisotnosti in številu oziroma gostoti prvin prepoznavnosti in izjemnosti, pa tudi že uveljavljenih kategorijah varstva kulturnih krajin ali naravnih vrednot s simbolnimi pomeni ali ima pomembno vlogo v mentalni sliki prostora, so v Občini Škofja Loka naslednja posebna območja prepoznavnosti:

1. Območja regionalne prepoznavnosti: – Križna gora, – Kamnitnik, – Dobrave, – dolina Poljanske Sore, – Krancelj in Stari grad, – dolina spodnje Selške Sore, – Reteške loke.
2. Območja lokalne prepoznavnosti: – Lubnik, – parcelacija na Sorškem polju, – Sora (vodni in obvodni prostor), – celki v Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju.
3. Kot območja prepoznavnih naravnih kvalitet se smatrajo tudi: – območja nižinskih gozdov na Sorškem polju z zaledjem, – potoki Suha, Hrastnica, Sovpat, Virloški potok, Dragobaški potok, Črnovški potok, Udečkarica, – Moškrinska grapa, Potoška grapa (zgornji tok), Sopotniška grapa, Bodoljska grapa.
4. Prvine, ki so pomembne za prepoznavnost škofjeloškega prostora, so naravne in ustvarjene: strma pobočja, grape in grebeni, sklenjena gozdna območja, vodna in obvodna krajina (terase, obrežno rastje, poplavne loke, prodišča), dobrave, ostanki ravninskega gozda, kmetijski svet na grebenih in prisojnih pobočjih, kmetijski svet, obdan z gozdom (celki), drobno členjena kmetijska krajina ravnin z značilno poljsko razdelitvijo na proge, mozaična kmetijska krajina razgibanega obrobja ravnine, visokodebelni sadovnjaki ob naseljih, omejki in živice, cerkve na lokalnih vrhovih in pobočjih.
5. Območja, kjer so v veliki meri še ohranjene prepoznavne grajene kvalitete območja, so: – območje Breznice pod Lubnikom, Visokega, Križne Gore, – med tovrstna območja se uvrščajo še vsa tista območja, ki imajo izjemno doživljajsko in identifikacijsko vrednost.
6. Kot grajena kvaliteta se smatrajo: – Stara Loka, – staro mestno jedro z gradom, – deli Puštala, – Breznica pod Lubnikom, – Brode (vaško jedro), – Lipica.

(3)Usmeritve za varstvo in vključevanje kulturne dediščine: – Prostorski razvoj občine se usmerja v varovanje območij prepoznavnih grajenih kvalitet, celostno varstvo kulturne dediščine, značilno naselbinsko, arhitekturno tipologijo in morfologijo. Dediščino se vključuje v razvoj turizma. Objekte in območja kulturne dediščine se ureja skladno z usmeritvami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. – Pri izdelavi izvedbenih aktov se upošteva sprejete režime in usmeritve, ki so navedeni v strokovnih podlagah za kulturno dediščino. Strokovne podlage so sestavni del obveznih prilog tega dokumenta. – Pri zasnovi razmestitve dejavnosti v prostoru je treba upoštevati vse zvrsti kulturne dediščine. Kulturno dediščino je treba v največji možni meri varovati na mestu samem. Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili kulturno dediščino, niso dovoljeni. – Na območjih arheološke dediščine se pred destruktivnimi posegi in rabami (izkopi, nasipi, rigolanje, gradnje različnih objektov itd.) varuje zlasti arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami ter prostorski in vsebinski kontekst najdišča. Arheološko dediščino je treba pri načrtovanju prostorske rabe varovati v celoti. Raba tal na arheoloških območjih mora v prvi vrsti zagotavljati nepoškodovanost podzemnih ostalin, zato se novi posegi znanim arheološkim najdiščem načeloma izogibajo. – Pri objektih stavbne dediščine se varuje zlasti: tlorisna in višinska zasnova, gradivo, oblikovanost zunanjščine (arhitekturno členitev, strešine, kritino, barvo itd.), komunikacijsko in infrastrukturno navezavo, ožjo okolico z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin ter odnos do drugih objektov na parceli in do drugih stavb. Varuje se tudi širša okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru, brez motečih prvin. – Pri objektih memorialne dediščine se varuje zlasti avtentičnost lokacije, materialno substanco in fizično pojavnost objekta ter vsebinski prostorski kontekst območja z okolico. – Na območjih vrtnoarhitekturne dediščine se varuje zlasti kompozicija zasnove in strukturne poteze, kulturne (grajeni objekti, skulpture, parkovna oprema) in naravne (vegetacija, voda, relief) sestavine ter podoba v širšem prostoru in funkcijske navezave na okoliški prostor. Vrtnoarhitekturna dediščina potrebuje stalno vzdrževanje. – Na območjih dediščinske kulturne krajine se varuje zlasti krajinsko zgradbo (naravne in kulturne prvine), ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini, tipologijo krajinskih prvin ter povezavo s stavbno in naselbinsko dediščino. – Poleg objekta dediščine se varuje tudi okolica varovane kulturne dediščine oziroma njeno vplivno območje, ki je določeno z zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika. Nove rabe v vplivnem območju načeloma niso dopustne, kar posebej velja za pomembnejšo kulturno dediščino.

(4)Usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti: – Kot območja z naravnimi kakovostmi se štejejo: zavarovana območja, območja, predlagana za zavarovanje, naravne vrednote, ekološko pomembna območja, habitatni tipi in posebna varstvena območja (Natura 2000) ter tudi druga, manjša, pretežno naravno ohranjena območja. – Na območjih naravnih kakovosti krajine v občini je treba zagotavljati ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot. – V Občini Škofja Loka je 13 zavarovanih območij, ki so vsa kategorizirana kot naravni spomeniki. Med njimi so območja podzemeljskih vrednot (Lubniška jama in Kevdrc; Marijino brezno, Migutovo brezno in Gipsova jama), del reke Sore s pritoki in terasami, Hudičeva brv (tesen v ploščatih apnencih), grajski park z lipovim drevoredom ter več zavarovanih dreves, skupin dreves in drevoredov v občini. Največ zavarovanih območij je v naselju Škofja Loka, zlasti v njenem starem mestnem jedru. Naravni spomeniki v urbani krajini so posebej vredne krajinsko-ekološke prvine, ki imajo poleg značilnosti, zaradi katerih so varovani z naravovarstvenim statusom, še posebej poudarjeno ekološko, socialno in strukturno funkcijo, zato je ravnanje s tem prostorom še toliko bolj občutljivo. – Za zavarovanje so predlagana štiri območja: Sovpat, Reteške loke, Škofja Loka – hrastov gozd in Reteče – del opuščene gramoznice. – Na območju Občine Škofja Loka je več evidentiranih območij naravnih vrednot državnega ali lokalnega pomena. Pojavljajo se številne zvrsti naravnih vrednot: površinska geomorfološka, geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna in oblikovana naravna vrednota. – Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. – Habitatni tipi se v ugodnem stanju ohranjajo tako, da se ohranja ugodno stanje za habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji. – Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so možni vsi posegi in dejavnosti, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranjajo naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. – Na območjih Nature 2000 se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri: – ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, – ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo, – ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali, – ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst ter omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena. – Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. – Na območja Nature 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov. 15. člen (urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt) Za celostno urejanje prostora ter učinkovito uresničevanje razvojnih ciljev je izdelan urbanistični načrt za: – širše območje mesta Škofja Loka, – območje naselja Reteče z Gorenjo vasjo. 2.3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra 16. člen (razvoj gospodarske javne infrastrukture)

(1)Infrastrukturna omrežja se bodo razvijala skladno s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja dobra infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo ter izboljševala tako, da se bo preprečilo onesnaževanje in zmanjševalo obremenjevanje vodotokov in drugih naravnih vrednot.

(2)Na območjih stavbnih zemljišč, ki so predvidena za bodoče novo opremljanje in preurejanje, se teži k predhodni celoviti ureditvi prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter zvez.

(3)Obnova infrastrukturne opreme bo izvajana po načelu celovite opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnove) se morajo istočasno obnoviti vsi obstoječi ali na novo zgraditi potrebni vodi in naprave infrastrukture za posamezni odsek ali območje.

(4)Praviloma naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih.

(5)Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor treba upoštevati sprejete varovane koridorje in predpisane varovalne pasove ter zakonite pogoje upravljavcev posameznih objektov in naprav javne infrastrukture.

(6)Opremljanje stavbnih zemljišč za gradnjo se izvaja na podlagi programa opremljanja. Programe opremljanja se pripravi na podlagi tega prostorskega načrta ali na podlagi OPPN. Program opremljanja mora biti usklajen s sprejetimi državnimi operativnimi programi za posamezna območja. V programu se določi in uskladi gradnjo infrastrukture ter določi roke izgradnje, pogoje priključevanja ter finančne vire za realizacijo gradnje skladno z državnimi in občinskimi predpisi. 17. člen (prometna infrastruktura)

(1)Cestno omrežje – Omrežje državnih cest v občini se bo izboljševalo z rekonstrukcijami posameznih odsekov. – Za boljšo povezavo in razbremenitev prometa skozi mesto Škofja Loka sta predvideni izgradnji južne in severne obvoznice. – Varuje se cestnoprometne koridorje, in sicer proti Kranju in Ljubljani s predvideno prestavitvijo glavne ceste na severni rob naselja Reteče ter navezavo na avtocestno omrežje. – Za povezavo na širšo prometno mrežo, predvsem zaradi razbremenitve tovornega prometa skozi naselja na relaciji Kranj–Škofja Loka–Jeprca, se predvidi nova prometna povezava od naselja Trata oziroma industrijske cone do naselja Meja v Mestni občini Kranj. – Mreža občinskih cest se bo redno vzdrževala in obnavljala. Mreža je dokaj dobro razvita, vendar na več odsekih slabše vzdrževana in ne ustreza zahtevam in standardom predvidenega prometa zaradi omejitev z vidika prostorskih danosti in načina poselitve, kar s povečevanjem prometa povečuje nevarnost prometnih nesreč in prometnih zastojev. – Lokalne ceste in javne poti se uredijo v primeren cestni profil s koridorji za pešce in kolesarje z upoštevanjem prostorskih danosti in kategorizacije cest in poti. Znotraj naselij se promet umirja s primernimi ukrepi.

