Odlok o občinskih cestah in javnih površinah, stran 704.

Na podlagi

člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/2000, 30/2001 in 29/2003 ter Uradni list RS, št. 90/05, 67/06 in 39/08) R A Z G L A Š A M O D L O K o občinskih cestah in javnih površinah Št. 371-539/2013 Koper, dne
decembra 2013 Župan Mestne občine Koper Boris Popovič l.r. Na podlagi
člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12; ZCes-1),
točke prvega odstavka
člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – ZVO-1-UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12 in 92/13), 3., 7., 8.,
in
člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), sedmega in osmega odstavka
člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – ZP-1-UPB8 in 21/13) ter
člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave št. 40/00, 30/01 in 29/03 in Uradni list RS, št. 90/05, 67/06 in 39/08) je Občinski svet Mestne občine Koper na seji dne
decembra 2013 sprejel O D L O K o občinskih cestah in javnih površinah I. SPLOŠNE DOLOČBE
člen (vsebina odloka) Ta odlok določa in ureja: – občinske ceste in postopek za njihovo kategorizacijo; – status in vrste javnih površin; – upravljanje, graditev ter vzdrževanje in varstvo javnih površin in občinskih cest; – ureditev gospodarskih javnih služb »vzdrževanje občinskih javnih cest«, »upravljanje prometnih površin ter zelenih in drugih neprometnih javnih površin« in »javna snaga in čiščenje javnih površin«; – postopke in pogoje za poseganje v občinske ceste in javne površine; – inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in javnimi površinami ter sankcioniranje kršitev tega odloka; – javno snago in čiščenje javnih površin; – druga vprašanja v zvezi z upravljanjem občinskih cest ter javnih površin; – izvajanje in financiranje javne službe.
člen (občinske ceste in javne površine) Občinske ceste in javne površine po tem odloku so: – kategorizirane in nekategorizirane občinske ceste, – steze za kolesarje, – ulice, pločniki, trgi, – pešpoti in površine za pešce, – podhodi, nadhodi, pasaže, – avtobusna postajališča, – parkirišča, – dostopne poti, dovozi in parkirni prostori, – zelenice, urejene zelene površine, drevoredi, – javna otroška igrišča in – javna športna igrišča skupaj z urbano, prometno in drugo opremo, ki je namenjena uporabnikom teh površin in cest.
člen (upravljavec občinskih cest in javnih površin) Upravljavec občinskih cest in javnih površin na območju občine je občinska uprava (v nadaljnjem besedilu: upravljavec).
člen (pristojni organ) Pristojni organ za izvajanje tega odloka, če ni z odlokom ali zakonom drugače določeno, je organ občinske uprave, pristojen za promet (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).
člen (smiselna uporaba zakona) Vse zadeve iz
člena, ki se nanašajo na občinske javne ceste ter javne površine in niso neposredno urejene s tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi Zakona o cestah in na njem temelječih predpisih.
člen (pomen izrazov) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo identičen pomen, kot ga imajo izrazi uporabljeni v državnem predpisu o cestah. V času sprejetja tega odloka je to Zakon o cestah (ZCeS-1) (Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12).
člen (pojem in status občinskih cest ter javnih površin in stvarne pravice na njih)

(1)Občinske ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, pravili cestnega prometa in tega odloka.

(2)Občinske ceste in javne površine so javno dobro v upravljanju občine in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice ali drugih stvarnih pravic.

(3)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je na zemljiščih cestnega sveta in javnih površinah mogoče pridobiti stvarno služnost na podlagi pravnega posla za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo ter vodov, ki predstavljajo minimalno komunalno oskrbo stavb, pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo občinske ceste, in predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem občine.

(4)Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena je mogoče na zemljiščih cestnega sveta ustanoviti stvarno služnost za gradnjo cestnega priključka. Medsebojne pravice in obveznosti med upravljavcem ceste in investitorjem cestnega priključka se uredijo s pogodbo.

(5)Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena je mogoče ustanoviti stavbno pravico na servisnih površinah občinskih cest. Na zemljiščih, objektih in napravah za opravljanje dejavnosti vzdrževanja občinskih cest ali za opravljanje spremljajočih dejavnosti je mogoče pridobiti lastninsko pravico pod pogoji, ki jih določa zakon.

