Statut Občine Piran (uradno prečiščeno besedilo), stran 373.

Na podlagi

člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB/2, 76/08, 79/09 in 51/10) in
člena Statuta Občine Piran – UPB (Uradne objave Primorskih novic, št. 46/2007) R A Z G L A Š A M S T A T U T Občine Piran – uradno prečiščeno besedilo, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Piran na seji dne
Št. 01501-4/1999-2013 Piran, dne
januarja 2014 Župan Občine Piran Peter Bossman l.r. Na podlagi
člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo),
in
člena Statuta Občine Piran – UPB (Uradne objave Primorskih novic, št. 46/07) ter
člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 36/2011) je Občinski svet Občine Piran na
redni seji dne
2013 sprejel S T A T U T Občine Piran (uradno prečiščeno besedilo) I. SPLOŠNE DOLOČBE
člen Občina Piran (v nadaljnjem besedilu: občina) je temeljna samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Bužini, Dragonja, Lucija, Mlini, Nova vas, Padna, Parecag, Piran, Portorož, Seča, Sečovlje, Strunjan, Sv. Peter, Škodelin in Škrile. Sedež občine je v Piranu, Tartinijev trg št.
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Občino predstavlja in zastopa župan. Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom, razen v primerih, ko se s spremembo območja spreminjajo meje občine ali krajevnih skupnosti.
člen Na območju Občine Piran so ustanovljene krajevne skupnosti kot ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti so določeni s tem statutom in odlokom občine. Območje krajevnih skupnosti je določeno na podlagi naselij in prostorskih okolišev. Potek meje je prikazan v osnovnem kartografskem prikazu RPE v merilu 1:5000, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Koper in je sestavni del tega statuta. Imena in območja krajevnih skupnosti so: – Krajevna skupnost Piran, ki obsega naselje Piran – prostorski okoliši od 01 do 24 in del naselja Portorož – prostorski okoliši 36, 38 in 95, – Krajevna skupnost Portorož, ki obsega naselje Portorož – prostorski okoliši od 25 do 35, 37, 39, do 41, 97, 98, 103 in 104, – Krajevna skupnost Lucija, ki obsega naselja Lucija – prostorski okoliši 42 do 64 in 93, naselje Seča – prostorski okoliš 65 do 70, 96, 99 do 102 in 105 do 108, – Krajevna skupnost Strunjan, ki obsega naselje Strunjan – prostorski okoliši 88 do 92, – Krajevna skupnost Sečovlje, ki obsega naselje Parecag – prostorski okoliši 71 do 74, naselje Sečovlje, naselja Bužini, Mlini, Škodelin, Škrile – prostorski okoliši 75 do 77 in 94 in naselje Dragonja – prostorski okoliši 78 do 80, 82, – Krajevna skupnost Sveti Peter, ki obsega naselje Sv. Peter – prostorski okoliši 83 do 85, ter del naselja Dragonja – prostorski okoliš 81, – Krajevna skupnost Padna, ki obsega naselje Padna – prostorski okoliš 87, – Krajevna skupnost Nova vas, ki obsega naselje Nova vas – prostorski okoliš
člen V občini živi avtohtona italijanska narodna skupnost. Občina v skladu z ustavo in zakonom zagotavlja in varuje pravice italijanske narodne skupnosti in njenih pripadnikov na narodnostno mešanem območju. Na narodnostno mešanem območju občine, na katerem živijo pripadniki italijanske narodnosti in ki obsega območja naselij: Piran, Portorož, Lucija, Strunjan, Seča, Sečovlje, Parecag in Dragonja (dvojezično območje), je v javnem življenju italijanski jezik enakopraven s slovenskim jezikom.
člen Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so nanjo prenesene z zakonom, če država za izvajanje teh nalog zagotovi ustrezna sredstva.
člen Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem, ter v drugih organih v skladu z zakonom in tem statutom. Občani so osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče. Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
člen Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti na način in po postopku, predpisanem v zakonu. Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti ter lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
člen Občina ima svoj grb, zastavo in praznik. Grb občine je v obliki ščita. Grb se oblikuje po določenem geometrijskem in barvnem pravilu. V sredini ščita je v modrem polju rdeč križ z ukrivljenima krakoma. Med križem in poljem je ozek bel trak. Grb je prikazan v posebnem načrtu v prilogi statuta. Zastava občine je rdeče-modre barve z grbom Občine Piran. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barvi zastave sta po vrstnem redu: zgoraj rdeča, spodaj modra. Vsaka barva zavzema po širini polovico prostora zastave. Grb je v sredini leve polovice rdečega polja zastave. Zastava je prikazana v posebnem načrtu v prilogi statuta. Uporaba grba in zastave ter celostna podoba občine se predpiše z odlokom. Praznik občine se določi z odlokom. Občina ima žig, okrogle oblike, na katerem je v sredini občinski grb, na obodu pa napis: OBČINA PIRAN – COMUNE DI PIRANO. Na žigih posameznih organov so še napisi: OBČINSKI SVET – CONSIGLIO COMUNALE; ŽUPAN – IL SINDACO; NADZORNI ODBOR – COMITATO DI CONTROLLO, OBČINSKA UPRAVA – AMMINISTRAZIONE COMUNALE; VOLILNA KOMISIJA – COMMISSIONE ELETTORALE. Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s svojim aktom. Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom. II. NALOGE OBČINE
člen Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: – sprejema statut in druge splošne akte občine, – organizira občinsko upravo, – sprejema proračun in zaključni račun občine, – načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, – predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti, – ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
Upravlja občinsko premoženje tako, da: – ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, – pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, – upravlja z lastninskimi deleži v igralništvu in razpolaga s prihodki iz igralniških koncesij.
Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: – spremlja in analizira statistične rezultate gospodarskega razvoja v občini, – načrtuje prostorski razvoj, sprejema prostorske akte, ki zagotavljajo pogoje za pospešen razvoj gospodarstva v občini, – sodeluje z gospodarskimi subjekti ter v okviru interesov in nalog občine, – v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva, – v skladu z zakonom izvaja naloge na področju posegov v prostor.
Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: – v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, – sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, – spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, – gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, – sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
Zagotavlja lokalne javne službe tako, da: – ustanavlja lokalne javne službe s področja dejavnosti, – sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb, – določa vire za financiranje delovanja lokalnih javnih služb, – nadzira delovanje lokalnih javnih služb, – zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.
Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da: – ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, – v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, – sodeluje z vzgojno–izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, – z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, – ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kakovost življenja njenih prebivalcev.
Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da: – spremlja stanje na tem področju, – pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, – sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami, – v skladu s pravilnikom zagotavlja izplačilo denarne pomoči.
Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: – omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju, – zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost, – z dotacijami spodbuja te dejavnosti, – sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine, – pospešuje kulturnoumetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju.
Zagotavlja izvajanje načel proglasa občine z nazivom zelena občina in pri tem zlasti: skrbi za varstvo zraka, tal, morja, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da: – izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja, – spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, – ureja in upravlja obalni morski pas, zgrajeni del morske obale in morska pristanišča lokalnega pomena, – sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, – sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, – z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
Upravlja, gradi in vzdržuje: – vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave, – lokalne javne ceste in druge javne poti, – površine za pešce in kolesarje, – igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, – javne parkirne prostore, garažne hiše, parke, trge in druge javne površine.
Skrbi za obrambne priprave, za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: – določa organizacijo in način dela v vojni, – zagotavlja potrebne organizacijske, materialno tehnične in kadrovske restive za izvajanje nalog in pristojnosti, ki jih država prenese na občino, – organizira reševalno pomoč v požarih, – organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere naravnih in drugih nesreč, – zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje ter izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, – zagotavlja sredstva za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, – sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, – opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti ter varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
Ureja javni red v občini tako, da: – sprejema ustrezne splošne akte, – določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, – ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, – organizira in izvaja naloge občinskega redarstva, – izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, – opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, – opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
člen V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: – inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, – ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine, – določanje namembnosti urbanega prostora, – evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, – zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, – mrliško ogledno službo in – ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. Občina zagotavlja javni interes na lokalni ravni, tako da imenuje in razrešuje svoje predstavnike v organe javnih podjetij, javnih zavodov, skladov in družb, katerih je ustanoviteljica ali če tako določa zakon. Predstavnik občine v organu, v katerem je imenovan, mora zastopati lokalni javni interes in najmanj enkrat letno poročati o svojem delu organu, ki ga je imenoval.