(2)Železniško omrežje – Železnica poteka po robu občine na Sorškem polju in ima glavno postajo Škofja Loka na Trati ter postajališče v Retečah. Zaradi dislociranosti železniške postaje izven centra občinskega središča oziroma le dveh železniških postaj je železnica premalo izrabljena, večjo uporabo predvsem v potniškem prometu omejuje neustrezna progovna kapaciteta, zato je nujna izgradnja drugega tira železniške proge Ljubljana–Jesenice (nova železniška proga Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana) in rekonstrukcija železniške postaje Škofja Loka, v sklopu katere se uredijo ustrezni dostopi na perone, potrebne prometne in parkirne površine za ureditev prestopa med različnimi načini prevoza potnikov (osebni avtomobili po načelu parkiraj in se pelji, avtobus, taksi, kolo) in tovora (tovorno vozilo). – Predvidena je preureditev postajališča v Retečah z ureditvijo dostopa do postajališča in ureditev mirujočega prometa (parkiranje in ustavljanje osebnih avtomobilov in koles za potrebe prestopa potnikov).

(3)Kolesarske poti in pešpoti – V skladu z usmeritvami iz Strategije prostorskega razvoja RS se varujejo površine za ureditev kolesarskih poti regionalnega pomena iz Kranja in Ljubljane preko Medvod v Poljansko in Selško dolino. – Regionalna oziroma rekreacijska kolesarska mreža poteka: – iz smeri Kranja po lokalnih cestah vzporedno z regionalno cesto Kranj–Škofja Loka, – iz smeri Ljubljane po lokalni cesti Goričane–Hosta–Puštal, – iz smeri Poljan nad Škofjo Loko v največji meri vzporedno z regionalno cesto, – iz smeri Železnikov ob regionalni cesti oziroma ob severni obvoznici. – V okolici Škofje Loke ter v Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju je vzpostavljen sistem kolesarskih poti, ki so namenjene rekreaciji in se povezujejo v krožno transverzalo. Kolesarske površine se uredijo tudi med posameznimi naselji, zlasti v smereh šolskih poti, v ta namen se varujejo potrebni odmiki od obstoječih prometnih površin za dolgoročne ureditve kolesarskih površin. – Za ureditev peš in kolesarskega prometa, ki se odvija po regionalnih in občinskih cestah, se uredijo neprekinjene povezave znotraj naselij ter povezave med naselji, kjer pomembnejše poti prečkajo cesto z gostejšim motornim prometom. Poudarek je na ureditvi ustrezne kolesarske infrastrukture na relaciji Podlubnik–Stari Dvor–železniška postaja–Godešič in Virmaše–Stari Dvor–Lipica.

(4)Javni potniški promet – Za izboljšanje javnega potniškega prometa, ki se odvija po cestnem in železniškem omrežju, se uredijo prestopne točke (postaje, postajališča) med različnimi načini prevoza potnikov (vlak, avtobus, taksi, osebni avtomobil, kolo) in spremljajočimi dejavnostmi (oskrba) in parkirišči (sistem parkiraj in se pelji). Postajališča se z zagotavljanjem ustrezne dostopnosti razporedijo in kakovostno uredijo glede na poselitev.

(5)Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura je prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.2.

1. Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura (M 1:50.000).
2. člen (telekomunikacijska infrastruktura)

(1)Telekomunikacijsko omrežje je v Občini Škofja Loka zadovoljivo urejeno. Na območju Občine Škofja Loka so omogočene storitve klasične telefonije, ISDN, ADSL, interneta, centreksa, modemskih povezav, optičnih povezav, širokopasovnega omrežja ATM. Občina Škofja Loka je pokrita tudi z GSM-signalom. S sistemi zvez se bo nadaljevalo opremljanje vseh naselij, da bi na ta način omogočili kakovostnejše in enakovrednejše pogoje za delo in bivanje.

(2)Na območju Občine Škofja Loka se predvideva izgradnja TK-omrežja s pripadajočimi kabli vseh najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na vseh poselitvenih območjih v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.

(3)Na območju Občine Škofja Loka se nahaja več telefonskih central s pripadajočim medkrajevnim in krajevnim telekomunikacijskim omrežjem v zemeljski in nadzemni obliki.

(4)Na območju Občine Škofja Loka se nahajata dva RTV-oddajnika (Lubnik, Kovski vrh), ki skupaj z RTV-oddajniki v neposredni bližini (Selca, Miklavška gora) ustrezno pokrivata območje Občine Škofja Loka.

(5)Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav operaterjev sta izgrajeni omrežji GSM in UMTS. Bazne postaje različnih operaterjev se bo združevalo v skupne bazne postaje, ki se jih umesti v prostor tako, da ne bodo vizualno izpostavljene ter ne bodo imele negativnih vplivov na okolje.

(6)Pri obnovah cest in ostale infrastrukture se predvidi sočasno gradnjo nove ali posodobitev obstoječe kabelske kanalizacije za omrežje zvez, če za to obstaja prostor in so zagotovljeni vsaj minimalni odmiki med vodi posamezne infrastrukture. 19. člen (energetska infrastruktura)

(1)Električno omrežje – Na območju Občine Škofja Loka se nahajajo naslednji prenosni daljnovodi: – DV 2x400 kV Beričevo–Okroglo, – DV 2x110 kV Kleče–Škofja Loka, Kleče–Okroglo I, – DV 110 kV Kleče–Okroglo II, – DV 110 kV Škofja Loka–Železniki. – Na območju občine je predviden DV 2x400 kV Okroglo–Udine, katerega trasa še ni določena. – Za vse obstoječe prenosne daljnovode je predvidena rekonstrukcija. – Oskrbo z električno energijo je treba v poselitvenih območjih postopno urejati podzemno (v kabelski kanalizaciji). – Na območju Občine Škofja Loka se nahaja razdelilna transformatorska postaja RTP 110/20 kV Škofja Loka 110/10/20 kV, ki je vključena v 110 kV omrežje dvostransko, iz RTP 220/110/35 kV Kleče in RTP 400/110 kV Okroglo. – Distribucijsko omrežje na območju Škofje Loke je skoraj v celoti 20 kV. – Pri nadaljnjem razvoju proizvodnje električne energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije.

(2)Male hidroelektrarne – V Občini Škofja Loka deluje hidroelektrarna HE Škofja Loka ter nekaj malih hidroelektrarn (ki ne prispevajo bistveno k zmanjšanju porabe električne energije iz distribucijskega omrežja). – Na vodotokih se bo lahko gradilo nove energetske objekte, če interes izgradnje ni v nasprotju z načeli varstva voda in narave.

(3)Plinsko omrežje – Na območju Občine Škofja Loka poteka prenosni plinovod Kranj–Škofja Loka, na katerega se navezuje lokalno plinovodno omrežje. – Oskrba s plinom se skladno s predpisi s področja energetike dolgoročno spodbuja na poselitvenih območjih mestnega in primestnega značaja. Spodbuja se povečanje rabe zemeljskega plina kot energenta za ogrevanje in aktiviranje čim večjega števila obstoječih plinskih priključkov. – Širitev plinovodne infrastrukture je predvidena predvsem do naslednjih poselitvenih območij: vzhodni del Trate z obrtno in industrijsko cono ter z vasjo Trata, Pod Plevno, plinifikacija Centralne čistilne naprave Suha, območja Grenca, notranje območje naselij: Virmaše, Sv. Duh, Dorfarje, Kamnitnik, Stara Loka, Trnje in Virlog. Dokonča se plinifikacija Puštala. Območje Reteč, Gorenje vasi in Godešiča se plinificira hkrati z izgradnjo povezave plinovoda od Trate do Medvod. – Za poselitvena območja, ki so oddaljena od obstoječe javne plinovodne mreže, se zemeljski plin predvidi kot alternativni energent. – Kot rezervni vir oskrbe z zemeljskim plinom in za zagotovitev dveh neodvisnih prenosnih oskrbnih poti se zagotovi priključitev obstoječega lokalnega omrežja na magistralni plinovod iz Ljubljane preko Medvod pri Retečah.

(4)Obnovljivi viri energije – Spodbuja se uporabo vseh vrst obnovljivih virov energije: sončne energije, vetra, geotermalne energije, lesne biomase in drugih ob upoštevanju prostorske, okoljske in družbene sprejemljivosti.

(5)Daljinsko ogrevanje – Dolgoročno se predvidi možnost daljinskega ogrevanja na posameznih območjih urbanističnega načrta Škofja Loka.

(6)Zasnova gospodarske javne infrastrukture – energetska infrastruktura je prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.2.4: Zasnova gospodarske javne infrastrukture – energetska infrastruktura (M 1:50.000). 20. člen (infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja)

(1)Vodooskrba – Skladno s predpisi in Generalno rešitvijo oskrbe s pitno vodo, ki so osnova za razvoj občinskega programa oskrbe s pitno vodo, se oskrba z vodo v Občini Škofja Loka na določenih poselitvenih območjih zagotavlja s storitvami javne službe – oskrba z vodo iz javnih vodovodnih sistemov (virov in omrežij), na določenih območjih pa kot lastna oskrba z vodo (sistem oskrbe s pitno vodo iz zasebnih zajetij in po vodovodnih sistemih v zasebni lasti – vaški vodovodi in lastna vodna zajetja), zlasti v razpršenih naseljih. – Na območju Občine Škofja Loka je veliko kvalitetnih vodnih virov. Podtalnica Sorškega polja, območje vrtin na območju Hrastnice in območje črpališča Visoko se varujejo kot strateška zaloga pitne vode.