(6)Stvarna služnost na zemljiščih cestnega sveta in javnih površinah je odplačna. Za določitev odškodnine za ustanovitev stvarne služnosti se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo razpolaganje s stvarnim premoženjem lokalne skupnosti.

(7)Na vozišču občinske ceste in javnih površinah je za izvedbo športnih in drugih prireditev mogoče pridobiti pravico začasne uporabe, skladno z določbami tega odloka.

(8)Na prometnih površinah zunaj cestišča občinske ceste in na površinah ob njem, ki so določene za opravljanje dejavnosti, namenjenih udeležencem v prometu (v nadaljnjem besedilu: spremljajoče dejavnosti), je mogoče za njihovo opravljanje pridobiti posebno pravico uporabe.

(9)Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se lahko površine v cestnem svetu, katerih raba je namenjena za spremljajoče dejavnosti, ter površine, ki niso prometne površine, obremenijo s stvarnimi pravicami ali dajo v najem skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem občine.

(10)Javne površine se smejo uporabljati samo za namene, ki izhajajo iz njihovega značaja in so opredeljeni s prostorskimi izvedbenimi načrti ali drugimi ustreznimi odločitvami. Na njih je, pod pogoji iz tega odloka, mogoče pridobiti posebno pravico uporabe.

člen (obveščanje o spremembi prometne ureditve na cesti) O vsaki načrtovani spremembi prometne ureditve na občinski cesti mora upravljavec obvestiti policijo in občinsko redarstvo najmanj pet dni pred spremembo.
člen (kategorizacija občinskih cest)

(1)Občinske ceste so vse javne ceste na območju občine, ki niso kategorizirane kot državne ceste.

(2)Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste, javne poti in javne poti za kolesarje.

(3)Podkategorije lokalnih cest so glavne mestne ceste, zbirne mestne ceste ali zbirne krajevne ceste in mestne ceste ali krajevne ceste.

(4)Merila za razvrščanje cest iz prejšnjih odstavkov so določena z državnimi predpisi.

(5)Kategorizirana občinska cesta je dovoljena za ves promet, če ni s prometno signalizacijo določeno drugače.

(6)Glede na potek v prostoru se občinske ceste delijo na ceste v naselju in ceste izven naselja.

(7)Nekategorizirne občinske ceste so vse prometne površine, na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu s tem odlokom in predpisom, ki ureja pravila cestnega prometa, določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec. Obravnavajo se enako kot kategorizirane občinske ceste. 10. člen (kategorizacija občinskih cest)

(1)Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet z odlokom na predlog župana.

(2)Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenim v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest. 11. člen (spremembe kategorizacije občinskih cest)

(1)Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopku iz 8. in 9. člena.

(2)Spremembe kategorizacije občinskih cest se praviloma opravijo enkrat letno in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto.

člen (novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest) Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del ceste, je iste kategorije kot nadomeščena.
člen (opustitev občinske ceste)

(1)Občinsko cesto ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.

(2)Opuščena občinska cesta ali njen del se lahko uporabi za parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem.

(3)O opustitvi občinske ceste ali njenega dela ter bodočem ravnanju s to nepremičnino v primerih, ko ni več namenjena prometu, odloči Občinski svet.

člen (obveznost vodenja podatkov o občinskih cestah) Pristojni organ mora voditi evidence o občinskih cestah in objektih, skladno s predpisi o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih.
člen (katastri javnih površin) Javno podjetje vodi katastre javnih površin, ki jih redno vzdržuje – razen za kategorizirane javne ceste – po vrstah in namenih uporabe, kataster dreves in drugih nasajenih rastlin in evidenco elementov mestne opreme.
člen (poljske in druge javne poti)

(1)Poljske in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu do kmetijskih zemljišč, dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti ali dostopu do planinskih koč in vrhov, niso javne poti po tem odloku.

(2)Če je javna pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena.

(3)Določbe tega člena ne veljajo za gozdne poti, ki jih določajo predpisi o gozdovih. 17. člen (uporabnik občinske ceste in javne površine ter obveznost plačila občinske takse)

(1)Uporabnik občinske ceste ali javne površine je pravna ali fizična oseba, ki v upravnem postopku po tem odloku pridobi pravico posega ali uporabe javne površine ali občinsko cesto.