člen Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov. Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini. III. ORGANI OBČINE
Skupne določbe
člen Organi občine so: – občinski svet, – župan in – nadzorni odbor občine. Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski volilni organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in s tem statutom. Člani občinskega sveta, župan in podžupan (podžupani) so občinski funkcionarji in svojo funkcijo opravljajo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno, o čemer obvesti občinski svet. V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. Člani občinskega sveta, člani delovnih teles občinskega sveta in člani drugih občinskih organov imajo pravico do nagrad in sejnin, kar se uredi s posebnim aktom.
člen Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
člen Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina opredeljenih članov.
člen Delo organov občine je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebnopravne osebe zaupne narave, oziroma državno, vojaško ali uradno tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta. Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku.
Občinski svet
člen Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Občinski svet šteje 25 članov, od katerih tri člane izvolijo pripadniki italijanske narodnosti na podlagi posebne volilne pravice. Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta. Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta skliče dotedanji župan praviloma v 20 dneh po izvolitvi članov sveta, vendar ne kasneje, ko poteče mandat prejšnjemu občinskemu svetu. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku iz prejšnjega odstavka, jo skliče predsednik občinske volilne komisije. Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in delovnih telesih.
člen Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom.
člen Občinski svet sprejema statut občine, odloke, poslovnik občinskega sveta in druge splošne in posamične akte. V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: – sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, – sprejema občinski proračun in zaključni račun, – ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo delovno področje, – v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, – odloča o drugih oblikah povezovanja občine, – nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta, – potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, – imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora, – imenuje in razrešuje člane odborov in komisij občinskega sveta, – sprejema letni načrt pridobivanja in razpolaganja s premičnim in nepremičnim premoženjem skladno z zakonom, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem samoupravnih skupnosti, določa skupno vrednost pravnih poslov v zvezi z ravnanjem s premičnim in nepremičnim premoženjem, ki jih lahko upravljalci občinskega premoženja sklenejo izven veljavnih načrtov ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem, sprejema posamični program menjave nepremičnega premoženja, odloča o ustanovitvi stavbne pravice, – odloča o zadolževanju občine, – razpisuje referendum, – s svojim aktom, v skladu z zakonom: določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev, določa merila za določitev plače direktorjem javnih podjetij in javnih zavodov, če z zakonom ali z drugim aktom ni določeno drugače, ter določa kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet, in merila za sejnine za člane svetov ožjih delov občine, – določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, – odloča o uporabi obale, pripadajočih zemljišč in morja za opravljanje pristaniške dejavnosti, – določa pristanišča javnega prometa, – predpisuje režim plovnih pristanišč, zaklonišč, prezimovališč in nadzorstvo, – ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, – ustanavlja gospodarske družbe ali druge osebe zasebnega prava, – odloča o vlaganju kapitala v dejavnosti oseb zasebnega prava, – odloča o igralništvu v občini, – daje soglasje k zadolževanju javnih podjetij in zavodov, katerih ustanovitelj je občina, in odloča o dajanju poroštev za izpolnitev njihovih obveznosti, – določa predstavnike občine v organih javnih zavodov in javnih podjetij, če to ni v zakonu drugače določeno, – določa predstavnike občine v organih družb, v katerih ima občina po zakonu predstavnika, oziroma v organih gospodarskih družb, združenj in organizacij, ki jih sama ustanovi, razen če gre za zastopanje, – ustanovi svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, za varstvo uporabnikov javnih dobrin in za varstvo pravic najemnikov stanovanj, določi njihove naloge, imenuje in razrešuje njihove člane, – določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, – odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon, ta statut in odlok.
člen Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
člen Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši prisotni član občinskega sveta. Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
člen Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih odborov in komisij zagotavlja občinska uprava.
člen Občinski svet dela in odloča na sejah. Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna ter drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. Župan mora predloge odborov in komisij občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
člen Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet. Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
člen Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. Razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa. Ugotovitveni sklep sprejme občinski svet na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena. Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku 8 dni od prejema pisne odstopne izjave. Če župan v roku iz tega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske volilne komisije, lahko član občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat, v 8 dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno sodišče. Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. 2.1 Odbori in komisije občinskega sveta
člen Občinski svet lahko ustanovi enega ali več odborov in komisij kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in delovno področje ter način sprejemanja odločitev stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. Občinski svet s sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov določi tudi njegove naloge.
člen Občinski svet ima stalne ali občasne odbore in komisije kot svoja delovna telesa. Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
odbori: – odbor za finance in proračun, – odbor za gospodarske javne službe, – odbor za družbene dejavnosti, – odbor za urbanizem, okolje in prostor, – odbor za turizem in druge gospodarske dejavnosti, – odbor za kulturo, – odbor za šport, – odbor za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, – odbor za morje in obalni pas.
komisije: – komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, – komisija za vprašanja italijanske narodnosti, – statutarno pravna komisija, – komisija za podeljevanje občinskega priznanja (zlati grb). Pripadniki italijanske narodnosti imajo pravico do svojega predstavnika v vsakem odboru in komisiji. Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta in delovno področje se določi s poslovnikom občinskega sveta. Občinski svet lahko z odlokom o ureditvi posameznega področja v pristojnosti občine ali s sklepom na podlagi odloka ustanovi stalna ali začasna telesa ali pa za to pooblasti župana.
člen Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: – občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, – občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v pristojnosti občinskega sveta, – pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki – urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, – pripravlja predlog za določitev plače direktorjem javnih podjetij in javnih zavodov, – obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. Naloge in pristojnosti komisije se podrobneje uredijo v poslovniku sveta.
člen Člane odborov in komisij, razen komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, imenuje občinski svet izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov. Večina članov delovnega telesa in predsednik morajo biti člani občinskega sveta. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. Pri predlaganju kandidatov iz tretjega odstavka tega člena zasleduje občinski svet uravnoteženo zastopanost obeh spolov.
člen Odbori in komisije občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. Odbori in komisije občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
člen Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
Župan
člen Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. Mandatna doba župana traja štiri leta. Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. Pravice iz delovnega razmerja uveljavlja župan v občinski upravi.
člen Župan predstavlja in zastopa občino. Poleg tega župan: – predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, – izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, – razpisuje koncesije in podpisuje koncesijske pogodbe, – ustanavlja občinske komisije in svete, ki jih določajo posebni predpisi, imenuje in razrešuje njihove člane, če v zakonu, statutu in aktu o njihovi ustanovitvi ni drugače določeno, – odloča o razpisu javnih naročil, – skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, – sklepa pravne posle v zvezi s pridobivanjem in razpolaganjem s premičnim in nepremičnim premoženjem občine ter upravlja s premičnim premoženjem občine, zlasti skrbi za pravno in dejansko urejenost premičnega premoženja občine, sklepa pravne posle oddaje premičnega premoženja v najem ali brezplačno uporabo, odloča o ustanovitvi stvarnih pravic na premičninah ter sklepa druge pravne posle skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem, – odloča o pridobitvi nepremičnega premoženja občine v okviru izvrševanja proračuna, – odloča o priznanju stvarnih pravic na nepremičninah, ko gre za uskladitev dejanskega in zemljiškoknjižnega stanja, ali priznanje lastninske pravice, ki temelji na zakonu ali drugem predpisu, – predlaga občinskemu svetu sprejem letnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem, – sprejema posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem, razen posamičnega programa menjave, – odloča in sklepa pravne posle glede odtujitve nepremičnega premoženja, – odloča in sklepa pravne posle glede obremenjevanja nepremičnin s stvarnimi pravicami, – razglaša statut, odloke in druge splošne akte občine, – predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, – odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi, če ne pooblasti direktorja občinske uprave za te naloge, – imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, – za pomoč pri svojem delu lahko organizira začasne ali stalne akcijske skupine, – za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti izdaja župan: pravilnike, sklepe, navodila, odredbe in odločbe, – usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, – opravlja druge zadeve, ki jih določata zakon in ta statut. V primerih, ko je v še veljavnih zakonih ali predpisih občine, ki so sprejeti pred
1995, za določeno zadevo iz občinske pristojnosti predpisana pristojnost izvršnega sveta občine, odloča župan, razen v primeru, ko je v tem statutu izrecno predpisana pristojnost občinskega sveta. Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.
člen Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
člen Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju obrambnih priprav, požarnega varstva, zaščite in reševanja, predvsem pa: – skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, – imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito, – sprejme načrt zaščite in reševanja, – vodi zaščito, reševanje in pomoč, – določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge požarnega varstva, zaščite in reševanja in pomoči, in organizacije, ki morajo izdelati načrte požarnega varstva, zaščite in reševanja, – ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine, – skrbi za izdelavo obrambnih dokumentov občine, – sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, – v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev, – predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
člen V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
člen Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj dva in največ tri podžupane, ki jih imenuje in razrešuje župan izmed članov občinskega sveta. Eden izmed podžupanov je italijanske narodnosti, če župan ni italijanske narodnosti. V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do nastopa mandata novoizvoljenega župana tisti podžupan, ki ga določi župan, razen če je župan razrešen. Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana oziroma, če je razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta bo opravljal to funkcijo. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. Podžupani pomagajo županu pri njegovem delu ter opravljajo posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere jih župan pooblasti. Podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan, nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. V soglasju z županom se lahko tudi podžupani odločijo, da bodo funkcijo opravljali poklicno.