(2)Odvajanje in čiščenje odpadnih voda – V skladu z Državnim operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017) t. i. aglomeracija Škofja Loka obsega poleg samega mesta še naslednja naselja, ki so bolj ali manj zraščena z njim v urbano celoto: Binkelj, Dorfarje, Forme, Grenc, Hosta, Puštal, Stara Loka, Suha, Sv. Duh, Škofja Loka, Trata, Trnje, Vešter, Vincarje, Virlog in Virmaše. Celotna aglomeracija Škofja Loka mora biti opremljena z javnim kanalizacijskim sistemom (poselitveno območje s številom populacijskih enot, večjim od 15.000). Ponekod se nova opremljenost nanaša le na del naselja, saj je le-to deloma že opremljeno s kanalizacijo. – Centralni kanalizacijski sistem aglomeracije Škofja Loka odvaja odpadno vodo na centralno čistilno napravo. Obstoječa čistilna naprava bo posodobljena. Nov objekt bo obsegal vse potrebne postopke čiščenja (tudi postopek nitrifikacije in denitrifikacije). – Skladno z evropsko doktrino varstva okolja in predpisi varstva okolja je treba obstoječo napravo prilagoditi načinu čiščenja in količini komunalnih odpadnih in padavinskih vod. Za prispevno območje (aglomeracija Škofja Loka) zadošča kapaciteta naprave do 50.000 PE. Na taki napravi se čistijo komunalne vode, ki so vključene v storitev javne službe in še do 30 % industrijskih odpadnih vod. Na posodobljeni čistilni napravi se zagotovi prevzem blata iz komunalne in iz malih komunalnih čistilnih naprav ter grezničnih vod iz obstoječih greznic in obdelava ter čiščenje le-teh. Za čiščenje industrijskih odpadnih vod je treba pospeševati in predpisovati predčiščenje le-teh pred izpustom v javno kanalizacijo oziroma dolgoročno predvideti gradnjo industrijske čistilne naprave. – V skladu z veljavnim Državnim operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017) mora biti aglomeracija Godešič opremljena z javno kanalizacijo do konca leta 2015 (poselitveno območje s številom populacijskih enot med 50 in 2.000 z gostoto obremenjenosti, večjo od 20 PE/ha). – Vse ostale aglomeracije v Občini Škofja Loka so aglomeracije: Reteče, Bodovlje, Zminec, Draga, Gosteče, Pungert, Brode, Gabrk, Log nad Škofjo Loko, Na Logu, Praprotno, Bukovica, Ševlje, Knape, Bukovščica, Križna Gora, Pevno in Sv. Barbara. Investicije za izgradnjo javne kanalizacije z zagotovljenim ustreznim čiščenjem komunalne odpadne vode za navedene aglomeracije se štejejo za skladne z državnim operativnim programom, če so tehnično-tehnološko in ekonomsko upravičene. Ciljna stopnja opremljenosti z javno kanalizacijo ni določena, temveč je odvisna od rezultatov analiz o tehnično-tehnološki in ekonomski upravičenosti. Investicije se zaključijo do konca leta 2017. Zaradi povezanosti v enoten sistem javne kanalizacije se ureditev aglomeracije Reteče opravi v sklopu ureditve aglomeracije Godešič. – Na območjih, kjer objektov ni možno priključiti na centralni kanalizacijski sistem oziroma je gradnja povezav kanalizacijskih sistemov neekonomična, se predvidijo sekundarni (lokalni) kanalizacijski sistemi. Taki sistemi odpadno komunalno vodo zberejo in odvedejo do male komunalne čistilne naprave, kjer se voda pred izpustom v vodotok ali podtalje ustrezno očisti. Če se kanalizacijskih sistemov ne gradi, se odpadna komunalna voda čisti v individualnih malih komunalnih čistilnih napravah. – V sklopu kanalizacijskih sistemov se izvedejo male (lokalne) čistilne naprave, ki so lahko klasične, mehansko-biološke ali rastlinske čistilne naprave, ki so okolju prijaznejše tako v oblikovnem kot krajinskem smislu. – Primerno prečiščene vode se lahko uporablja za potrebe vzpostavitve ločenega sanitarnega sistema.

(3)Ravnanje z odpadki – Občina Škofja Loka je vključena v projekt CERO Gorenjska, v okviru katerega je v skladu z državnim operativnim programom odstranjevanja odpadkov za odlaganje komunalnih odpadkov predvidena gradnja centra za ravnanje z odpadki 1. reda. Predvideno je, da se občina pridruži konceptu regionalnega ravnanja z odpadki in bo odpadke iz gospodinjstev deponirala na regijski deponiji. Do vzpostavitve regijske deponije in centralnega načina ravnanja z odpadki bo Občina Škofja Loka odvažala komunalne odpadke na primerno urejeno deponijo v eno od sosednjih občin oziroma v sosednjo regijo. – Koncept ravnanja z odpadki se izvaja po sistemu ločevanja odpadkov na samem izvoru. Zbiralnice ločenih frakcij (zbiralnica nenevarnih odpadkov) so namenjene zbiranju manjših količin in frakcij ločeno zbranih odpadkov. Na celotnem območju občine je vzpostavljen sistem zbiralnic. Na območju občine že obratuje zbirni center za zbiranje vseh predpisanih ločenih frakcij odpadkov. Poleg obstoječega zbirnega centra v Dragi se dolgoročno uredita še dva zbirna centra komunalnih odpadkov. Zbirna mesta za zbiranje ločenih frakcij (zbiralnice nenevarnih odpadkov) je treba predvideti v vseh novih večjih območjih, namenjenih poselitvi. – V Občini Škofja Loka se uredi odlagališče inertnih odpadkov. Deponiranje gradbenih odpadkov se zagotavlja povezano s sanacijo nelegalnih kopov v skladu z določili predpisov s področja graditve objektov. Možni lokaciji sta območje deponije Draga (severni del območja) in kamnolom Praprotno.

(4)Pokopališka dejavnost – Na pokopališču Lipica se dolgoročno zagotovi prostor za pokope pokojnih celotnega območja mesta Škofja Loka. Na pokopališču Lipica se predvidi tudi prostor, potreben za pokope ob velikih nesrečah. V ta namen se prične z urejanjem območja, ki leži na levi strani potoka Žabnica. – Za ostala pokopališča se predvidi delovanje v obstoječem obsegu z možnostjo širitve (pokopališče Reteče), razen za pokopališča v urbanem območju, kjer se predvidi omejitev pokopov na sedanji obseg pokopališča (pokopališče Stara Loka, staro mestno pokopališče Škofja Loka), dolgoročno pa se predvidi zapiranje tega pokopališča. – Vsa pokopališča v naseljih Občine Škofja Loka morajo imeti zagotovljeno poslovilno vežo za čuvanje umrlih.

(5)Zasnova gospodarske javne infrastrukture – vodooskrba in odvajanja in čiščenja odpadnih voda je prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na kartah št. 2.1.2.2: Zasnova gospodarske javne infrastrukture – vodovodno omrežje (M 1:50.000) in št. 2.1.2.3: Zasnova gospodarske javne infrastrukture – kanalizacijsko omrežje (M 1:50.000). 2.

1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
2. člen (določitev območij naselij) Okvirna območja naselij, ki obsegajo območja obstoječih stavbnih zemljišč in območja predvidenih širitev, so: – Škofja Loka s funkcionalno povezanimi naselji: Stara Loka, Virlog, Vešter, Vincarje, Binkelj, Trnje, Grenc, Virmaše, Trata, Sv. Duh, Forme, Puštal in zaselek Zabrajde, Reteče z Gorenjo vasjo, Bukovščica, Bukovica, Brode, Bodovlje, Dorfarje, Gabrk, Godešič, Log nad Škofjo Loko, Na Logu, Pevno, Praprotno, Pungert, Suha, Breznica pod Lubnikom, Draga, Gabrovo, Gosteče, Knape, Križna Gora, Lipica, Moškrin, Ševlje, Hosta, Zminec, Sv. Tomaž.
3. člen (določitev območij razpršene poselitve) Območja razpršene poselitve v občini so območja v hribovitih predelih z nižjo gostoto prebivalstva kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini. Okvirna območja tovrstne poselitve obsegajo območja samotnih kmetij, celkov, zaselkov, razpršenih, razdrobljenih, raztresenih in razloženih naselij: – Bukov Vrh nad Visokim, Crngrob, Gabrška Gora, Kovski Vrh, Papirnica, Podpulfrca, Pozirno, Rovte v Selški dolini, Sopotnica, Staniše, Stirpnik, Sv. Andrej, Sv. Florijan nad Škofjo Loko, Sv. Lenart, Spodnja Luša, Strmica, Sv. Barbara, Sv. Ožbolt, Sv. Petra Hrib, Valterski Vrh, Visoko pri Poljanah, Zg. Luša. Območja razpršene poselitve tvorijo pretežno objekti, zgrajeni pred letom
5. člen (usmeritve za razvoj naselij)

(1)Razvoj naselij v Občini Škofja Loka se prvenstveno zagotavlja z notranjim razvojem, celovitimi prenovami delov naselij ter sanacijami in prenovami degradiranih območij.

(2)Nova poselitev se usmerja v poselitvena območja urbanih naselij in naselij s funkcijo v omrežju naselij. Prvenstveno se zagotavljata boljša izkoriščenost in kvalitetnejša raba praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, in sicer s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem je treba v naselju zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami ter upoštevati identiteto naselja.

(3)Širitve naselij so dopustne le v primeru, da znotraj naselja ni več primernih zemljišč oziroma prostih objektov za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti.

(4)Širitve naselij so prvenstveno usmerjene v naselja s funkcijo v omrežju naselij. Pri drugih, predvsem podeželskih naseljih, so dopustne zaokrožitve naselij v okviru komunalno opremljenih območij. Območja širitev in zaokrožitev naselij se bo načrtovalo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.

(5)Graditi je treba predvsem na zemljiščih, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo, in sicer tako, da se gradnja načrtuje zunaj ali na robu zaokroženih kmetijskih zemljišč, da se z gradnjo čim manj omejujejo primarna raba kmetijskih zemljišč in možnosti za racionalno uporabo in uvajanje tehnologije pridelovanja ter da se pri načrtovanju poselitve čim bolj varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij.

(6)Pri razvoju naselij se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij se kulturno dediščino obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti.

(7)Razpršena gradnja se ne širi. Obstoječa območja razpršene gradnje se, če je to smiselno, sanira.

(8)Na območjih ostalih naselij in razpršene poselitve se le-ta širijo za potrebe ohranjanja osnovne dejavnosti v prostoru in se ohranjajo kot značilnost poselitve. V naseljih, ki se po tipologiji uvrščajo med avtohtona razložena naselja s pripadajočimi zaselki in predstavljajo avtohtono razpršeno poselitev s centralno funkcijo v omrežju naselij, so dopustne posamezne manjše zapolnitve oziroma morfološke in funkcionalne zaokrožitve za potrebe lokalnega prebivalstva.

(9)Širitve naselij se načrtujejo tako, da se preprečuje zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah.

(10)Novo poselitev se usmerja le na komunalno opremljena, nepozidana zemljišča strnjenih kompleksov znotraj obstoječih naselij.

(11)Osrednjo vlogo bo še naprej imelo občinsko in regionalno središče Škofja Loka in njegovo ureditveno območje s prenovo, zgoščevanjem in prestrukturiranjem obstoječih poselitvenih površin ter širitvami na nove površine, predvsem za potrebe razvoja posameznih dejavnosti (industrije). V mestu se krepi mestno središče z oblikovanjem zunanjega prostora in oživljanjem prvotnih struktur naselja in s spodbujanjem mestotvornih dejavnosti.

(12)V urbana jedra se poleg stanovanjske rabe umešča tudi poslovne, storitvene, trgovske ter družbene dejavnosti.