(2)Za uporabo občinske ceste ali javne površine uporabnik javne površine plačuje predpisano občinsko takso skladno z odlokom, ki določa plačevanje občinskih taks. 18. člen (pritožbeni organ)

(1)O soglasjih in dovoljenjih po določbah tega odloka, ki jih izdaja pristojni organ, se odloči z odločbo, izdano v upravnem postopku.

(2)Zoper dovoljenja in soglasja, ki jih po določbah tega odloka izdaja pristojni organ, je dovoljena pritožba na župana. 19. člen (obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto)

(1)Upravljavec občinske ceste ali javne površine mora v fazi načrtovanja gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste obvestiti upravljavce drugih gospodarskih javnih infrastruktur v njej ali ob njej najmanj 90 dni pred začetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo.

(2)Upravljavec občinske ceste ali javne površine mora dati upravljavcu druge gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka na razpolago podatke, potrebne za uskladitev del.

(3)Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za upravljavce gospodarske javne infrastrukture v cestnem telesu ali ob njem, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti. II. VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST 20. člen (stanje občinskih cest ter prometne signalizacije in prometne opreme)

(1)Kategorizirane občinske ceste morajo biti vzdrževane tako, da jih lahko ob upoštevanju prometnih pravil in vremenskih pogojev za odvijanje prometa, varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene.

(2)Na nekategoriziranih občinskih cestah upravljavec ne zagotavlja enakega nivoja vzdrževanja kot za kategorizirane občinske ceste. Upravljavec zagotavlja minimalno vzdrževanje tako, da so nekategorizirane občinske ceste ob upoštevanju prometnih pravil, vremenskih pogojev za odvijanje prometa ter stanja vozišča prevozne. Vozišče nekategorizirane občinske ceste ne zagotavlja prevoznosti, kot jo določajo državni predpisi.

(3)Prometna signalizacija in prometna oprema javnih cest mora biti postavljena in označena skladno s predpisi, ki urejajo ceste in tako, da je dobro vidna. Biti mora redno vzdrževana in ob vsakem uničenju, poškodovanju ali odstranitvi zamenjana, nadomeščena ali ponovno označena. 21. člen (redno vzdrževanje občinskih cest)

(1)Redno vzdrževanje kategoriziranih občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah (v nadaljnjem besedilu: redno vzdrževanje).

(2)Vrste vzdrževalnih del na kategoriziranih občinskih cestah in potrebni nivo vzdrževanosti občinskih cest, ki se izvajajo kot javna služba iz prejšnjega odstavka tega člena je določena z državnim predpisom, ki ureja vzdrževalna dela na javnih cestah. V času sprejetja tega odloka je to Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 68/98). 22. člen (nujna vzdrževalna dela ob stavki)

(1)Izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest mora ob stavki svojih delavcev zagotoviti najmanj: – nadzor nad prevoznostjo in usposobljenostjo cest za varen promet z rednimi pregledi cest v obsegu in pogostnosti, ki sta določena za posamezno kategorijo ceste; – zavarovanje nevarnih mest na cesti, če ugotovljenih pomanjkljivosti, ki ogrožajo promet na njej, izvajalec pregleda ne more takoj odpraviti; – izvedbo ukrepov za zavarovanje ceste, katerih opustitev bi lahko povzročila poškodbe ceste ali ogrozila življenja ljudi in živali ter povzročila veliko gospodarsko škodo; – pripravljenost za ukrepanje ob grozeči naravni nesreči, vzpostavljanje prometne signalizacije ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč na javnih cestah; – prevoznost cest v zimskem času najmanj v obsegu, ki omogoča odvijanje prometa ob uporabi zimske opreme; – zagotavljati tekoče podatke o stanju in prevoznosti cest.

(2)Z globo 1.000 evrov se kaznuje izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja pa z globo 500 evrov. 23. člen (investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist)

(1)Investicijska vzdrževalna dela so tista dela na občinskih cestah, s katerimi se ne spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju občinske ceste, s katero se ne sme posegati izven območja cestnega sveta; vsebuje tudi izvedbo izboljšav v območju cestnega sveta, ki so povezane z varnostjo občinske ceste.