člen Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi noben izmed podžupanov ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši prisotni član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
člen Če je v zakonu ali drugem predpisu predvideno imenovanje komisij in drugih strokovnih teles, le-te imenuje župan, če ti predpisi ali ta statut ne določajo drugače. Župan organizira in zagotavlja pogoje za delovanje lokalnih akcijskih skupin ter lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
člen Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. Razlogi za prenehanje mandata župana se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi župana. Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa. Če župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem delu pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo. Ugotovitveni sklep iz tretjega odstavka tega člena sprejme občinski svet na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena. Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot 6 mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve. Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razeši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.
Nadzorni odbor
člen Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: – opravlja nadzor nad načrtom ravnanja z občinskim premoženjem, – nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, – nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
člen Nadzorni odbor ima sedem članov. Člane nadzornega odbora, predsednika in njegovega namestnika imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se smiselno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka občinski svet razreši člana nadzornega odbora na predlog tega odbora, če trikrat zaporedoma neopravičeno izostane s seje. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
člen Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče predsednik. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
člen Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor predloga proračuna ter zaključnega računa občine. Nadzorni odbor nadzira zaključne račune in finančne načrte krajevnih skupnosti, programe oziroma finančne načrte ter zaključne račune javnih zavodov in javnih podjetij in občinskih skladov ter opravi vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim premičnim in nepremičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom nadzorni odbor seznani občinski svet in župana.
člen Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora ter navedbo nadzorovane osebe, organa ali organizacije z odgovornimi osebami. V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so dolžni dati zahtevane podatke. Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču. Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
člen Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.
člen Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank. Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.
člen Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na podlagi izdelanega letnega programa nadzora. Nadzorni odbor podrobneje uredi svoje delo s poslovnikm, v skladu z določili ZLS in podzakonskimi predpisi.
člen Predsednik ali po pooblastilu predsednika član nadzornega odbora se lahko udeleži seje občinskega sveta, na kateri ima pravico razpravljati o zadevah, ki sodijo v pristojnost nadzornega odbora.
Občinska uprava
člen Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
člen O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
člen Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku ter zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom ministrstva za notranje zadeve.
člen O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
Drugi organi občine
člen Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih, določi župan na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa, če s posebnim zakonom, tem statutom ali odlokom, ki ureja posamezno področje, o tem ne odloča občinski svet.
člen Občina lahko sama ali skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva. Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo. IV. KRAJEVNE SKUPNOSTI
člen Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volilcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljenem interesu prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Interes prebivalcev se ugotovi na referendumu ali zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost.
člen Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevne skupnosti Občine Piran praviloma samostojno: – skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno običajni način, če z odlokom občine ni drugače določeno, – skrbijo za komunalno infrastrukturo krajevnega pomena, če z odlokom občine ni drugače določeno, – skrbijo za vaške vodovode, – skrbijo za premoženje, ki jim ga občina prenese v upravljanje, – upravljajo z lastnim premoženjem, – dajejo mnenja v postopku sprejemanja splošnih aktov o urejanju in namenski rabi prostora ter k aktom o upravljanju, urejanju in namembnosti javnih površin, – izdelujejo načrte zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb občine, – pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina. Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti opredelijo z odlokom.
člen Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno in v skladu s tem statutom. Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
člen Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon. Člane sveta krajevne skupnosti se voli v 1 (eni) volilni enoti. Svet krajevne skupnosti sprejme v soglasju z občinskim svetom pravila, s katerimi uredi delovanje organov krajevne skupnosti. Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. Število članov sveta, ki jih volijo krajani v krajevnih skupnosti, je po posameznih krajevnih skupnosti naslednje: Krajevna skupnost Piran sedem članov, Krajevna skupnost Portorož sedem članov, Krajevna skupnosti Lucija sedem članov, Krajevna skupnost Sečovlje sedem članov, Krajevna skupnost Strunjan pet članov, Krajevna skupnost Sv. Peter pet članov, Krajevna skupnost Padna pet članov, Krajevna skupnost Nova vas pet članov. V svete krajevnih skupnosti Piran, Portorož, Lucija, Strunjan in Sečovlje od skupnega števila članov, ki je določeno v prejšnjem odstavku tega člena, izvolijo pripadniki italijanske narodne skupnosti po enega člana na podlagi posebne volilne pravice. Pripadnike italijanske narodne skupnosti se voli v 1 (eni) volilni enoti, ki je območje krajevne skupnosti. Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta. Občinski svet s svojim aktom določi merila za izplačilo sejnin za člane občinskega sveta, za člane delovnih teles občinskega sveta in člane drugih občinskih organov, kakor tudi merila za sejnine za člane svetov ožjih delov občine.
člen Prvo sejo novoizvoljenega sveta krajevne skupnosti skliče dotedanji predsednik sveta. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta. Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti. Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik. Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
člen Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom ali odlokom naloge krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
člen Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za ravnanje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo ravnanje s premoženjem občine, ter določbe statute tako, da je letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem veljaven, ko ga kot sestavni del finančnega načrta krajevne skupnosti potrdi občinski svet. Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino. Odločitev sveta krajevne skupnosti o odtujitvi, zamenjavi, obremenitvi, pozidavi, rušitvi ali vložitvi nepremičnine kot stvarnega vložka je veljavna, ko na njo da soglasje župan. Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršuje predsednik sveta.
člen Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve in s prihodki od premoženja ožjega dela občine. Sredstva proračuna za financiranje krajevnih skupnosti se razporedijo glede na posebne potrebe, značilnosti in naloge posamezne krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. Vsi prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v letnih finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu dostavijo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna, potrdi na predlog župana občinski svet. Krajevne skupnosti ne smejo prevzemati finančnih obveznosti nad obsegom sredstev, zagotovljenih v letnem proračunu občine. Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta. Krajevne skupnosti izvajajo finančno poslovanje in plačilni promet preko lastnega podračuna. Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine. Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine. Računovodstvo in finančno poslovanje za krajevne skupnosti vodi občinska uprava. Pravni posli nad vrednostjo, ki jo določi letni proračun občine, so veljavni, ko na njih da soglasje župan. Pravne posle za krajevno skupnost sklepa predsednik sveta te krajevne skupnosti.
člen Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti v naslednjih primerih: – če se po najmanj trikratnem zaporednem sklicu ne sestane, – če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine, – če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko. V primeru, da odstopi večina članov sveta krajevne skupnosti, občinski svet ugotovi, da je prenehal mandat vsem članom sveta krajevne skupnosti. V primeru razpustitve sveta krajevne skupnosti in v primeru ugotovitve, da je prenehal mandat vsem članom sveta krajevne skupnosti, imenuje občinski svet začasnega upravitelja, ki do izvolitve novega sveta krajevne skupnosti opravlja njegove naloge. V primeru iz prvega ali drugega odstavka tega člena župan razpiše predčasne volitve. Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom. V. POLOŽAJ ITALIJANSKE NARODNE SKUPNOSTI IN NJENIH PRIPADNIKOV
člen Italijanski narodni skupnosti na območju Občine Piran je zagotovljena pravica, da svobodno uporablja svoj jezik, izraža in razvija svojo nacionalno identiteto ter v ta namen ustanavlja organizacije, razvija gospodarske, kulturne, znanstveno–raziskovalne, informacijske in druge dejavnosti, uporablja svoje nacionalne simbole, razvija stike z matičnim narodom in njegovo državo ter uresničuje druge z ustavo, zakonom in tem statutom določene pravice.
člen Delovanje italijanske narodne skupnosti financira država in občina v skladu z ustavo in zakonom.
člen Predstavniki italijanske narodne skupnosti, izvoljeni v Občinski svet Občine Piran, morajo pred odločitvijo o soglasju k zadevam, ki se nanašajo na posebne pravice pripadnikov italijanske narodne skupnosti, pridobiti soglasje Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti. Na položaj italijanske narodne skupnosti in njenih pripadnikov se nanašajo zlasti odločitve na naslednjih področjih: – uresničevanje pravic narodne skupnosti, – razvoj vzgoje in izobraževanja v italijanskem jeziku, uresničevanje soustanoviteljskih pravic v skladu z zakonom in ustanovitvenim aktom, – razvoj nacionalne kulture italijanske narodne skupnosti, – razvoj narodnostnega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja, – imenovanje naselij, ulic in trgov ter uporabo krajevnih imen na narodnostno mešanem območju.