(13)Intenzivneje se bodo krepila in razvijala pomembnejša lokalna oskrbna središča in lokalna oskrbna središča (Reteče z Gorenjo vasjo, Bukovščica, Bukovica, Sv. Lenart z naselji razpršene poselitve, ki gravitirajo na Sv. Lenart ter Brode - Gabrk), kjer se poleg notranjega zgoščevanja zagotavlja širitve za potrebe dejavnosti. Ohranja se že dosežen nivo družbene infrastrukture v naseljih, dopolnjujejo se centralne in oskrbne dejavnosti, omogoča in pospešuje se razvoj storitvenih dejavnosti (zlasti turistična in gostinska ponudba), pospešuje se turistične ter nastanitvene zmogljivosti v povezavi z razvojem športno-turistične ponudbe.

(14)Ostala naselja se usmerjajo v zgoščevanje obstoječih površin in širitve za potrebe osnovne kmetijske dejavnosti. Vzdržuje se komunalna infrastruktura in spodbuja razvoj, ki bo temeljil na izkoriščanju in varovanju naravnih virov. Osnovne dejavnosti na kmetijah se povezujejo z dopolnilnimi dejavnostmi, turizmom in prodajo kmetijskih izdelkov.

(15)Ohranja se obstoječa poselitev, širitve so dovoljene za potrebe kmetij. Omogočajo se gradnja novih ali nadomestnih kmetij izven strnjenih stanovanjskih območij ter prenova in posodobitev obstoječih funkcionalnih objektov, prav tako se kmetije usposablja za sodobno kmetovanje.

(16)V hribovitih območjih s pretežno razpršeno poselitvijo in značilnim vzorcem razloženih naselij se omogočata bivanje in delo (zagotavljanje zadostnih stavbnih zemljišč za krajevne potrebe).

(17)Avtohtoni poselitveni vzorec zunaj poselitvenih območij, ki prispeva k prepoznavnosti in ohranjenosti kulturne krajine, se ohranja in varuje predvsem: – z obnovo, prenovo ali spremenjeno rabo obstoječih objektov, – z nadomestno gradnjo na način, da se ohranja prvotna namembnost objektov, – z novogradnjo v primeru funkcionalnih zaokrožitev komunalno opremljenega območja.

(18)Območja počitniških objektov se ne širijo. Na območjih kvalitetne stavbne dediščine in razpršene poselitve, kjer se obstoječi objekti opuščajo, je dopustno spremeniti posamezne objekte v počitniške objekte.

(19)Usmeritve za razvoj poselitve in za razvoj naselij so prikazane v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.3.

1. Usmeritve za razvoj poselitve (M 1: 50.000).
2. člen (notranji razvoj in prenove naselij)

(1)Notranji razvoj naselij se zagotavlja na poselitvenih območjih vseh naselij v Občini Škofja Loka. Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe poselitvenih površin je treba upoštevati naslednje usmeritve:

(2)Z zgoščevanjem obstoječih poseljenih površin, namenjenih stanovanjem, in gradnjo na novih nepozidanih površinah, namenjenih stanovanjem, naj se dosega primerne gostote, ki zagotavljajo primerno bivalno okolje. Na obstoječih pozidanih površinah za namen stanovanj, ki so že gosto pozidane, pa se preprečuje pretirano zgoščevanje in umeščanje za okolje motečih dejavnosti in se ohranja obstoječe stanje pozidanosti.

(3)Stanovanjske površine za kompleksno gradnjo različnih gostot so predvidene na območju obstoječih poselitvenih površin mesta Škofja Loka (Kamnitnik).

(4)V Retečah se del obstoječih poselitvenih površin med Retečami in Gorenjo vasjo spremeni v zeleni pas, kjer se ohranja primarna kmetijska raba z namenom ločevanja in ohranjanja identitete obeh naselij.

(5)Izboljšati je treba nivo kakovosti prometne in komunalne infrastrukture, ureditev javnih in zelenih površin ter izboljšati javno opremo teh površin.

(6)Celovito se prenovita: staro mestno jedro Škofje Loke in Stare Loke.

(7)Celovito se prenovi degradirano industrijsko območje tovarne LTH Ulitki, ki se po izselitvi dejavnosti nameni stanovanjski dejavnosti.

(8)Prenavljajo se deli Puštala v Škofji Loki ter vaška jedra Brode, Lipica ter Breznica pod Lubnikom.

(9)Prenavlja se degradirano območje Kapucinsko predmestje z območjem nekdanjih vojašnic, ki se zgosti in prestrukturira, prenovi in poveže s starim mestnim jedrom Škofje Loke. Boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo zemljišč območja se doseže z umeščanjem družbenih in poslovnih dejavnosti ter ureditvijo parkovnih površin.

(10)Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja je treba upoštevati ohranjeno identiteto naselja ali njegovega dela.

(11)Usmeritve za notranji razvoj in prenove naselij so prikazane v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.3.1. Usmeritve za razvoj poselitve (M 1:50.000). 25. člen (območja širitev)

(1)Prostorske možnosti za razvoj dejavnosti bo občina zagotavljala tudi s širitvami in zaokrožitvami naselij. Širitve poselitvenih območij se prvenstveno usmerja v urbana območja: v širše območje Škofje Loke (na podlagi urbanističnega načrta).

(2)Na območju urbanističnega načrta Škofje Loke je predvidena širitev industrije ter umestitev nove severne obvoznice.

(3)Na območju Reteč z Gorenjo vasjo kot pomembnejšega lokalnega središča so predvidene širitve za potrebe ureditve urbanega jedra naselja in umestitve novih prometnih rešitev v naselju.

(4)V ostalih naseljih in naseljih avtohtone razpršene poselitve s funkcijo lokalnega središča: Bukovščica, Bukovica, Sv. Lenart z naselji razpršene poselitve, ki gravitirajo na Sv. Lenart (Zgornja in Spodnja Luša) in Brode - Gabrk so predvidene manjše funkcionalne zaokrožitve za potrebe širitve kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in za potrebe lokalnega prebivalstva.

(5)V ostalih naseljih in območjih razpršene poselitve, ki niso lokalna središča, so dopustne manjše funkcionalne zaokrožitve in zgostitve za potrebe lokalnega prebivalstva.

(6)Nova razpršena gradnja, širitve razpršene gradnje in razraščanje naselij na robovih niso dopustni.

(7)Usmeritve za razvoj poselitve in širitve so prikazane v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.3.

1. Usmeritve za razvoj poselitve (M 1:50.000).
2. člen (usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)V naseljih prevladuje osnovna dejavnost – bivanje.

(2)Stanovanjske dejavnosti: – V naseljih se bodo razvijale z zagotavljanjem stanovanjskih površin za kompleksno gradnjo različnih gostot na območju obstoječih poselitvenih površin aglomeracije Škofja Loka in delno na območju Reteč z Gorenjo vasjo. – V ostalih naseljih se bo stanovanjska dejavnost ohranjala. – Območja počitniških hiš se bodo ohranjala.

(3)Oskrbne in storitvene dejavnosti: – V območja urbanih središč in jeder naselij se umeščajo stanovanjske dejavnosti s prepletom družbenih, gostinskih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti. – Oskrbne in storitvene dejavnosti so umeščene predvsem v občinsko središče – aglomeracijo Škofja Loka, pomembnejše lokalno središče Reteče z Gorenjo vasjo in lokalna središča. Razvijale se bodo skupaj z urejanjem javnih odprtih površin v povezavi s temi dejavnostmi. – Nakupovalna in posebna območja so umeščena na območje aglomeracije Škofja Loka tako, da so lahko prometna dostopna tako z javnim kot osebnim motornim prometom, pa tudi peš in s kolesom (območje Grenca).

(4)Območja družbenih dejavnosti: – Za območja družbenih dejavnosti v občinskem središču in pomembnejšem lokalnem središču (Škofja Loka s povezanimi naselji, Reteče z Gorenjo vasjo) se zagotavlja prostorske možnosti za njihov razvoj, v ostalih naseljih pa se ohranjajo v obstoječem obsegu.

(5)Območja proizvodnih dejavnosti: – Proizvodne dejavnosti se umešča v obstoječe proizvodne in gospodarske cone. Obstoječa območja za industrijske dejavnosti se bodo prestrukturirala in nadalje urejala za potrebe proizvodnih dejavnosti. – Obstoječa industrijska območja za proizvodne dejavnosti se ohranja, predvideva se razširitev območja za proizvodnjo v Škofji Loki. – V Škofji Loki se bodo s širitvijo vzhodno od obstoječe industrijske cone zagotovile nove površine za proizvodne dejavnosti. – Industrijske dejavnosti se umešča v območja za industrijske dejavnosti, ki naj ne bodo neposredno ob stanovanjskih območjih. V primerih zatečenega stanja je treba urediti varovalne in zaščitne zelene površine. – V območja za proizvodnjo se lahko umeščajo različne med seboj združljive rabe in tehnološki parki. V ta območja se ne umešča stanovanj. 27. člen (usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene poselitve in gradnje)

(1)Nova razpršena gradnja, širitve razpršene gradnje in razraščanje naselij na robovih niso dopustni.

(2)Na območju občine se razpršena gradnja pojavlja izven naselij kot posamični novejši objekti, stanovanjski objekti, kmetijske stavbe, počitniške hiše, pomožni in drugi objekti.

(3)Razpršeno gradnjo se sanira s funkcionalnim zaokroževanjem in dopolnjevanjem, kjer je to prostorsko ustrezno in okoljsko sprejemljivo ter možno z vidika opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo.

(4)V vseh območjih razpršene poselitve se: gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo in spodbuja razvoj, ki bo temeljil na izkoriščanju in varovanju naravnih virov. Obnavlja, prenavlja ali spreminja se raba obstoječih objektov, gradi nadomestne objekte na način, da se ohranja prvotna namembnost objektov, gradi dopolnilne objekte v primeru funkcionalnih zaokrožitev komunalno opremljenega območja. V naseljih, ki se po tipologiji uvrščajo med avtohtona razložena naselja s pripadajočimi zaselki in predstavljajo avtohtono razpršeno poselitev s centralno funkcijo v omrežju naselij, so dopustne posamezne manjše funkcionalne zaokrožitve območja avtohtone razpršene poselitve za potrebe lokalnega prebivalstva.

(5)Nova razpršena poselitev ni dovoljena, razen za potrebe kmetijske dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij, in sicer zaradi potreb prestrukturiranja kmetijstva v procesu prilagajanja in omogočanja konkurenčnosti na evropskem trgu.