(2)Po izvedbi investicijskih vzdrževalnih del iz prejšnjega odstavka mora izvajalec del najkasneje v roku 30 dni po končanju del podati pristojnemu organu izjavo o dokončanju del. Po prejemu izjave o dokončanju del ali po poteku roka iz prejšnjega stavka pristojni organ z izvajalcem del in odgovornim nadzornikom del opravi pregled izvedenih del. Investicijska vzdrževalna dela se zaključijo z zapisnikom.

(3)Vzdrževalna dela v javno korist so izvedba rekonstrukcije občinske ceste, s katero se spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju občinske ceste, s katero se ne sme posegati izven območja ceste; vsebuje tudi izvedbo izboljšav, ki so povezane z varnostjo občinske ceste.

(4)Ob delih iz prejšnjega odstavka se lahko zgradijo tudi nezahtevni pomožni infrastrukturni in drugi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno), ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije občinske ceste.

(5)Kot vzdrževalna dela v javno korist se lahko izven območja ceste izvajajo ukrepi, namenjeni varovanju ceste pred padajočim kamenjem in drevjem (lovilne mreže, zaščitne mreže in palisadne stene), če je predhodno pridobljena stvarna služnost.

(6)Investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist, ki se izvajajo zaradi odprave posledic prometnih in drugih nesreč ter izrednih dogodkov ali med njihovo odpravo, se izvajajo na podlagi projektne dokumentacije, izdelane po nastanku prometne in druge nesreče oziroma izrednega dogodka, če to ne ovira odpravljanja škodljivih posledic. Za tovrstna vzdrževalna dela se investicijska dokumentacija ne izdeluje, razen dokumenta o identifikaciji investicijskega projekta in poročila o izvedbi investicije.

(7)Če se rekonstrukcijska dela, ki se štejejo kot vzdrževalna dela v javno korist, izvajajo pod prometom, mora načrt organizacije gradbišča obsegati tudi elaborat zapore ceste, ki vsebuje prikaz načina in poteka začasnih cest ter posebne pogoje njihove uporabe. Če se za začasno cesto uporabi dokončana posamezna faza rekonstruirane ceste, ter v primeru, ko je rekonstrukcija končana in še ni izdano dovoljenje iz devetega odstavka tega člena, lahko izvajalec rednega vzdrževanja ceste konča zaporo prometa in pod posebnimi pogoji dovoli začasno uporabo ceste, če je odgovorni nadzornik izvedenih del predhodno podal pisno izjavo, da so dela opravljena skladno s tehničnimi zahtevami in je zagotovljena varnost občinske ceste.

(8)Po izvedbi vzdrževalnih del v javno korist mora izvajalec del najkasneje v roku 30 dni po končanju del podati upravljavcu ceste izjavo o dokončanju del, na podlagi katere upravljavec ceste opravi pregled izvedenih del. Če izvajalec del izjave o dokončanju del ne poda v roku iz prejšnjega stavka, upravljavec ceste v roku petih dni po preteku 30 dnevnega roka opravi pregled izvedenih del.

(9)Po opravljenem pregledu pristojni organ zapisniško odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ali izda dovoljenje za izročitev ceste, cestnega odseka ali cestnega objekta v neomejeno uporabo, če ni pomanjkljivosti, oziroma v začasno omejeno uporabo, do odprave pomanjkljivosti.

člen (financiranje občinskih cest) Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v proračunu občine ter iz drugih virov.
člen (obveznosti lastnikov nepremičnin ob občinski cesti)

(1)Lastniki zemljišč ob občinski cesti morajo dopustiti vse posege, ki so nujno potrebni za nemoteno uporabo občinske ceste, zlasti: – dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja; – gradnjo objektov in naprav za odvodnjavanje cestišča in cestnega telesa; – postavitev prometne signalizacije in prometne opreme; – izvedbo ukrepov in postavitev začasnih ali stalnih naprav za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi; – odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda, če navedeni posegi, gradnja in postavitev objektov in naprav ni mogoča v okviru cestnega sveta; – košnja vegetacije in obrezovanje drevja, ki sega v cestni svet.