člen Občinska samoupravna narodna skupnost lahko daje občinskim organom pobude, mnenja in predloge v zvezi z vprašanji pomembnimi za položaj narodne skupnosti, zlasti glede ohranitve in razvoja območja, s posebnim poudarkom na varovanju kulturne in arhitekturne dediščine.
člen Občanom italijanske narodnosti na narodnostno mešanem območju je zagotovljena predšolska vzgoja in osnovno šolanje v maternem jeziku.
člen Na narodnostno mešanem območju Občine Piran sta uradna jezika slovenščina in italijanščina. Sodni in upravni postopki ter postopki o prekrških v občini se vodijo tudi v italijanskem jeziku, kadar stranka, ki je pripadnik italijanske narodnosti, to zahteva. Organ, ki vodi postopek, mora pripadnika italijanske narodne skupnosti opozoriti na njegove pravice v zvezi z uporabo jezika. V odnosih z občinskimi in državnimi organi ter drugimi javnimi organizacijami, ki imajo sedež na dvojezičnem območju občine,imajo pripadniki italijanske narodne skupnosti,ki živijo izven narodno mešanega območja, enake pravice kot tisti, ki živijo na narodno mešanem območju.
člen Organi občine in nosilci javnih pooblastil na območju občine poslujejo s pripadniki italijanske narodne skupnosti v italijanščini. Vročitev pisanja pripadniku italijanske narodne skupnosti se šteje za pravilno opravljeno, ko je pisanje pravilno vročeno v italijanskem jeziku. Razglasi in sporočila občinskih organov in nosilcev javnih pooblastil morajo biti dvojezični in predstavljeni enakomerno. Obrazci in uradne listine, namenjeni občanom, morajo biti dvojezični.
člen Posamični akti v postopkih, v katerih je udeležen vsaj en pripadnik italijanske narodnosti, se izdajajo tudi v italijanskem jeziku. Akt, ki se izda v italijanskem jeziku, se tudi šteje za izvirnik.
člen Če sta zakonca pripadnika italijanske narodne skupnosti, poteka sklepanje zakonske zveze v italijanskem jeziku. Če je samo eden od zakoncev pripadnik italijanske narodne skupnosti, poteka sklepanje zakonske zveze v italijanskem in slovenskem jeziku, če se zakonca sporazumno ne odločita za en jezik.
člen V občinskih organih, javnih podjetjih in zavodih ter pri nosilcih javnih pooblastil morajo biti predvidena in zasedena delovna mesta, na katerih je obvezno znanje slovenskega in italijanskega jezika.
člen Organi občine in krajevnih skupnosti, javnih podjetjih in zavodov ter nosilci javnih pooblastil, ki imajo sedež na dvojezičnem območju, so na vlogo ali peticijo, ki jo nanje v italijanskem jeziku naslovi občan italijanske narodnosti, dolžni odgovoriti v italijanskem jeziku.
člen Javni napisi na narodnostno mešanem območju so dvojezični.
člen Na uradnih javnih prireditvah je potrebno zagotoviti smiselno dvojezično napovedovanje, primerno sodelovanje pripadnikov italijanske narodne skupnosti in nastope v italijanskem jeziku.
člen Vsakdo je dolžan upoštevati izvirno osebno ime pripadnika italijanske narodne skupnosti in ga pri zapisovanju ne sme spreminjati. VI. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI
člen Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
Zbor občanov
člen Občani na zboru občanov: – obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, – obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, – obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij, – predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter ulic, – opravljajo naloge zborov volilvcev v skladu z zakonom, – dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, – oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, – obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine, ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
člen Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti. Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj pet odstotkov volilcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti. Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
člen Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.
člen Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve, ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
Referendum o splošnem aktu občine
člen Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
člen Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
člen Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel do konca njegovega mandata.
člen Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj tristo volivcev v občini. Volivci dajejo podporo pobudi na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
člen Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma in rok za zbiranje podpisov. Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom število volivcev iz prejšnjega člena.
člen Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s drugim odstavkom prejšnjega člena. Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prosti dan. Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
člen Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
člen Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
Svetovalni referendum
člen Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
Drugi referendumi
člen Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.
Ljudska iniciativa
člen Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine. Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
člen Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
člen Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: – neposredno v okviru občinske uprave, – z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, – z dajanjem koncesij, – z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. Način in pogoje izvajanja javnih služb predpiše občinski svet z odlokom, če zakon ne določa drugače.
člen Na področju družbenih dejavnosti občina zagotavlja javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: – predšolska vzgoja in varstvo otrok, – osnovnošolsko izobraževanje, – osnovno zdravstvo in lekarna, – socialno varstvo, – kultura, – knjižničarstvo. Občinski svet sprejme odlok o načinu opravljanja javne službe na področju socialnega varstva in s proračunom zagotavlja sredstva za financiranje naslednjih dejavnosti: osebno pomoč, pomoč družini na domu, pomoč pri uporabi stanovanja. Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
člen Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanavlja javne zavode ali javna podjetja skupaj z drugimi občinami.
člen Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za: – oskrbo s pitno vodo, – ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, – odvajanje ter čiščenje odpadnih in padavinskih voda, – javno snago in čiščenje javnih površin, – urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin, – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, – vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon.
člen Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
člen Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.
člen Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
člen Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premičnine v lasti občine, denarna sredstva in pravice. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem sprejme občinski svet, pri čemer lahko pooblasti župana, da sprejme letni načrt za nepremičnine pod določeno vrednostjo. Občinski svet skladno z zakonom, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem občine, določi skupno vrednost pravnih poslov, ki jih lahko upravljalci občinskega premoženja sklenejo izven veljavnih načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem občine. Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja sprejme na podlagi letnega načrta župan, razen v primeru menjave nepremičnega premoženja. O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja je, v skladu s proračunom in drugimi splošnimi akti, pristojen župan. Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena namenska finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določajo predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.
člen Občina pridobiva prihodke iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom ter z upravljanjem svojega premoženja.
člen Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine. Proračun občine se sestavi v skladu z zakonom. V proračunu so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki krajevnih skupnosti.
člen Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana.
člen Proračun občine sprejme svet z odlokom, po postopku, ki je določen v zakonu, statutu in poslovniku sveta. Rebalans proračuna se sprejme na način in po postopku, kot se sprejema proračun. Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občina in krajevne skupnosti. Posredni uporabnik občinskega proračuna so pravne osebe, kot jih določa veljavna zakonodaja.
člen Proračun občine sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom. V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto. Župan v juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta.
člen Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša. Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša, se finaciranje nadaljuje na podlagi prejšnjega proračuna. Župan predloži predlog občinskega proračuna za prihodnje leto oziroma sprememb občinskega proračuna občinskemu svetu v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna oziroma sprememb proračuna Državnemu zboru. Občinski svet mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s
januarjem leta, za katero se sprejema proračun. Odločitev o začasnem financiranju občine sprejme župan in o tem obvesti občinski svet ter nadzorni odbor. Odločitev o začasnem financiranju se objavi v uradnem glasilu občine.
člen Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon, odlok občine ali sklep pristojnega organa, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov na podlagi pričakovanih prihodkov in odpre nov konto za ta namen.
člen Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ pet odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
člen Občina oblikuje svoje rezerve v skladu z vsakokrat veljavno zakonodajo. Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do
decembra tekočega leta. Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine zakonsko določeno višino.
člen Občinske rezerve se uporabljajo v skladu z zakonom. Župan je pristojen za odločanje o uporabi sredstev rezerve do zneska, določenega v letnem proračunu.
člen Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta.
člen Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon.
člen Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. O soglasju odloča občinski svet, ki odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon. IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
Splošni akti občine
člen Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
člen Statut je temeljni splošni akt občine, ki ureja temeljna vprašanja v zvezi z nalogami in organizacijo občine ter druga najpomembnejša vprašanja za delovanje občine. Statut sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
člen S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta, njegovih delovnih teles ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
člen Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
člen Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
člen S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka zaradi njihovega izvrševanja.
člen Z navodilom se za izvršitev posameznih določb zakona, statuta, odloka ali drugega predpisa občine predpisuje način ravnanja organov občinske uprave ali drugih izvrševalcev predpisov iz občinske pristojnosti.
člen Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine, ki ga s sklepom določi občinski svet, in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
Posamični akti občine
člen Posamični akti občine so odločbe in sklepi. S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
člen O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. X. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
člen Občinski svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.