(6)Pri vseh posegih na območjih razpršene poselitve je treba zagotoviti ohranjanje kulturne krajine. 28. člen (usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)

(1)Za zagotavljanje skladne oblikovne podobe naselij je treba upoštevati naslednje usmeritve:

(2)Z oblikovanjem naselij: – Razvijajo se prepoznavna podoba, merilo in krajinski okvir; prenavlja, sanira in ustrezno se zgosti degradirana območja; omogoči se dobro funkcioniranje naselja, uveljavlja se celostno varstvo stavbnih in naselbinskih vrednot. – Zagotavlja se ohranjanje in razvijanje prepoznavne podobe naselja kot celote in njegovih posameznih delov, zlasti z ohranjanjem kulturne dediščine in drugih kakovosti prostora ali z ustvarjanjem novih vzorcev in oblik, kadar v obstoječih ni mogoče prepoznati kakovostne prostorske strukture. – Razvoj naselij se prilagaja geometriji obstoječih reliefnih oblik, omrežju vodotokov, smerem komunikacij ter smerem in konfiguraciji zazidave. – Zagotavlja se ohranjanje obstoječih zelenih površin in urejanje novih z namenom razvijanja urbanističnih in socialnih funkcij ter povezav z naravnim zaledjem. Uvajanje značilnih drevorednih potez ob glavnih povezavah. – Na urbanih območjih se ob glavnih vpadnicah oblikuje mestne ceste z zadostno širino profila, ki omogoča ureditev dovolj širokih pločnikov, kolesarskih poti in zelenih pasov. – Pri načrtovanju podeželskih naselij se upošteva in ohranja vaška jedra in druge kvalitetno oblikovane objekte kulturne dediščine objektov ter njihovo podobo v krajini. – Preprečuje se zlivanje posameznih naselij z ohranjanjem zelenih pasov, gozdov in kmetijskih površin. – Na območjih večje ohranjenosti avtohtonega stavbarstva (manj urbanizirano podeželje) se ohranja identiteta posameznih značilnosti naselij in objektov na območjih posameznih arhitekturnih krajin s povzemanjem identitetne oblike avtohtonega stavbarstva pri novogradnjah. – Opuščeni objekti kmetij v podeželskih naseljih in območjih avtohtone razpršene poselitve se prepustijo stanovanjski funkciji ali funkciji počitniškega stanovanja. – Obstoječa razpršena gradnja se sanira skladno z upoštevanjem značilnosti avtohtonega stavbarstva posamezne arhitekturne krajine, kjer se nahaja, in okoljskimi pogoji. – Pri oblikovanju urbanega območja Škofje Loke je treba varovati značilne vedute na staro mestno jedro. – Tipe zazidave v urbanem območju Škofje Loke in Reteč z Gorenjo vasjo se uskladi z obstoječo pozidavo, in sicer ob upoštevanju sodobnih trendov v arhitekturi, urbanizmu in krajinski arhitekturi. Pri tem se sledi načelom kvalitetnega bivalnega okolja, ki se zagotavlja z ustrezno gostoto pozidave, estetskim oblikovanjem celotnega območja kakor tudi posameznih stavb. 2.5. koncept prostorskega razvoja na območju urbanističnega načrta Škofja Loka in Reteče 29. člen (koncept razvoja mesta Škofja Loka)

(1)Škofja Loka se bo razvijala kot občinsko središče in središče regionalnega pomena za območje Poljanske in Selške doline (upravno, gospodarsko, družbeno in kulturno središče).

(2)Kot središče regionalnega pomena bo razvijala obstoječe dejavnosti ter dejavnosti, ki glede na samo vlogo mesta in potencial niso dovolj izkoriščene in razvite.

(3)Prostorski razvoj mesta Škofja Loka bo usmerjen v nadaljevanje urejanja in izboljšanja razmer na obstoječih poselitvenih območjih, kar vključuje prenovo in dopolnilno gradnjo. Hkrati pa bo prostorski razvoj usmerjen tudi v razvoj na prostih, še nepozidanih stavbnih zemljiščih, zlasti na območju Kamnitnika. Za prostorski razvoj industrije je predvidena širitev stavbnih zemljišč.

(4)Staro mestno jedro skupaj s Kapucinskim predmestjem in območjem nekdanje vojašnice predstavlja kakovostno urbano mestno središče s prepletom mestnih funkcij: družbenih, poslovnih, oskrbnih, storitvenih, stanovanjskih, upravnih, kulturnih in turističnih.

(5)Osrednje območje razvoja in širitve gospodarske dejavnosti, ki vključuje območje, namenjeno proizvodni dejavnosti in obrti, predstavlja območje obstoječe industrijske cone skupaj z na novo predvidenimi površinami za širitev vzhodno od obstoječe industrijske cone.

(6)Pospeševanje razvoja turizma (mestnega, kulturnega, kmečkega) v navezavi s prenovo starega mestnega jedra, razvojem muzejske dejavnosti (interpretacija narave in zgodovine v okviru učnih poti itd.) in pestre ponudbe kulturnih dogodkov ter športno-rekreacijske ponudbe v navezavi s sosednjimi območji. Pri tem se bosta krepila dostopnost mesta in povezanost z Ljubljano ter s sosednjimi mesti in regijami.

(7)Mesto se bo razvijalo v sožitju s podeželjem predvsem na območjih z večjim številom vitalnih kmetij. Širitev mesta za preselitev kmetij se usmerja na vzhodni rob naselja Sv. Duh in deloma na severni rob Stare Loke (pri severni obvoznici).

(8)Območje, ki se ureja z urbanističnim načrtom (v nadaljevanju: UN) – Ureditveno območje UN Škofje Loke obsega širše območje naselja Škofja Loka z naselji, ki so med seboj funkcionalno povezana in zrasla. Obsega poselitveno območje funkcionalno povezanih naselij Škofje Loke, Stare Loke, Virloga, Veštra, Vincarij, Binklja, Trnja, Grenca, Virmaš, Trate, Sv. Duha, Form, Puštala in zaselka Zabrajde, vključno z razvojnimi območji, predvidenimi za širitev; turistično-rekreacijska območja Krancelj in Gorajte, območja obeh obvoznic ter območja kmetijskih zemljišč in gozdov, ki se jim raba ohranja, vendar jo je treba podrejati potrebam poselitve v ureditvenem območju.

(9)Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa – Sistem prometne ureditve je zasnovan po principu umirjanja prometa v središču mesta, vzpostavitvi povezovalnih cest med deli naselja ter obvoznih cest, namenjenih tranzitu ter glavnemu napajanju mestnih območij. – Ceste so funkcionalno kategorizirane v: – regionalne (razbremenilne) ceste