(2)Za izvedbo ukrepov iz prejšnjega odstavka se lahko lastninska pravica na nepremičnini začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist.

(3)V primeru ustanovitve služnosti v javno korist lastniku služeče nepremičnine pripada odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine in dejansko škodo.

(4)Z globo 500 evrov se kaznuje lastnik zemljišča, ki ne dopusti posegov določenih v prvem odstavku tega člena. 26. člen (postopki za določitev in označitev meje ceste)

(1)Meja ceste se določi na podlagi prostorskega akta občine, na podlagi načrta parcelacije iz sklepa o ugotovitvi javne koristi (v nadaljnjem besedilu: parcelacijski akt) ali po zunanjem robu cestnega sveta.

(2)Meja ceste, ki poteka po delu meje parcele, se določi v postopkih urejanja mej.

(3)Meja ceste, ki ne poteka po delu meje parcele, se določi v postopkih spreminjanja mej.

(4)Postopki urejanja in postopki spreminjanja mej za določitev meje ceste ter postopki za označitev meje se izvedejo kot storitev v skladu z zakonom, ki ureja geodetsko dejavnost, zakonom, ki ureja evidentiranje nepremičnin, v skladu z določbami tega člena in 24. člena tega odloka.

(5)Postopki urejanja in spreminjanja mej za določitev meje ceste in postopki za označitev meje ceste ter evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru se izvedejo na podlagi zahteve upravljavca ceste ali lastnika parcele, v primeru gradnje nove ceste pa na zahtevo pravne ali fizične osebe, ki je investitor po zakonu, ki ureja graditev objektov (v nadaljnjem besedilu: investitor ceste). Zahtevi mora biti priložen elaborat določitve meje ceste.

(6)Stranke v postopkih urejanja mej in postopkih spreminjanja mej za določitev meje ceste so lastniki parcel in upravljavec oziroma investitor ceste.

(7)Lastniku parcel, ki je neznan ali katerega naslov je neznan ali je umrl in dediči niso znani, se v postopku za določitev meje ceste in v postopku za evidentiranje sprememb določi začasni zastopnik ob smiselni uporabi zakona, ki ureja evidentiranje nepremičnin.

(8)Za označitev meje ceste ni potrebno soglasje lastnikov sosednjih parcel. 27. člen (določitev meje ceste v postopkih spreminjanja mej)

(1)Če se meja ceste določi v postopku spreminjanja mej, se določijo samo lomi meje ceste. Če se meja ceste začne ali konča na meji parcele, mora biti v tem delu meja parcele urejena.

(2)Meja ceste se evidentira v zemljiškem katastru kot več novih delov mej parcel, pri čemer se za evidentiranje teh delov uporabijo lomi ceste in obstoječe meje parcel iz zemljiškega katastra. Novi deli meja se evidentirajo kot urejeni deli v zemljiškem katastru. Označitev meje ceste v naravi se izvede na zahtevo upravljavca ali investitorja ceste.

(3)Če se meja ceste določi na podlagi parcelacijskega akta, se lahko ne glede na določbe tega odloka, zakona, ki ureja področje ceste in zakona, ki ureja evidentiranje nepremičnin, parcelacija izvede kot določitev parcelnih številk (v nadaljnjem besedilu: parcelacija v pisarni), pri čemer se potek meje ceste določi na podlagi podatkov iz parcelacijskega akta. Stranke v postopku parcelacije v pisarni je treba predhodno seznaniti s potekom meje ceste v naravi, ni pa jih treba zaslišati in seznaniti z dejstvi pred izdajo odločbe o evidentiranju parcelacije v pisarni. Odločba o evidentiranju parcelacije v pisarni se izda na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka. Pritožba zoper odločbo o parcelaciji v pisarni ne zadrži evidentiranja te parcelacije v zemljiškem katastru. V zemljiškem katastru se novi deli meje parcel, ki predstavlja mejo ceste, ne evidentirajo kot urejeni deli meje parcel.