člen Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
člen Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
člen Župan lahko začne ali vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
člen Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. XI. POSTOPEK ZA SPREMEMBO STATUTA
člen Spremembo statuta lahko predlaga župan, najmanj četrtina članov občinskega sveta ali pet odstotkov volivcev v občini. Če je statut potrebno spremeniti zaradi uskladitve z zakonom, je spremembe dolžan predlagati župan. Spremembe statuta se izvedejo po postopku, ki je predpisan za njegov sprejem. Statut Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 10/99) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
člen Občina in krajevne skupnosti morajo uskladiti svoje akte s tem statutom do
člen Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 8/95, 45/97, 31/98 in Uradni list RS, št. 7/96), Odlok o določitvi območij krajevnih skupnosti v Občini Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 6/96) in Odlok o volitvah v svete krajevnih skupnosti Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 4/96).
člen Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic. Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Piran (Uradne objave Primorskih novice, št. 15/04) vsebujejo naslednje prehodne in končne določbe: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
člen Krajevne skupnosti so dolžne Pravila krajevnih skupnosti uskladiti z določili sprememb statuta v roku tridesetih dni od uveljavitve teh sprememb. Določila Statuta in njegovih sprememb veljajo neposredno.
člen Spremembe in dopolnitve Statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic. Določila o številu članov sveta krajevnih skupnosti se pričnejo uporabljati s prvimi naslednjimi volitvami članov sveta krajevnih skupnosti. Z uveljavitvijo sprememb in dopolnitev Statuta Občine Piran preneha veljati Odlok o določitvi volilnih enot za izvedbo volitev v svete krajevnih skupnosti v Občini Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 46/2002). Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 46/2007) vsebujejo naslednje prehodne in končne določbe: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
člen Krajevne skupnosti so dolžne Pravila krajevnih skupnosti uskladiti z določbami sprememb statuta v roku tridesetih dni od uveljavitve teh sprememb. Določbe Statuta in njegove spremembe veljajo neposredno.
člen Spremembe in dopolnitve Statuta začnejo veljati in se začnejo uporabljati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic, razen prvega odstavka
člena, ki se prične uporabljati po prvih rednih volitvah po uveljavitvi sprememb in dopolnitev Statuta. Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Piran (Uradni list RS, št. 112/13) vsebujejo naslednje prehodne in končne določbe: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
člen Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 01501-4/99-2012 Piran, dne
decembra 2013 Župan Občine Piran Peter Bossman l.r. Visto l’articolo 33 della Legge sulle autonomie locali (Gazzetta ufficiale della RS, n. 94/07 – testo unico/2, 76/08, 79/09 e 51/10) e l'articolo 31 dello Statuto del Comune di Pirano ‒ testo unico (Bollettino Ufficiale delle Primorske novice, n. 46/2007) P R O M U L G O L O S T A T U T O del Comune di Pirano ‒ testo unico, approvato dal Consiglio comunale del Comune di Pirano nella seduta del 10 dicembre
N. 01501-4/1999-2013 Pirano, 10 gennaio 2014 Il Sindaco del Comune di Pirano Peter Bossman m.p. Ai sensi dell’articolo 64 della Legge sulle autonomie locali (Gazzetta ufficiale della RS, n° 100/05 – testo unico), degli articoli 17 e 132 dello Statuto del Comune di Pirano (Bollettino ufficiale delle Primorske novice n° 46/07) e dell’articolo 115 del Regolamento del Consiglio comunale del Comune di Pirano (Bollettino ufficiale delle Primorske novice, n. 36/2011), il Consiglio comunale del Comune di Pirano nella 22a seduta ordinaria il giorno 10 dicembre 2013 approva lo S T A T U T O del Comune di Pirano (Testo unico) I. DISPOSIZIONI GENERALI Articolo 1 Il Comune di Pirano (di seguito nel testo: il comune) è una comunità autonoma locale, costituita di legge, che si estende sul territorio comprendente i seguenti abitati: Busin, Dragogna, Lucia, Mulini, Villanova, Padena, Parezzago, Pirano, Portorose, Sezza, Sicciole, Strugnano, S. Pietro, Scudelin e Scrile. La sede del comune è a Pirano, Piazza Tartini n.
Il comune è persona giuridica di diritto pubblico con il diritto di possedere, acquisire e disporre di tutti i generi di patrimonio. Il comune è rappresentato dal Sindaco. Il territorio, il nome, e la sede del comune possono essere modificati con legge e secondo il procedimento disposto dalla legge. Il territorio e le denominazioni degli abitati si modificano in conformità alla legge con decreto comunale, esclusi i casi in cui mediante la modifica del circondario si modificano i confini del comune o delle comunità locali. Articolo 2 Nel territorio del Comune di Pirano sono costituite le comunità locali, quali frazioni del comune. Le prerogative, l'organizzazione e l'operato nonché lo status giuridico delle comunità locali sono determinati da questo statuto e da decreto comunale. Il territorio delle comunità locali è determinato in base agli abitati ed ai comprensori territoriali. La delimitazione territoriale del confine è indicata nella raffigurazione cartografica basilare RPE in scala 1:5000, redatta dall'Amministrazione geodetica della Repubblica di Slovenia, Amministrazione geodetica distrettuale di Capodistria, che è parte integrante di questo statuto. Le denominazioni e le estensioni delle comunità locali sono le seguenti: – la Comunità locale di Pirano, che comprende l'abitato di Pirano – comprensori territoriali dallo 01 al 24 e parte dell'abitato di Portorose – comprensori territoriali 36, 38 e 95; – la Comunità locale di Portorose, che comprende l'abitato di Portorose – comprensori territoriali dal 25 al 35, 37 e dal 39 al 41, 97, 98, 103 e 104; – la Comunità locale di Lucia, che comprende l'abitato di Lucia – comprensori territoriali dal 42 al 64 e 93 – e l'abitato di Sezza – comprensori ambientali dal 65 al 70, 96, dal 99 al 102 e dal 105 al 108; – la Comunità locale di Strugnano, che comprende l'abitato di Strugnano – comprensori territoriali dall'88 al 92; – la Comunità locale di Sicciole, che comprende l'abitato di Parezzago – comprensori territoriali dal 71 al 74 – l'abitato di Sicciole, gli abitati di Bužini, Mlini, Škudelin, Škrile – comprensorio territoriale dal 75 al 77 e 94 – e l'abitato di Dragogna – comprensori territoriali dal 78 all'80 e 82; – la Comunità locale di Sveti Peter, che comprende l'abitato di Sveti Peter – comprensori territoriali dall'83 all'85 – e parte dell'abitato di Dragogna – comprensorio territoriale 81; – la Comunità locale di Padna, che comprende l'abitato di Padna – comprensorio territoriale 87 e – la Comunità locale di Nova vas, che comprende l'abitato di Nova vas – comprensorio territoriale
Articolo 3 Sul territorio comunale è presente la comunità nazionale autoctona italiana. Il comune, in conformità alla costituzione ed alla legge, assicura e tutela i diritti della comunità nazionale italiana e dei suoi appartenenti nel territorio nazionalmente misto. Nel territorio nazionalmente misto d'insediamento degli appartenenti alla comunità nazionale italiana e che comprende il territorio degli abitati di: Pirano, Portorose, Lucia, Strugnano, Sezza, Sicciole, Parezzago e Dragogna (territorio bilingue) nella vita pubblica la lingua italiana è paritetica a quella slovena. Articolo 4 Il comune, nel quadro costituzionale e legislativo, regola ed espleta le questioni pubbliche di importanza locale, attinenti gli abitanti del comune, nonché compiti di pertinenza statale, trasferiti ad esso con legge, ove lo stato garantisca i mezzi adeguati per l'attuazione dei compiti citati. Articolo 5 I cittadini decidono in merito alle questioni pubbliche locali per il tramite degli organi del comune, che eleggono in base al diritto generale e paritario in occasione di elezioni libere a scrutinio segreto, nonché negli altri organi in conformità alla legge ed a questo statuto. Si considerano cittadini coloro che hanno eletto la loro residenza stabile nel territorio del comune. I cittadini partecipano alla gestione delle questioni pubbliche locali anche mediante le proprie convocazioni assembleari, con referendum e nell'ambito dell'iniziativa popolare. In base alla decisione degli organi comunali, in occasione della formazione di taluni provvedimenti dispositivi, possono includersi anche persone che hanno nel comune solamente la residenza temporanea ovvero i proprietari di terreni e di altri immobili nel territorio del comune. Articolo 6 Il comune collabora con i contermini e con altri comuni, con le comunità locali più ampie e con lo stato per l'attuazione dei compiti condivisi. Il comune decide autonomamente in merito alla propria inclusione in comunità locali autonome più ampie secondo le modalità ed il procedimento previsto dalla legge. Il comune può collaborare anche con comunità locali di altri stati