1. in
2. reda (državne ceste), – lokalne ceste, – mestne zbirne ceste, – napajalne ceste in – pomembnejše dostopne ceste ter – javne poti.
3. Državne ceste – Območje UN je prometno navezano na regionalno cesto R1 210, ki poteka od Jeprce do Kranja, ter se v Škofji Loki razcepi na R1 210 proti Poljanam ter R2 403 proti Železnikom. – Po izgradnji bo južna obvoznica prevzela glavnino prometa v smeri proti Poljanski dolini. – Severna obvoznica bo razbremenila predvsem Kidričevo cesto ter postala glavna napajalna cesta za Podlubnik in novo predvideno poselitev na Kamnitniku ter Selško dolino. S severno obvoznico se prometno razbremeni središče mesta, omogoči dostop v nova razvojna območja severnega dela mesta in v posamezne mestne predele iz severa. Za severno obvoznico je treba na že obstoječih stavbnih zemljiščih varovati koridor, širok najmanj 50 metrov. – Predvidena je nova cestna povezava s Kranjem, s čimer bo razbremenjena obstoječa cesta skozi naselja Virmaše, Sveti Duh in Forme. – Čez območje UN poteka četrta prioritetna razvojna os predvidene modernizacije državnega cestnega omrežja, ki poteka od mejnega prehoda Robič (mejni prehod z Italijo), preko Kobarida in Tolmina do Cerknega, kjer se skozi predor usmeri proti Hotavljam. Nato se nadaljuje po Poljanski dolini do Škofje Loke in zaključi na Jeprci. – Regionalne ceste naj se načrtuje v minimalno sledečem profilu: dvopasovno vozišče za motorni promet, kolesarska steza in pločnik ali posebna površina za kolesarje in pešce. Za ceste tega reda je primerno, da imajo zeleni pas oziroma drevored. V območju zelenic je lahko tudi protihrupna zaščita.
4. Lokalne ceste – Na južno obvoznico se preko napajalne ceste navezujeta Suha in južni del Puštala. Na severno obvoznico se navezujejo zbirne ceste iz mestnega središča ter napajalne ceste iz Gorajt in Binklja. – Mestne zbirne ceste so glavne mestne ceste, ki obdajajo zaključene zazidalne celote. V primerih prečkanja železniške proge se uredijo zunajnivojska križanja. – Napajalne ceste so ceste nižjega reda, ki služijo napajanju zaključenih zazidalnih celot. V to kategorijo so vključene vse pomembnejše preostale obstoječe ceste. Izboljšati je treba prometno povezavo do Vincarij z izgradnjo nove napajalne ceste od Kidričeve ceste preko Selške Sore z izgradnjo premostitvenega objekta. – Varovati in zagotavljati je treba optimalne koridorje obstoječih in predvidenih cest pred pozidavo. – Pri načrtovanju in urejanju cest je treba glede oblikovanja značilnega profila ceste upoštevati naslednja izhodišča: – Mestne zbirne ceste naj imajo dvopasovno vozišče za motorni promet, kolesarsko stezo in pločnik. Kjer ni dovolj prostora, je ta cesta lahko urejena brez kolesarskih stez. V tem primeru so kolesarji na vozišču za motorni promet. – Mestne napajalne ceste naj imajo dvopasovno vozišče za motorni promet, kolesarsko stezo in pločnik. Kolesarski promet lahko tudi tu poteka po vozišču za motorni promet in mora zadostiti spodaj navedenim kriterijem. – Nekatere napajalne ceste, kot so Puštal, Partizanska cesta in Stara cesta, imajo mešano vozno površino za pešce, kolesarje in motorni promet. Takšna ureditev je možna na tistih cestnih odsekih, kjer gostota prometa ne preseže vrednosti 150 vozil/uro. To pomeni, da morajo biti te ceste ustrezno razbremenjene. – Pomembnejše dostopne ceste imajo dvopasovno vozišče, kolesarsko stezo in pločnik. Tudi tu je kolesarski promet lahko na vozišču za motorni promet, če zadošča spodaj navedenim kriterijem. – Mešan motorni in kolesarski promet je mogoč na mestnih zbirnih, mestnih napajalnih in pomembnejših dostopnih cestah, kjer gostota prometa ne preseže 10.000 vozil/dan in je vozna hitrost omejena na 50 km/h ali kjer gostota prometa ne preseže 15.000 vozil/dan, če vozna hitrost ne preseže 40 do 45 km/h. – Vse mestne zbirne, napajalne in dostopne ceste se pri polnem profilu načrtujejo z vzdolžnimi zelenicami, drevoredi ali vzdolžnim parkiranjem, ki je lahko tudi združeno z drevoredi. – Samostojne površine za peš in kolesarski promet morajo biti široke najmanj 2,50 m. Če je močnejši peš in kolesarski promet, je potrebna večja širina.
5. Železnica – Na področju železniškega prometa se predvidevata izgradnja drugega tira železniške proge Ljubljana–Jesenice (nova železniška proga Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana) ter ureditev izvennivojskih križanj s cestno infrastrukturo. Na območju železniške postaje Škofja Loka se predvidi izgradnja novega perona za potnike z izvennivojskim dostopom. V okviru območja postaje se predvidi območja za tovorni železniški promet.
6. Mirujoči promet (parkiranje) – Parkirnih mest primanjkuje predvsem za območje starega mestnega jedra ter Kapucinskega predmestja, Partizanske ceste, na območju zdravstvenega doma ter na območjih srednješolskega centra Poden in Podlubnika. – Za nadaljnje funkcioniranje ter širitev oziroma oživitev mestnega središča kot širšega regionalnega središča je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest. – Rešitev tega problema je izgradnja: – dveh parkirnih hiš v Kapucinskem predmestju, in sicer ene na južni strani, v bližini avtobusne postaje, druge pa severneje v sklopu načrtovanega nakupovalnega središča; – dveh parkirnih hiš na območju vojašnice. – Parkirne površine na zahodni strani mestnega središča, to je na zahodni strani nunskega vrta, predstavljajo začasno rešitev do izvedbe podzemnih garaž v okviru izdelave OPPN na območju obstoječe tovarne LTH Ulitki, ki se preseli v industrijsko cono. – V območjih večstanovanjske gradnje se na obstoječih parkirnih površinah lahko zgradi večetažne parkirne objekte. – Predvidena je preureditev vzhodnega roba mestnega središča oziroma se na območju sotočja uredijo javne parkirne površine. Na območju zdravstvenega doma se zagotovijo dodatne parkirne površine, ob železniški progi na Trati se z namenom vzpostavitve sistema parkiraj in se pelji zgradi novo parkirišče. – Obstoječa parkirišča v okviru mestnega središča se večinoma ohranijo. Tako bodo ta parkirišča namenjena tako prebivalcem kot tudi (predvsem) obiskovalcem. – V Puštalu ob nogometnem igrišču se uredijo parkirne površine za turistične avtobuse. – Na Trati je v južnem delu območja med tiroma predvideno parkirišče za tovornjake in avtobuse ter za osebna vozila.
7. Kolesarske poti – Kolesarski promet je v največji meri vezan na cestni prostor in se najpogosteje pojavlja v okviru cest, trgov, parkovnih površin, prav tako pa ima tudi samostojne površine ali poti. – Predvidene so štiri vrste kolesarskih poti: – samostojna kolesarska in pešpot, – kolesarska steza, – mešana vozna površina, – kolesarska rekreacijska pot. – Samostojna dvosmerna kolesarska in pešpot poteka neodvisno od drugih prometnic ali pa je z zelenico ločena od njih. Kolesarska steza je sestavni del cestnega telesa, ki je namenjen samo kolesarjem. Po mešani vozni površini se lahko kolesari, hodi peš in vozi z avtomobili. To sožitje je mogoče le, če je hitrost primerno omejena. – Ogrodje sistema prihodnjih kolesarskih poti predstavljajo samostojne kolesarske poti, speljane ob Sori, Selški in Poljanski Sori ter ob Suhi. Poleg tega samostojna kolesarska pot poteka tudi ob železniški progi proti Kranju in se vključi v sistem republiških kolesarskih poti. – Ob bolj obremenjenih cestah, predvsem na relaciji Podlubnik–Stari Dvor–železniška postaja–Godešič in Virmaše–Stari Dvor–Lipica so predvidene kolesarske steze, na manj obremenjenih pa je dovoljen mešan promet. Mešan promet je dovoljen tudi na površinah, ki so rezervirane za pešce. – V naravnem okolju so speljane rekreacijske kolesarske poti, pri tem se uporabljajo, kjer je to mogoče, obstoječe poljske poti.
8. Pešpoti – Hoja je v največji meri vezana na osrednje mestne dejavnosti, zato je tu tudi največ pešcev. To pomeni, da mora biti tudi peš površin največ na tem območju. Varno peš hojo je treba zagotoviti povsod. – Osnovne peš osi predstavljajo samostojno pešpot, ki poteka v smeri sever–jug od Kamnitnika, prek Mestnega trga do Poljanske Sore in ob njej. V smeri vzhod–zahod poleg obstoječe peš osi Loški grad–Hribc uvajamo še novo os Stara Loka–Stara cesta. Pešpot iz Podlubnika je povezana z območjem avtobusne postaje. – Pešec ima dominantno vlogo tudi na mešanih voznih površinah, kjer bo promet umirjen s strukturo tlakov. To so ceste v Stari Loki, Kapucinski trg, Šolska ulica, Spodnji trg in Poljanska cesta, Puštal ter Stara cesta. – Drugod se zgradijo pločniki ali pa se vozna hitrost omeji na 30 km/h. Ob mestnih zbirnih in napajalnih cestah se zgradijo obojestranski pločniki. Kjer je samo enostranska pozidava, so lahko tudi enostranski. Na dostopnih cestah je lahko mešan promet, v teh primerih se hitrost omeji na 30 km/h.
9. Javni potniški promet – Javni promet bo imel v prihodnje večjo vlogo, kot jo ima sedaj. Osebni promet bo še prevladoval, avtobusni in železniški potniški promet se bosta krepila – zato je med drugim treba posodobiti obe potniški postaji (železniško in avtobusno) ter prilagoditi vozne rede. – Avtobusna postaja ima ustrezno lokacijo, saj dobro pokriva staro in novo mestno središče ter šolski center. – Predvidena je izgradnja podvoza pod železnico do parkirišča za potrebe potniškega prometa ter ureditev trga pred novo postajo. – Medkrajevni avtobusni promet proti Kranju, Ljubljani in Železnikom ostane večinoma nespremenjen, saj mora potekati skozi ali ob težišču pozidave. Zaradi izgradnje južne obvoznice se spremeni potek linij proti Žirem. Okrepita se mestni in primestni javni promet, in sicer z uvedbo nekaterih dodatnih linij in minibusov.

(10)Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja – Z umeščanjem družbenih in oskrbnih funkcij ter bolj ambicioznim oblikovanjem javnega prostora (ulice, trgi, manjši parki) se poudari mestno središče. Ureditev mestnega trga pred vstopom v staro mestno jedro v navezavi na Kapucinsko predmestje. Šolska ulica postane promenada oziroma glavna os med starim mestnim jedrom in območjem vojašnice. – Z umeščanjem družbenih in centralnih dejavnosti in oblikovanjem javnega prostora (ulice, trgi, manjši parki) se okrepi lokalne oskrbne centre v Podlubniku, Frankovem naselju, Kamnitniku in v Sv. Duhu. – Oblikovanje centra v središču industrijskega območja pri železniški postaji z umeščanjem storitvenih in spremljajočih ter oskrbnih dejavnosti, ki neposredno služijo razvoju industrijskega območja. – Pomembnejše odseke cest skozi center mesta Škofje Loke (Kidričeva cesta, Partizanska cesta) in dele ceste skozi Grenc in Sv. Duh se preoblikuje tako, da dobijo bolj urban značaj (spodbujanje odpiranja dejavnosti v ulični prostor, vzpostavitev drevoredov, ureditev hodnikov za pešce in kolesarskih poti, bogatejša ulična oprema, spodbujanje ustvarjanja mikrouličnih ureditev s trgi itd.). – Z vzpostavljanjem oziroma ohranjanjem zelenih pasov se zagotavlja členitev poselitvene strukture in ločevanje stanovanjskih naselij od industrijske cone oziroma različnih naselij med seboj. Pri tem so pomembne členitvene poteze naravni koridorji (vodotoki z obsežno vegetacijo), ki se jih ohranja, pa tudi ustvarjene členitvene poteze (predvsem varovani zeleni zaščitni pasovi med industrijsko cono in poselitvijo), ki se jih načeloma varuje kot široke drevesne in grmovne živice, mestoma pa se jih na novo vzpostavlja kot obsežna, z drevjem bogato obrasla parkirišča.

1. Varovanje vedut – Varuje se poglede na ustvarjene dominante (cerkev, grad itd.) in naravne dominante v prostoru (Kamnitnik, hrib Sten, Krancelj z grajskim hribom). – Z Ljubljanske ceste z južnega roba Frankovega naselja ter s Kidričeve ceste od mostu čez Suho do centra mesta se varuje sekvence pogledov na staro mestno jedro Škofje Loke z Loškim gradom ter poglede na cerkev Sv. Križa v Puštalu. Vedute na Loški grad in cerkev Sv. Križa se varuje tudi z območja Kamnitnika. – Z območja starega mestnega jedra se varuje poglede na cerkev Sv. Križa v Puštalu.
2. Arhitekturno oblikovanje – Pri obnavljanju stavbnega fonda in strukture naselja se ohranja staro mestno jedro Škofje Loke in stara poselitvena jedra nekdanjega Karlovškega predmestja, Puštala in Stare Loke, varuje se stavbno dediščino in spodbuja ohranjanje značilnosti tradicionalne arhitekturne identitete. – Objekti v novih poselitvenih območjih naj bodo oblikovani tako, da povzemajo značilnosti prostora in ne rušijo identitete mesta. Pripadajoče funkcionalne površine se parkovno uredi. Odprte površine, namenjene parkiranju, je treba zasaditi z drevesno vegetacijo.
3. Krajinsko oblikovanje – Pri urejanju zelenih površin znotraj historičnih poselitvenih območij je osrednje vodilo ustrezna prezentacija elementov kulturne dediščine območja. – V mestnem središču se ohranja odprte, zelene in rekreacijske površine, ki so preko naravnih koridorjev povezane z zelenim sistemom in preko tega z zelenim zaledjem mesta. – Z varovanjem robov strnjenega mesta ter s prenavljanjem in zgoščevanjem mestnih struktur se varujejo območja trajno odprtega prostora. – Oblikovanje prostorskih ureditev na zelenih in drugih javnih odprtih površinah znotraj starih poselitvenih območij naj gradi na uporabi tipičnih elementov urbane krajine, medtem ko naj bodo ureditve v novejših delih mesta ambiciozno in sodobno zasnovane. – Posamezna pomembnejša drevesa, predvsem v starem mestnem jedru, se ohranja in po potrebi nadomešča. Vse zunanje ureditve morajo biti izvedene tako, da obstoj dreves ne bo ogrožen. – Z oblikovanjem uličnega in cestnega prostora se v strukturo mesta umešča in v primeru obstoječih ohranja več pomembnejših drevorednih potez: ob Kidričevi cesti skozi celo mesto, ob Šolski ulici oziroma ob glavni promenadi skozi novejši del mestnega središča ter ob pomembnejši peš povezavi skozi novo stanovanjsko pozidavo Kamnitnik in skozi območje Grenca s trgovsko-poslovnim in turističnim programom. – Znotraj urbane strukture mesta se ohranja več zelenih površin, ki se jih nameni parkovni rabi z možnostjo ureditve otroških igrišč. – Ohranja se obstoječe zaščitne vegetacijske pasove in vzpostavlja takšne nove, ki so pomembni za členitev strukture mesta. To so zeleni pasovi z visoko drevnino (drevoredi, drevesne živice).
4. Urbana oprema – Neprometne oziroma obvestilne in usmerjevalne oznake je treba oblikovno poenotiti, vsebinsko pa vezati na prostor mesta. Pri njihovi umestitvi, številu in velikosti je treba upoštevati merilo in značilnosti prostora (tudi varovane poglede). Lokacije in oblikovanje turističnih oznak, obvestilnih in reklamnih tabel ter panojev so določene z določili splošnega akta, ki za območje Občine Škofja Loka ureja merila za določitev lokacij ter druge pogoje za oglaševanje.