(4)Če se določa meja ceste obstoječi cesti, ki ni evidentirana v zemljiškem katastru, se jo določi po zunanjem robu cestnega sveta (v nadaljnjem besedilu: parcelacija na terenu). Mejo ceste določi upravljavec ceste na terenu ob upoštevanju kriterijev za določitev cestnega sveta. Na mejno obravnavo, ki se izvede v postopku parcelacije na terenu, mora geodetsko podjetje povabiti vse stranke postopka iz šestega odstavka prejšnjega člena vsaj osem dni pred njeno izvedbo. Za stranke, ki se postopka parcelacije na terenu niso udeležile, mora geodetsko podjetje dokazati, da so bile pravilno vabljene. Dokazilo mora biti izkazano v elaboratu parcelacije. Nenavzočnost pravilno vabljenih strank ali njihovo nestrinjanje z določitvijo meje ceste po zunanjem robu cestnega sveta ne zadrži izdaje odločbe o evidentiranju parcelacije v zemljiškem katastru. Strank ni treba zaslišati in jih seznaniti z dejstvi pred izdajo odločbe o evidentiranju parcelacije na terenu. Odločba o evidentiranju parcelacije na terenu se izda na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka. III. VAROVANJE OBČINSKIH CEST 28. člen (uporaba občinskih cest)

(1)Občinske ceste se lahko uporabljajo le za cestni promet, za druge namene pa samo v primerih ter na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in tem odlokom.

(2)Prepovedana je uporaba občinske ceste, s katero se zasede cestišče z namenom oviranja ali preprečevanja prometa na njej.

(3)Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.

(4)Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov. 29. člen (omejitve uporabe občinske ceste)

(1)Če na občinski cesti ali njenem delu ni mogoč varen promet vozil zaradi zimskih razmer, poledice, močnega vetra, nenadne poškodbe ceste ali ovire na cesti, prometne in druge nesreče ter izrednega dogodka ali če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej, lahko pristojni organ ali vzdrževalec občinske ceste začasno, prepove ali omeji uporabo ceste ali njenega dela (omejitev prometa posameznih vrst vozil, zmanjšanje dovoljene skupne mase, osne obremenitve ali dimenzij vozil, zmanjšanje dovoljene hitrost vozil in drugi ukrepi).

(2)O prepovedi uporabe občinske ceste mora pristojni organ ali vzdrževalec občinske ceste v roku ene ure po elektronski poti obvestiti pristojno policijsko upravo, občinsko redarstvo ter javnost na krajevno običajen način.

(3)Del ceste, na katerem velja omejitev uporabe, mora vzdrževalec občinske ceste označiti s predpisano prometno signalizacijo.

(4)Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, lahko sprejme tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste ali vodja intervencije ob prometnih in drugih nesrečah ter izrednih dogodkih. O teh ukrepih morata nemudoma obvestiti pristojni urad, policijo, pristojno občinsko redarstvo, pristojni inšpekcijski organ za ceste in prometno-informacijski center, ki o ukrepih takoj obvesti javnost.

(5)Iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, lahko občinski svet odredi prepovedi in omejitve uporabe ceste, katerih trajanje je daljše od enega leta.

(6)Ukrepe omejitve uporabe občinske ceste mora izvesti izvajalec rednega vzdrževanja ceste v okviru izvajanja te javne službe.

(7)Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek vzdrževalec ceste, ki ravna v nasprotju z tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba vzdrževalca ceste pa z globo 500 evrov. 30. člen (prepovedi ogrožanja varne uporabe občinske ceste)

(1)Prepovedano je izvajati ali opustiti kakršna koli dela na občinski cesti, na zemljiščih ali na objektih ob občinski cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej.

(2)Prepovedano je:

na in v cestno telo občinske ceste odvajati meteorne vode, fekalne vode, odplake in druge tekočine ali ovirati odtekanje vode z območja občinske ceste;
po brežinah ceste spuščati kamenje, les in drug material ali predmete;
na cestnem svetu občinske ceste: – puščati živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino ali graditi napajališča za živali; – nameščati in uporabljati luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko zmanjšale varnost prometa; – postavljati ograje, stebričke, zasaditi živo mejo, drevje, trto, druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost; – nasipati zemljišča ali nameščati odlagati kakršnekoli predmete ali material, ki bi lahko ovirali ali onemogočali nemoteno in varno odvijanje cestnega prometa; – postavljati nagrobne plošče in druga spominska znamenja; – namerno zažigati travo, les ali druge odpadne snovi; – odvajati na cesto odplake, meteorne vode in druge tekočine; – ovirati odtekanje vode; – uporabljati za pristop na cesto izven cestnega priključka za katerega je bilo pridobljeno soglasje pristojnega urada;
orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto;
na cestišču občinske ceste: – razsipati sipek material (sneg, blato, zemljo, pesek ipd.), razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe ali ga kako drugače onesnaževati; – puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanj; – onesnažiti cestišče z olji, mazili, živalskimi iztrebki ali drugimi snovmi; – voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo cesto; – z mazili, živalskimi iztrebki ali drugimi snovmi namastiti cestišče; – odvajati vodo, odplake ali druge tekočine; – obračati živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje; – vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora; – ustavljati ali parkirati motorna vozila iz katerih odtekajo tekočine (pogonsko gorivo, motorno olje, hladilna tekočina ali druge tekočine), ki onesnažujejo cestišče.

(3)Preden se vključi v promet na javni cesti s kolovozne poti, nekategorizirane ceste, individualnega priključka, območja izvajanja del ali druge zemljiške površine, mora voznik odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče.

(4)Na občinskih cestah je – razen uradnim organom v zvezi z opravljanjem uradnih dejanj – posebej prepovedano voditi:

govedo, konje, drobnico in druge domače ali delovne živali;
pse brez povodca.

(5)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena lahko pristojni organ z dovoljenjem dovoli vodenje živali po občinskih cestah. Dovoljenje se izda, če je zagotovljena varnost preostalih udeležencev v prometu ter primerno ravnanje in oskrba živali. Z izdanim dovoljenjem se lahko določijo tudi pogoji pod katerimi se dovoli vodenje živali po mestnih cestah.

(6)Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi povzročitelj.

(7)Prepovedano je poškodovati, odstraniti, prestaviti, zakriti ali kakorkoli spremeniti prometno signalizacijo, prometno opremo ter cestne naprave in druge ureditve, ki so namenjene varnosti, vodenju in nadzoru prometa, zaščiti ceste ter preprečevanju škodljivih emisij prometa na občinskih cestah. Brez dovoljenja pristojnega organa je prepovedano na ali ob občinski cesti postavljati prometno signalizacijo, drugo signalizacijo (npr. obvestilno), prometno opremo (npr. prometna ogledala) ter druge naprave, ki vplivajo na promet na občinski cesti. Dovoljenje ni potrebno za postavitev prometne signalizacije ali opreme, ki jo mora na podlagi določb tega odloka postaviti izvajalec rednega vzdrževanja cest ali drugi organi zaradi zagotavljanja varnega odvijanja prometa na občinski cesti.

(8)Izvajalec rednega vzdrževanja ceste mora nemudoma s ceste odstraniti vse ovire ali druge posledice ravnanj, ki bi lahko škodovale cesti ali ogrožale, ovirale ali zmanjšale varnost prometa na njej. Če to ni mogoče, mora oviro ali nastalo nevarno mesto na cesti do njihove odprave zavarovati s predpisano prometno signalizacijo ter o oviri in drugih posledicah prepovedanih ravnanj brez odlašanja obvestiti pristojni inšpekcijski organ za ceste in upravljavca ceste.

(9)Na prometnih površinah počivališč zunaj vozišča občinske ceste, ki so namenjene kratkemu postanku udeležencev cestnega prometa, je dovoljeno parkirati tovorna vozila najdlje za dvojni čas predpisanega počitka voznika ali za čas prepovedi prometa. Voznik mora na notranji strani vetrobranskega stekla vidno označiti čas in datum začetka parkiranja. Parkiranje tovornega vozila brez prisotnosti voznika ali samo priklopnega vozila je na teh površinah prepovedano.

(10)Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim, četrtim, sedmim, osmim ali devetim odstavkom tega člena.

(11)Z globo 2.000 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim, četrtim, sedmim, osmim ali devetim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov.

(12)Z globo 2.000 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opusti ukrepe, predpisane v petem odstavku tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov. IV. PROMETNA SIGNALIZACIJA 31. člen (prometna ureditev na občinskih cestah)

(1)Za varen in nemoten potek prometa na občinskih cestah je odgovoren upravljavec ceste.