e con le organizzazioni internazionali di comunità locali. Il comune collabora con gli altri comuni secondo i principi di spontaneità e solidarietà ed a tale scopo può assieme ad essi stanziare fondi, formare organi ed organizzazioni comuni, nonché servizi per l'espletamento di questioni di interesse comune. Articolo 7 Il comune ha il suo stemma, la bandiera ed una sua festività. Lo stemma del comune è a forma di scudo. Lo stemma si attiene ad una determinata regola geometrica e cromatica. Al centro dello stemma, su sfondo azzurro, si trova una croce rossa con le aste incurvate. Tra la croce e il campo è inframmezzata una sottile striscia bianca. La rappresentazione grafica dello stemma forma un allegato particolare dello statuto. La bandiera del comune è di colore rosso e azzurro con lo stemma del Comune di Pirano. Il rapporto tra altezza e lunghezza della bandiera è di uno a due. La disposizione dei colori è la seguente: sopra il rosso, sotto l'azzurro. Ciascun colore copre un campo uguale alla metà della superficie della bandiera per altezza. Lo stemma si trova al centro della metà sinistra del campo rosso. La rappresentazione grafica della bandiera forma un allegato particolare dello statuto. L'uso dello stemma e della bandiera nonché l'immagine grafica del comune si prescrivono mediante decreto. La festa del comune si sancisce con decreto. Il comune ha un proprio timbro, al centro del quale è rappresentato lo stemma comunale e in circonferenza la dicitura: OBČINA PIRAN – COMUNE DI PIRANO. Sui timbri dei singoli organi si trovano anche le seguenti diciture: OBČINSKI SVET – CONSIGLIO COMUNALE; ŽUPAN – IL SINDACO; NADZORNI ODBOR – COMITATO DI CONTROLLO, OBČINSKA UPRAVA – AMMINISTRAZIONE COMUNALE; VOLILNA KOMISIJA – COMMISSIONE ELETTORALE. Le dimensioni, l'uso e la detenzione del timbro del comune vengono definite con atto del sindaco. Per il contributo allo sviluppo del comune ai cittadini, alle organizzazioni e ad altri soggetti meritevoli il comune conferisce i riconoscimenti e i premi comunali, in conformità ad un decreto particolare. II. PREROGATIVE DEL COMUNE Articolo 8 Il comune evade autonomamente le pubbliche competenze di rilevanza locale (prerogative originali) sancite da questo statuto e dalle leggi, ed in particolare:
Regola in maniera normativa le questioni locali di interesse pubblico nel seguente modo: – approva lo statuto e gli altri atti generali del comune, – organizza l'amministrazione comunale, – approva il bilancio di previsione e il conto consuntivo del comune, – pianifica lo sviluppo dello spazio ed approva gli atti di assetto territoriale, – prescrive le tasse e le contribuzioni che sono di sua competenza, – regola le altre questioni locali di interesse pubblico.
Amministra il patrimonio comunale nel seguente modo: – regolamenta le modalità e le condizioni alle quali viene amministrato il patrimonio comunale, – acquisisce e dispone di tutti i generi di patrimonio, – gestisce le quote proprietarie delle attività legate al gioco d'azzardo e dispone dei proventi dalle concessioni rilevate al gioco d'azzardo.
Attua le condizioni per lo sviluppo economico del comune nel seguente modo: – segue ed analizza i risultati statistici dello sviluppo economico nel comune, – pianifica lo sviluppo territoriale, approva gli atti di assetto territoriale, che assicurano le condizioni per un rapido sviluppo dell'economia nel comune, – collabora con i soggetti economici nell'ambito degli interessi e delle prerogative del comune, – in conformità alla legge espleta compiti nel campo del turismo, della ristorazione e dell'agricoltura, – in conformità alla legge espleta compiti nel campo degli interventi nell'ambiente.
Attua le condizioni per la costruzione di abitazioni e cura l'ampliamento del fondo delle abitazioni sociali nel seguente modo: – prevede negli atti di assetto territoriale la costruzione di stabili adibiti ad abitazione, – approva il programma a breve e a medio termine inerente il settore abitativo, – segue ed analizza la situazione nel settore abitativo del comune, – realizza abitazioni per i soggetti socialmente deboli e ristruttura stabili per adibirli a spazi abitativi, – collabora con società commerciali, enti ed altre istituzioni nella soluzione della problematica abitativa dei cittadini.
Assicura l'esistenza e il funzionamento dei servizi pubblici nel seguente modo: – costituisce i servizi pubblici locali per settore d'attività, – approva gli atti generali che regolano le modalità di costituzione e l'operato dei servizi pubblici locali, – determina le fonti di finanziamento dell'operato dei servizi pubblici locali, – controlla l'operato dei servizi pubblici locali, – assicura il servizio pubblico incaricato della gestione delle aree fabbricabili.
Attua ed incrementa le attività educativa – istruttiva e sanitaria nel seguente modo: – costituisce l'ente educativo istruttivo e quello sanitario ed assicura le condizioni per il loro operato, – in conformità alle leggi che regolano il settore, assicura i mezzi per l'attuazione dei programmi e nell'ambito delle disponibilità finanziarie persegue l'attuazione dei programmi aggiuntivi, – collabora con l'ente educativo – istruttivo e con quello sanitario, – mediante provvedimenti diversificati incrementa l'attività educativo – istruttiva e la tutela sanitaria dei cittadini, – attua le condizioni per l'istruzione degli adulti, importante per lo sviluppo del comune e per la qualità della vita dei suoi abitanti.
Sviluppa i servizi di tutela sociale, di tutela prescolare, di tutela fondamentale del bambino e della famiglia, dei soggetti socialmente deboli, degl'invalidi e degli anziani nel seguente modo: – monitora la situazione in tale area, – propone agli organi ed alle istituzioni preposte determinati provvedimenti in questo settore, – collabora con il centro per la tutela sociale, con gli enti pubblici e con gli altri organi ed istituzioni competenti, – in conformità al regolamento garantisce l'erogazione dei sussidi finanziari.
Incrementa lo sviluppo delle attività di ricerca, culturali e sociali, nonché lo sviluppo dello sport e della ricreazione nel seguente modo: – facilita l'accesso ai programmi culturali e cura il patrimonio culturale sul proprio territorio, – assicura l'attività bibliotecaria a carattere istruttivo generale, – incrementa dette attività mediante dotazioni, – collabora con le associazioni e le include nei programmi di attività del comune, – incrementa lo sviluppo della creatività culturale ed artistica, facilita l'accesso ai programmi culturali ed in conformità alla legge cura il patrimonio culturale nel proprio territorio.
Assicura l'attuazione dei principi del proclama inerente il comune con denominazione comune verde ed in particolare: ha cura della tutela dell'aria, del terreno, del mare, delle sorgenti d'acqua, della tutela contro i rumori, per la raccolta e lo smaltimento dei rifiuti ed espleta altri compiti inerenti la tutela dell'ambiente nel seguente modo: – attua i compiti determinati dalla legge, dai regolamenti e dalle altre prescrizioni nel settore della tutela ambientale, – monitora la situazione in questo settore e nell'ambito delle sue prerogative attua determinati provvedimenti a garanzia della tutela ambientale, – regola l'assetto e gestisce la fascia costiera, la parte edificata della costa marina e le strutture portuali di importanza locale, – approva gli atti generali, con i quali assicura ed incrementa la tutela ambientale, – collabora con gli organi ispettivi competenti e li informa in merito alle irregolarità accertate, – con altri provvedimenti incrementa la tutela ambientale nel comune.
Amministra, costruisce ed effettua la manutenzione di: – strutture ed impianti della rete idrica, energetica e comunale di altro genere, – strade pubbliche locali ed altre vie pubbliche, – superfici pedonali e percorsi adibiti ai cicli, – campi sportivi e ricreativi nonché giardini da gioco, – aree adibite a parcheggio, strutture adibite a parcheggio, parchi, piazze ed altre aree pubbliche.
Cura i preparativi per la difesa, per la protezione antincendio e per la sicurezza dei cittadini in caso di calamità naturali e di altro genere, in conformità ai normativi, nel seguente modo: – determina l'organizzazione e le modalità d'operato in caso di evento bellico, – assicura le necessarie soluzioni organizzative, materiali, tecniche e di personale per l'attuazione delle prerogative e dei compiti che lo stato trasferisce al comune, – organizza il servizio di soccorso e salvataggio in caso di incendio, – organizza il servizio informativo, di allarme, di aiuto e salvataggio in caso di calamità naturali e di altro genere, – assicura i mezzi per organizzare, attrezzare ed attuare il servizio di protezione antincendio e di tutela in caso di calamità naturali, – assicura i mezzi per ovviare alle conseguenze delle calamità naturali e di altro genere, – collabora con il comando comunale dei vigili del fuoco e con il comando della protezione civile e ne segue l'operato, – espleta altri compiti che contribuiscono ad una migliore protezione antincendio e contro le calamità naturali e di altro genere.