(11)Koncept zelenega sistema naselja – Zaradi značilnosti poselitvenega območja, ki združuje več posameznih naselij, zeleni sistem na območju UN vključuje tako zelene površine naselja kot tudi kmetijske in gozdne površine v zaledju naselij. – V samem starem mestnem jedru je zelo malo zelenih površin. Osrednjo socialno funkcijo nosijo trgi. Večje zelene površine se pojavljajo na robu poselitve predvsem kot posebne parkovne ureditve ali pa kot varovalno zelenje. V novejših delih poselitve je manj zelenih površin in se pojavljajo predvsem kot športno-rekreativne površine ali pa kot členitveno zelenje. – Z zelenim sistemom se zagotavlja: – zadovoljitev raznolikih potreb prebivalcev po športu, rekreaciji in drugih prostočasnih dejavnostih, – varovanje tistih odprtih prostorov in zelenih površin, ki so prepoznani kot bistveni za zeleni sistem, in – izboljšanje ekološke in funkcionalne povezave med prvinami zelenega sistema in njihovo programsko dopolnjevanje.

1. Športno-rekreacijske površine – Športni parki – Na območju UN Škofja Loka se nahaja veliko različnih športnih objektov, kot so balinišča, naravna plezalna stena Kamnitnik, nogometna igrišča, športni parki, teniška igrišča, večnamenska športna igrišča, strelišča, bazen CSS, odbojkarsko igrišče na mivki. – Predvidena je ureditev večjega športnega parka ali tudi razširitev in dograditev obstoječih kapacitet (Športno-rekreacijski center Puštal, Športni center Frankovo naselje). – Predvidena je ureditev letnega naravnega kopališča na Poljanski Sori v Puštalu kot razširitev in preureditev nekdanjega mestnega kopališča od jezu v Puštalu do sotočja obeh Sor. Takšna ureditev zahteva ustrezno kakovost vode s sprejetjem ustreznih režimov tako na vodotoku kot v njegovem zaledju (določitev območja kopalne vode). – Predvidena je ureditev zimskega bazena. Možne lokacije so: v Puštalu v okviru letnega kopališča na Sori, območje izobraževalnih dejavnosti v Podlubniku in na območju sedanje betonarne Tehnik. – Otroška igrišča – Otroška igrišča so predvidena v sklopu zelenih površin ali drugih površin in morajo biti primerno razporejena ob šolah in v stanovanjskih soseskah. – Predvidi se mestna otroška igrišča: večje mestno otroško igrišče na Nunskem vrtu, v osrednjem območju bivše vojašnice, ob vznožju Kamnitnika ali v sklopu šolskih kompleksov, v športnem parku Puštal, manjše otroško igrišče v starem mestnem središču (območje klavnice), v športnem parku Frankovo naselje in v posameznih delih mesta (v sklopu zelenih površin ob osnovnih šolah in osrednjih parkih sosesk). – Pri načrtovanju igrišč za otroke je treba upoštevati različne starostne skupine in skupine otrok s posebnimi potrebami. – Šport in rekreacija v naravi – Velik poudarek se daje urejanju rekreacijskih površin (pasivna rekreacija) in kolesarskih poti. Območja rekreacijskih površin in kolesarskih poti se deloma razporejajo znotraj območja poselitve, deloma pa izven območja poselitve (kmetijske in gozdne površine znotraj območja UN) in skupaj tvorijo enovit sistem rekreacije. – Pasivna rekreacija v mestu se zadovoljuje na področju parkov. Hkrati pa se zagotavlja rekreacija v odprti krajini. Okoljsko neobremenjujoče oblike rekreacije v naravi se zagotovi tako, da se uredi potrebna osnovna infrastruktura (poti, počivališča, razgledišča). Ostale, bolj intenzivne oblike rekreacije, in tiste, ki zahtevajo dodatno infrastrukturo, se v prostor umešča točkovno (npr. dostope za kanu ob Sori). – Večji rekreacijski območji v odprtem prostoru sta območji Gorajt in Kranclja, v samem središču mesta pa Kamnitnik, kjer se ureja razgledišča in počivališča, ki jih sistem peš in kolesarskih poti povezuje v enovit sistem.
2. Parkovne površine – Pomembnejši parki znotraj območja UN so grajski park, park pri nekdanjem hotelu Transturist, park pri Starološkem gradu, park pri Osnovni šoli Cvetka Golarja in nov parki ob Sušici, na območju Kamnitnika, predviden osrednji mestni park na območju nekdanje vojašnice in v Kapucinskem predmestju. – Zagotavlja se kvalitetna in strokovna prenova ali rekonstrukcija zgodovinskih parkov (grajski park), in sicer v skladu s konservatorskimi smernicami in avtentično podobo. – Pomembnejše mestne parke (osrednji mestni park na območju nekdanje vojašnice, grajski park) se krepi tako s simbolno-reprezentativnimi vsebinami kot tudi programsko.
3. Trgi in promenade – Trgi, promenadne ulice in manjši parki, ki se nizajo ob pomembnejših mestnih ulicah, so nosilci ključnih socialnih funkcij z izrazito mestotvorno funkcijo in s poudarjenim simbolno-reprezentativnim pomenom ter so hkrati pomembni elementi mestne krajine. Medsebojno jih povezuje sistem pešpoti, ob katerih se pojavlja bogatejša ulična oprema (klopi, svetilke itd.) in bolj bogate ureditve (tlaki, zelenice, drevoredi itd.). To so trgi v starem delu Škofje Loke, mestna promenada v Kapucinskem predmestju in druge odprte površine. Stare trge se ohranja v kar najbolj avtentični podobi, nove pa gradi ambiciozno z elementi značilne sodobne mestne krajine.
4. Pokopališča – Na območju UN sta obstoječi stari pokopališči (pokopališče Stara Loka in staro mestno pokopališče Škofja Loka), ki ležita sredi mesta, za kateri ni možna širitev, pokope pa se dovoljuje v okviru obstoječih kapacitet. Pokope se usmerja v novo centralno pokopališče Lipica, ki ima zadosti površin za nadaljnje širitve in omogoča vse vrste pokopa.
5. Členitvene in varovalne zelene površine – Členitvene in varovalne zelene površine členijo poselitveno strukturo na prepoznavne enote, varujejo izpostavljene brežine pred erozijo, varujejo nezaželene poglede in kakovostne elemente kulturne krajine. To so površine, ki obkrožajo industrijsko cono, deloma pa to funkcijo opravljajo tudi zelene površine ob vodotokih. Urejanje teh površin je podrejeno njihovi osnovni funkciji, to je usmerjanju pogledov ter varovanju. – Drevoredi imajo členitveno funkcijo poselitvenega tkiva (ob glavnih prometnicah), zakrivajo neželene poglede (na parkirišča, industrijsko območje) ali pa poudarjajo pomen nekaterih poti. To so zlasti drevoredi ob Kidričevi cesti, Partizanski cesti, ob železnici ter v delu severne obvoznice, ki prečka območje Kamnitnika in Grenca.
6. Zelene površine ob vodotokih – Zelene površine in rekreacijska območja mesta Škofja Loka se medsebojno povežejo z obvodnimi pasovi v celovit sistem mestnih zelenih in javnih površin. Za razvoj zelenega sistema in rekreacije so vodotoki s svojim obvodnim zelenim pasom nosilci pešpoti, kolesarskih in rekreacijskih povezav, če so le dovolj široki. – Zeleni pas ob vodotokih se ureja tako, da se v obvodnem pasu najprej zagotovi pogoje za zagotavljanje ustreznega ekološkega in hidrološkega stanja vodotoka. Kot nadgradnja temu sistemu pa so možne ureditve pešpoti, kolesarskih stez in mestoma razširjena območja za rekreacijo. Z ureditvami se zagotavlja dobro stanje voda ter javna dostopnost vodotoka. V območja ob vodi se usmerjajo dejavnosti, ki imajo značaj skupne oziroma javne rabe. Omejujejo se vsi posegi, ki bi lahko razvrednotili sedanje kvalitete tega prostora. – Zelene površine ob vodotokih so določene v namenski rabi površin, zagotavlja pa se jih tudi na območjih drugih namenskih rab. Večja območja zelenih površin ob vodotokih v območju UN so: – ob Selški Sori, ob Poljanski Sori, na sotočju obeh Sor in ob Sori dolvodno, – ob Prifarškem potoku od Stare Loke do Selške Sore, – ob Suhi od Grenca do Sore.
7. Območja gozda in kmetijskih površin – Območja gozda so z avtohtonim gozdom porasla območja, ki so del širšega območja gozdov ter manjša območja kmetijskih zemljišč na gozdnem robu, kjer se spodbuja sočasna rekreativna raba prostora. – Območja kmetijskih zemljišč so obsežna območja zelenih površin, ki so vezane na naravno zaledje poselitvenega območja in so v primarni rabi. Območja ohranjajo svoj kulturnokrajinski značaj. To so površine njiv, deloma travnikov, ki se zajedajo v grajeno strukturo poselitve in so del ureditvenega območja UN. Sočasno so namenjene rekreaciji in preživljanju prostega časa (sprehajalne in kolesarske poti), brez posebnih ureditev in naprav ter brez grajenih objektov.