Regola l'ordine pubblico nel comune nel seguente modo: – approva gli atti generali inerenti la materia, – definisce le trasgressioni e le ammende per le trasgressioni con le quali si contravvengono le disposizioni comunali, – regola il traffico locale e determina l'assetto del traffico, – organizza ed attua i compiti del servizio municipale di pubblica sicurezza, – esegue il controllo delle manifestazioni pubbliche, – espleta il controllo ispettivo dell'attuazione delle disposizioni comunali e degli altri atti, con i quali regola le questioni di sua competenza, se la legge non dispone diversamente, – espleta altri compiti nell'ambito delle citate prerogative. Articolo 9 Nell'ambito delle questioni locali di pubblico interesse il comune espleta anche mansioni inerenti: – il controllo ispettivo dell'attuazione delle disposizioni comunali e degli altri atti, con i quali regola le questioni di sua competenza, – l'accertamento dell'interesse pubblico in caso di esproprio per le necessità del comune, – la determinazione delle finalità d'uso dell'ambiente urbano, – l'evidenza dei terreni comunali e delle altre specie di patrimonio, – l'attuazione della tutela dei monumenti naturali e culturali in collaborazione con le istituzioni competenti, – il servizio di accertamento dei decessi e – la regolazione di altre questioni locali di pubblico interesse. Il comune assicura l'interesse pubblico a livello locale nominando e revocando i propri rappresentanti negli organi delle aziende pubbliche, degli enti pubblici, dei fondi e delle società di cui è costitutore oppure se così dispone la legge. Il rappresentante del comune nell'organo in cui è stato nominato è in dovere di rappresentare l'interesse pubblico locale e di relazionare almeno una volta l'anno in merito al proprio operato all'organo che lo ha nominato. Articolo 10 Il comune espleta compiti di natura statistica, di evidenza ed analitica per le proprie necessità, acquisendo dati statistici e di evidenziazione dagli organi competenti per la raccolta dei dati citati. Per le necessità di cui al primo comma di questo articolo il comune acquisisce dagli amministratori delle raccolte dati inerenti le persone fisiche che hanno eletta residenza stabile o temporanea bel comune, inerenti le persone fisiche che sono proprietarie di immobili nel territorio comunale e di persone giuridiche che hanno sede e possiedono patrimonio o parte del loro patrimonio nel comune. III. ORGANI DEL COMUNE
Disposizioni comuni Articolo 11 Gli organi del comune sono: – il consiglio comunale, – il sindaco e – il comitato di controllo del comune. Il comune dispone di una commissione elettorale in qualità di organo elettorale autonomo che, in conformità alla legge sulle elezioni locali, alle altre disposizioni ed agli atti generali del comune, cura l'attuazione delle elezioni e dei referendum, nonché la tutela della legalità dei procedimenti elettorali. Il comune dispone anche di altri organi, la cui costituzione ed i cui compiti sono disposti dalla legge. Le elezioni ovvero le nomine degli organi del comune ovvero dei membri degli organi comunali si attuano in conformità alla legge ed al presente statuto. I membri del consiglio comunale, il sindaco, il vicesindaco (i vicesindaci) sono funzionari comunali, ed espletano la loro funzione in maniera onoraria. Il sindaco può decidere di espletare la funzione in rapporto di lavoro, ed informa in merito il consiglio comunale. Con il consenso del sindaco anche il vicesindaco può decidere di espletare la funzione in rapporto di lavoro. I membri del consiglio comunale e quelli degli organi interni ad esso attinenti, nonché i membri degli altri organi comunali hanno il diritto a premi e gettoni presenza, in base a criteri disposti con specifico provvedimento. Articolo 12 Il comune dispone dell'amministrazione comunale che, in conformità alla legge, allo statuto ed agli atti generali del comune, attua compiti amministrativi di competenza comunale, decide nelle questioni amministrative in prima istanza, espleta compiti ispettivi e di pubblica sicurezza municipale ovvero altri servizi di controllo, nonché compiti professionali, organizzativi ed amministrativi per gli organi del comune. Articolo 13 Ove la legge ed il presente statuto non dispongano diversamente, gli organi assembleari del comune che operano in seduta possono approvare decisioni se alla seduta è presente la maggioranza dei membri dell'organo in questione. La decisione è approvata a maggioranza dei membri votanti. Articolo 14 L'operato degli organi del comune è pubblico. La trasparenza si assicura mediante l'informazione del pubblico in merito all'operato degli organi del comune e soprattutto con la pubblicazione ufficiale degli atti generali del comune, con la partecipazione del pubblico e dei rappresentanti dei mezzi d'informazione alle sedute pubbliche degli organi del comune, nonché con la possibilità di prendere visione della documentazione e dei materiali che fungono da base decisionale degli organi del comune. Le modalità di assicurazione della pubblicità dell'operato degli organi del comune, i motivi e i procedimenti di esclusione del pubblico dalle sedute degli organi del comune, i diritti del pubblico e l'assicurazione della tutela dei dati personali, dei documenti e dei materiali, che contengono dati i quali, in conformità alla legge, ad altre disposizioni o agli atti generali del comune o di altre persone di diritto pubblico o privato sono di natura confidenziale, ovvero considerati segreto militare, statale o ufficiale, sono determinati dalla legge, da questo statuto e dal regolamento del consiglio comunale. I cittadini ed i loro rappresentanti legali hanno il diritto di prendere visione dei documenti che fungono da base per le decisioni degli organi del comune in merito ai loro diritti, obblighi e vantaggi legali, in conformità alla Legge sul procedimento amministrativo generale.
Consiglio comunale Articolo 15 Il consiglio comunale è il massimo organo decisionale in tema di diritti ed obblighi del comune. Il consiglio comunale conta 25 membri, tre dei quali sono eletti dagli appartenenti alla nazionalità italiana in base al diritto di voto particolare. I membri del consiglio esecutivo vengono eletti per un mandato di 4 anni. Il mandato dei membri del consiglio comunale ha inizio a scadenza del mandato dei membri del consiglio comunale precedente e dura sino alla prima seduta del neoeletto consiglio comunale. Il consiglio comunale si costituisce alla prima seduta, nell'ambito della quale è confermata più della metà dei mandati ai membri del consiglio comunale. La prima seduta del neoeletto consiglio comunale viene convocata dal sindaco uscente di regola entro 20 giorni dopo l'elezione dei membri del consiglio, ma non più tardi della scadenza del mandato del consiglio comunale uscente. Se la seduta del consiglio comunale non viene convocata entro il termine di cui al comma precedente, questa viene convocata dal presidente della commissione elettorale comunale. Quando ai membri del consiglio comunale cessa il mandato, cessano pure di essere membri di tutti gli organi, inclusi quelli interni, dell'amministrazione comunale. Articolo 16 Le elezioni del consiglio comunale si effettuano in base al diritto generale e paritetico di voto con voto diretto e segreto in conformità alla legge. Le elezioni del consiglio comunale vengono effettuate con il sistema proporzionale. Il consiglio comunale con decreto decide in conformità alla legge in merito alla formazione di circoscrizioni elettorali per le elezioni del consiglio comunale. Articolo 17 Il consiglio comunale approva lo statuto del comune, i decreti, il proprio specifico regolamento ed altri atti generali e singolari. Nell'ambito delle prerogative ed attribuzioni il consiglio comunale: – approva i piani di assetto territoriale e gli altri piani di sviluppo del comune, – approva il bilancio di previsione e il conto consuntivo del comune, – costituisce gli organi dell'amministrazione comunale e ne determina l’area operativa, – in collaborazione con i consigli comunali di altri comuni costituisce organi comuni dell'amministrazione comunale ed organi comuni per l'attuazione dei diritti costitutivi negli enti pubblici e nelle aziende pubbliche, – delibera in merito alle altre forme di collegamento del comune, – controlla l'operato del sindaco, del vicesindaco e dell'amministrazione comunale in relazione all'attuazione delle deliberazioni del consiglio comunale, – conferma i mandati ai membri del consiglio comunale e constata la cessazione anticipata dei mandati ai singoli funzionari comunali, – nomina e revoca i membri del comitato di controllo, – nomina e revoca i membri delle commissioni e dei comitati del consiglio comunale, – approva il piano annuale di acquisizione e di disposizione dei beni mobili e immobili in conformità alla legge in materia di disciplina di gestione del patrimonio reale delle autonomie locali, determina il valore complessivo dei negozi giuridici concernenti la gestione dei beni mobili e immobili, che possono essere conclusi dai gestori del