(12)Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varovanje okolja

1. Varstvo pred požari – Za zagotavljanje varstva pred požari je izgrajeno hidrantno omrežje, ki se ga po potrebi dopolni. Hidrantno omrežje se ustrezno uredi tudi na novih območjih. Na območju UN se nahaja več gasilskih domov.
2. Varstvo pred poplavami – Poplavna varnost mesta Škofje Loke je na nekaterih območjih ogrožena. Izdelajo se ustrezne strokovne podlage, ki določijo potrebne ukrepe za zagotavljanje poplavne varnosti.
3. Varstvo pred erozijo – Na območju UN Škofja Loka ni evidentiranih erozijskih problemov, zato veljajo skupni ukrepi za varstvo pred erozijo.

(13)Lokalni energetski koncept – Občina bo še naprej spodbujala širitev plinifikacije in uporabo zemeljskega plina. Razvejanost javnega plinskega omrežja in pokritost oskrbe z zemeljskim plinom sta na območju mesta zadovoljiva, spodbujati pa je treba priključevanje porabnikov na obstoječe omrežje. V bodoče je treba razvijati plinovodno omrežje in širiti uporabo zemeljskega plina predvsem za ogrevanje tudi na preostalem območju UN, predvsem v bodočih večjih zaokroženih stanovanjskih soseskah in v starem mestnem jedru. Širitev plinovodnega omrežja je predvidena tudi po celotnem novem industrijskem območju UN Škofja Loka, predvsem v industrijski in obrtni coni na Trati, predvidena je tudi plinifikacija CČN Suha. Dolgoročno se vzpostavi povezava obstoječega plinovodnega sistema še preko visokotlačnega plinovoda Trata–Reteče na obstoječi plinovod na območju sosednje Občine Medvode (Ladja–Goričane). S krožno povezanim plinovodom se zagotovi kvalitetna in stalna oskrba občine z zemeljskim plinom.

1. Daljinsko ogrevanje – Dolgoročno se predvidi možnost daljinskega ogrevanja na posameznih območjih UN Škofja Loka, predvsem zaradi uporabe obnovljivih virov energije kot energenta. V ta namen se uporabi in količini porabnikov prilagodi in preuredi obstoječa kotlovnica na Mestnem trgu.
2. Oskrba z električno energijo – Na območju UN se pri načrtovanju razvoja in obnov SN in NN omrežja predvidevajo zamenjava prostozračnih vodov za kabelske povezave, zamenjava (povečevanje) preseka kablovodov, izgradnja novih kabelskih povezav odgovarjajočega prereza ter zamenjava okolju neprijaznih transformatorskih postaj za sodobnejše. – Razvoj SN 20 kV omrežja na področju občine Škofja Loka je obravnavan v študiji Redos 2035: Razvoj elektrodistributivnega omrežja Elektra Gorenjska – Spodnja Gorenjska EIMV, Študija št. 2009/4, Ljubljana,
3. – Na področju Trate se gradi industrijska cona. Za potrebe napajanja novih odjemalcev in povečanja potreb po električni energiji obstoječih odjemalcev študija predvideva izgradnjo nove RTP 110/20 kV Trata. V prvi fazi se zgradi RP 20 kV Trata, ki se bo ob večjih porastih obremenitev nadgradila s 110 kV GIS stikališčem in transformacijo 110/20 kV v RTP 110/20 kV Trata. RP Trata bo vključena v omrežje z vzankanjem v dvojni kablovod preseka 2x240 mm2 RTP 110/20 kV Škofja Loka–RP Jeprca. Novo RTP 110/20 kV Trata bo treba vključiti s 110 kV kablom z vzankanjem v 110 kV DV Kleče–Okroglo ali z vzankanjem med 110 kV DV Kleče–Okroglo in RTP 110/20 kV Škofja Loka. – Razvojni načrti so pripravljeni v skladu s trenutnimi trendi porabe električne energije in razvojnimi načrti izgradnje infrastrukture, ki so opredeljeni v veljavni študiji REDOS. Načrti so dolgoročni in se bodo sproti spreminjali in prilagajali glede na razvoj območja.

(14)Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo

1. Območja okoljske infrastrukture – Na območju UN Škofja Loka je oskrba z vodo zagotovljena pretežno prek javnega vodovodnega sistema. Zajetji pitne vode na Virškem polju in Veštrskem polju sta zavarovani z vodovarstvenim območjem, na katerem veljajo zakonske omejitve. – Predvideni sta rekonstrukcija in obnova vodovoda na celotnem območju UN Škofja Loka.
2. Odvod in čiščenje odpadnih voda – Na javni kanalizacijski sistem, ki je deloma zgrajen kot ločeno, deloma kot mešano kanalizacijsko omrežje, ki se zaključi na centralni čistilni napravi Škofja Loka na Suhi (CČN Suha), so priključena naselja ali deli naselij Škofja Loka, Sv. Duh, Virmaše, Dorfarje, Stara Loka, Grenc, Trata in Binkelj. Predvideni sta dograditev omrežja za odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih vod, prednostno na območjih brez urejenega omrežja, ter obnova obstoječega omrežja in objektov in naprav javne kanalizacije. Pri obnovi in dograditvi kanalizacijskih sistemov je treba graditi ločene vode za fekalno in meteorno kanalizacijo. Potrebna je sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih vod iz utrjenih površin. Meteorne vode prvenstveno očiščene ponikajo ali se očiščene odvajajo v vodotoke. – Obstoječo centralno čistilno napravo Suha je treba posodobiti in tehnološko nadgraditi ter prilagoditi načinu čiščenja vseh stopenj za komunalne odpadne vode tako, da bo nova kapaciteta naprave do 50.000 PE. – Vsa območja UN Škofja Loka je treba priključiti na centralno kanalizacijsko omrežje, ki se navezuje na CČN Suha. Dokler javno kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno in objekti niso priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, se komunalna odpadna voda lahko čisti v obstoječih greznicah, novogradnje pa morajo komunalno odpadno vodo čistiti v malih komunalnih čistilnih napravah. Ko je javno kanalizacijsko omrežje zgrajeno in prevzeto v upravljanje, je priključitev na kanalizacijo obvezna.
3. Ravnanje z odpadki – Za zbiranje ločenih frakcij komunalnih odpadkov (papir, steklo in plastična in kovinska embalaža) so predvidene zbiralnice (zbiralnice nenevarnih odpadkov). Zbiralnice je treba predvideti v vseh novih večjih območjih namenjenih poselitvi. Na poselitvenem območju UN je organizirano zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov, ki ga izvaja pooblaščena gospodarska družba (koncesionar). Zagotovljen in urejen je tudi odvoz vseh ločeno zbranih frakcij, biološko razgradljivih odpadkov (kjer ni lastnega kompostiranja), kosovnih odpadkov in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. – Na območju UN Škofja Loka se uredi zbirna centra komunalnih odpadkov na vzhodnem in zahodnem delu območja UN, kjer se predvidi po prb. 1.000 m2 površine z dovozom na javno cesto. Zbirni center na vzhodnem delu UN se uredi znotraj območja med obema železniškima tiroma, na zahodnem delu UN pa ob regionalni cesti Škofja Loka–Železniki (Vešter).
4. Opredelitev območij zemljišč za gradnjo in usmeritve za njihovo komunalno opremljanje – Vsa območja naselij, na katerih je predvidena gradnja, je treba ustrezno komunalno opremiti. Območja, na katerih je predvidena zgostitev gradnje, je treba ustrezno rekonstruirati in zagotoviti predpisan standard komunalne opremljenosti. – Območja, ki so opredeljena za gradnjo, morajo biti opremljena tako, da zagotavljajo: – prometno varnost na javnih prometnih površinah, – varstvo okolja, zlasti glede odvajanja odplak (odpadne komunalne in padavinske vode) in odstranjevanja komunalnih in komunalnim odpadkom podobnih odpadkov, – ustrezne zaščitne zahteve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. – Objekti, ki bodo namenjeni za bivanje ali delo, se bodo obvezno priključevali na komunalno opremo, ki na območju, kjer se bo objekt gradil, obstaja. – Območja, ki so opredeljena za gradnjo, morajo biti opremljena z javnimi cestami, z javnim vodovodnim omrežjem, fekalno kanalizacijo, elektroenergetskim omrežjem in javno razsvetljavo ter imajo urejen sistem za zbiranje odpadkov. Z meteorno kanalizacijo in plinovodnim omrežjem pa v primeru, če le-to na območju obstaja. – Če na območju ni meteornega kanalizacijskega omrežja, morajo imeti objekti lastne naprave za odvod padavinskih voda.

(15)Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč v naselju +------------------+--------------------------------------------+ | |USMERITVE | +------------------+--------------------------------------------+ |OBMOČJA STANOVANJ |– Na vseh območjih stanovanj na območju UN | | |se ohranja in dviguje kvaliteta bivanja | | |(urbana prenova, prenova in izboljšanje | | |komunalne opremljenosti naselij it.). | | |Prenovi se stare stanovanjske soseske, ki | | |so prometno slabo pretočne in nimajo | | |zagotovljenega zadostnega števila parkirnih | | |mest. | | |– V stanovanjskih območjih se zagotavljajo | | |zdravi bivalni pogoji (osončenje, | | |prezračenost naselja, dostopnost zelenih in | | |rekreacijskih površin), možnost opremljanja | | |z družbenimi in oskrbnimi dejavnostmi za | | |potrebe območja. | | |– Izrabi se proste in neracionalno zasedene | | |ali degradirane površine v današnjih | | |poselitvenih območjih. Predvidita se | | |prenova in rekonstrukcija obstoječih | | |stanovanjskih območij, vključno s starimi | | |jedri. | | |– Pri izgradnji novih območij za stanovanja | | |se upoštevata obstoječa tipologija gradnje | | |in zasnova stanovanjskih sosesk, ki so | | |prepoznavne in nudijo visoko kvaliteto | | |bivanja. Tipologija nove zazidave mora biti | | |usklajena s tipologijo obstoječe zazidave. | | |Primerna je nizka gostota v obliki vrstnih | | |in atrijskih hiš. Na območju Kamnitnika se | | |predvidi tudi umeščanje posameznih | | |točkovnih skupin 3–4 nadstropnih stavb. | | |– Stanovanjska območja, ki se gradijo | | |postopoma, in območja p