patrimonio comunale all'infuori dei vigenti piani di gestione di beni mobili ed immobili, approva il programma delle singole permute del patrimonio immobiliare, decide in merito all'istituzione del diritto di superficie, – delibera in merito all'indebitamento del comune, – indice il referendum, – con un proprio atto, in conformità alla legge: determina l'ammontare della retribuzione o di parte della retribuzione dei funzionari comunali, determina i parametri per fissare la retribuzione ai direttori degli enti e delle aziende pubbliche, nel caso con legge o con altro atto non sia disposto diversamente, nonché determina i criteri e le misure per i premi e i compensi ai membri degli organi, compresi gli organi interni, nominati dal consiglio comunale, nonché i criteri per i gettoni presenza per i membri dei consigli di quartiere del comune, – determina le tipologie dei servizi comunali e le modalità di attuazione dei servizi pubblici comunali, – dispone in merito alla finalità d'uso della costa, dei terreni adiacenti e del mare per attuare l'attività portuale, – determina gli scali portuali in cui si effettua il traffico pubblico, – prescrive il regime vigente nei porti navigabili, nei rifugi sotterranei, nelle rimesse invernali ed il controllo, – costituisce enti ed aziende pubbliche, nonché altre persone giuridiche di diritto pubblico in conformità alla legge, – costituisce società commerciali o altre persone giuridiche di diritto privato, – delibera in merito all'investimento di capitale nelle attività di persone giuridiche di diritto privato, – delibera in merito alle attività legate al gioco d'azzardo nel comune, – fornisce il consenso all'indebitamento delle aziende e degli enti pubblici, il cui costitutore è il comune, e delibera in merito alla fornitura di garanzie per la soddisfazione dei loro obblighi, – determina i rappresentanti del comune negli organi degli enti e delle aziende pubbliche, nel caso la legge non disponga diversamente, – determina i rappresentanti del comune negli organi delle società nei quali il comune, ai sensi della legge, dispone di un rappresentante, ovvero negli organi delle società commerciali, delle associazioni e delle organizzazioni costituite dal comune, tranne se si tratta di una funzione institoria, – costituisce i consigli per la prevenzione e l'educazione nel traffico, per la tutela dei fruitori di beni pubblici e per la tutela degli affittuari di alloggi, ne definisce i compiti e ne nomina e revoca i membri, – determina l'organizzazione del consiglio comunale e le modalità d'operato in caso di evento bellico, – delibera in merito ad altre questioni disposte dalla legge, da questo statuto e mediante decreto. Articolo 18 I membri del consiglio comunale espletano la loro funzione in maniera onoraria. La funzione di membro del consiglio comunale non è compatibile con la funzione di sindaco, di membro del comitato di controllo e neppure con l'operato nell'ambito dell'amministrazione comunale o del servizio del quartiere del comune, o ancora con altre funzioni determinate dalla legge. Il membro del consiglio comunale che viene nominato vicesindaco espleta le due funzioni contemporaneamente. La funzione di membro del consiglio comunale non è compatibile con la funzione di capo dell'unità amministrativa, come pure non è compatibile con l'impiego nell'amministrazione statale in ruoli con attribuzioni attinenti il controllo della legalità ovvero della validità e della professionalità dell'operato degli organi del comune. Articolo 19 Il consiglio comunale è rappresentato e viene convocato dal sindaco, che ne dirige pure le sedute. Il sindaco può autorizzare per la direzione delle sedute del consiglio comunale il vicesindaco o un altro membro del consiglio comunale. Se si verificano delle circostanze per le quali il sindaco, il vicesindaco o il membro autorizzato del consiglio comunale non è in grado di dirigere la seduta già convocata, questa viene condotta dal vicesindaco e se ciò non risultasse possibile, la seduta viene condotta dal membro più anziano del consiglio comunale. Il sindaco convoca le sedute del consiglio comunale in conformità alle disposizioni di questo statuto e del regolamento del consiglio comunale, nonché in funzione delle necessità di deliberare in seno al consiglio comunale. Egli è comunque in dovere di convocare il consiglio comunale almeno quattro volte l'anno. Il sindaco, il vicesindaco delegato ovvero un altro membro del consiglio comunale in possesso di delega, è in dovere di convocare la seduta del consiglio comunale se ciò è richiesto da almeno un quarto dei membri del consiglio comunale e la stessa deve avere luogo entro quindici giorni dalla ricezione della richiesta scritta di convocazione. Ove la seduta del consiglio comunale non venga convocata entro sette giorni dal ricevimento della richiesta scritta, questa può essere convocata dai membri del consiglio comunale che hanno avanzato la richiesta. Alla richiesta di convocazione della seduta del consiglio comunale deve essere allegato l'ordine del giorno. Il sindaco, il vicesindaco o un altro membro del consiglio comunale in tal senso delegato deve porre all'ordine del giorno i punti proposti, ma può integrare l'ordine del giorno proposto con altri punti. Articolo 20 Le mansioni professionali e amministrative per le necessità del consiglio comunale e l'ausilio nella preparazione e nella conduzione delle sedute del consiglio e dei suoi comitati e commissioni è assicurato dall'amministrazione comunale. Articolo 21 Il consiglio comunale opera e delibera nell'ambito delle sedute. L'ordine del giorno della seduta del consiglio comunale è proposto dal sindaco. Ogni membro del consiglio comunale può proporre al consiglio comunale in approvazione decreti ed altri atti di competenza del consiglio, ad esclusione del bilancio di previsione e del conto consuntivo del comune, nonché ulteriori atti che, ai sensi di legge o del presente statuto, siano da approvarsi a cura del consiglio comunale su proposta del sindaco. Il sindaco è in dovere di porre all'ordine del giorno le proposte dei comitati, delle commissioni e quelle dei membri del consiglio di cui al comma precedente, allorché le medesime risultino elaborate in osservanza delle previsioni del regolamento del consiglio comunale. Il consiglio comunale delibera in merito all'approvazione dell'ordine del giorno all’apertura della seduta. In merito alla convocazione della seduta del consiglio comunale devono essere avvisati i mezzi d'informazione. Il presidente del comitato di controllo del comune, i presidenti delle commissioni e dei comitati del consiglio comunale e il segretario del comune sono in dovere di partecipare alla seduta del consiglio comunale e di rispondere alle interpellanze dei membri del consiglio comunale per il settore di loro rispettiva competenza ovvero operato. Articolo 22 Il consiglio comunale delibera validamente se alla seduta è presente la maggioranza dei suoi membri. Il consiglio comunale approva le deliberazioni con la maggioranza dei membri votanti, sempreché la legge non disponga una maggioranza diversamente qualificata. Il consiglio comunale approva le deliberazioni a scrutinio palese. La votazione avviene a scrutinio segreto nei casi di legge ovvero quando in tal senso deliberato dal consiglio stesso. Le modalità operative, i rapporti nei confronti degli altri organi comunali e le altre tematiche d’impatto operativo sono determinate dal regolamento, approvato dal consiglio comunale con maggioranza dei due terzi dei membri presenti. Le deliberazioni del consiglio comunale vengono attuate dal sindaco e dall'amministrazione comunale. Articolo 23 La cessazione anticipata del mandato di un membro del consiglio comunale è regolata dalla legge. I motivi per la cessazione anzitempo del mandato di un membro del consiglio comunale vengono accertati in base alla sentenza giudiziaria passata in giudicato o in base ad una comunicazione scritta recante la decisione del membro del consiglio comunale. Il membro del consiglio comunale cessa dal mandato nel giorno in cui il consiglio comunale, sulla scorta della relazione della Commissione per le questioni dei mandati, le elezioni e le nomine constata l'esistenza delle condizioni di decadenza, salvo in caso di dimissioni. La delibera di decadenza è approvata dal Consiglio comunale alla prima seduta successiva all'accertamento delle condizioni di cui al secondo comma di quest’articolo. Se un membro del consiglio comunale dà le dimissioni, il suo mandato scade alla data in cui ha formalizzato le dimissioni predette nelle mani del Sindaco. Il Sindaco è tenuto ad informare il Consiglio comunale e la Commissione elettorale comunale delle dimissioni di un membro del consiglio comunale entro otto giorni dal ricevimento della dichiarazione scritta di dimissione. Se il sindaco non riferisce al Consiglio comunale e alla commissione elettorale comunale, entro il termine di cui nel presente comma, il membro del consiglio comunale il cui mandato è scaduto, entro 8 giorni dalla s

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.