(2)Prometno ureditev na občinskih cestah določi pristojni organ. Pri prometnih ureditvah je sestavni del posamičnega konkretnega upravnega akta elaborat prometne ureditve.

(3)Izvedbo prometne ureditve ali njeno spremembo na občinski cesti oziroma njenem delu odredi z delovnim nalogom ali odločbo pristojni organ.

(4)Prometna ureditev obsega zlasti: – določitev uporabe ceste ali dela ceste za določene vrste vozil oziroma uporabnikov (cesta, kolesarska pot ali steza, steza za pešce, steza za pešce in kolesarje) in mej naselij; – določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa; – določitev omejitev uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa; – določitev omejitev hitrosti vozil; – določitev prepovedi prehitevanja; – ureditev kolesarskega prometa in določitev lokalnih kolesarskih povezav; – ureditev parkiranja in ustavljanja vozil; – določitev območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in območij za pešce in prehodov za pešce; – določitev ukrepov za umirjanje prometa za varnost otrok, pešcev in kolesarjev, zlasti v bližini vzgojno varstvenih, izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu se izvaja skladno z državnim predpisom, ki ureja te ukrepe; – določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem prometa.

(5)Prometna ureditev iz tega člena mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo skladno z državnim predpisom.

(6)O določitvi območij umirjenega prometa, območij za pešce in območij umirjene hitrosti odloča župan s sklepom.

(7)S sklepom iz prejšnjega odstavka župan lahko za ustrezna območja sprejme načrt prometne ureditve, s katerim se celovito določi popolna prometna signalizacija na njih.

(8)Postavljanje oziroma urejanje kakršne koli prometne signalizacije, na ali ob občinskih cestah, ki vpliva na promet na občinski cesti brez ustreznih aktov organov po določbah tega odloka je prepovedano. 32. člen (vzdrževanje prometne signalizacije in prometne opreme)

(1)O postavitvi, zamenjavi, dopolnitvi ali odstranitvi prometne signalizacije in prometne opreme na občinskih cestah odloča pristojni urad, če s tem odlokom ni določeno drugače.

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena mora izvajalec rednega vzdrževanja občinske ceste takoj oziroma v najkrajšem možnem času zamenjati poškodovano ali uničeno prometno signalizacijo, ki je bila poškodovana ali uničena v prometni nesreči ali izrednemu dogodku, če zaradi navedenega obstaja nevarnost ponovitve ali povzročitve prometne nesreče. Določba tega odstavka se smiselno uporablja v primeru odtujene prometne signalizacije.

(3)Izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest, lahko spreminja prometno signalizacijo in opremo le z delovnim nalogom ali odločbo pristojnega organa, razen v primerih iz četrtega odstavka 26. člena tega odloka. V. VAROVALNI PAS 33. člen (varovalni pas ob občinski cesti)

(1)Z namenom preprečitve škodljivih vplivov posegov v prostor ob občinski cesti, na občinsko cesto in prometa na njej je ob teh cestah varovalni pas. V varovalnem pasu občinske ceste je raba prostora omejena.

(2)Posegi v prostor, gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje kakršnih koli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem pristojnega organa.

(3)Pristojni organ izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej in njene širitve zaradi spremenjenega obsega prometa.

(4)Predlagatelj nameravane gradnje v varovalnem pasu občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.

(5)Varovalni pas občinske ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša največ: – pri lokalnih cestah 10 metrov, – pri javnih poteh 5 metrov, – pri občinskih kolesarskih poteh 2 metra.

(6)Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki v varovalnem pasu občinske ceste brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem pristojnega organa gradi ali rekonstruira stavbo ali objekte, ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte ali naprave, ter izvaja kakršnakoli dela na pripadajočih zemljiščih.

(7)Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov. 34. člen (preglednosti ob občinski cesti)

(1)V območju nivojskega križišča občinskih cest ali v območju cestnih priključkov na občinsko cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka.

(2)Zaradi zagotavljanja stanja iz prejšnjega odstavka, razen na individualnih priključkih na občinsko cesto, se lahko lastninska pravica začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist.

(3)Če gre za ustanovitev služnosti v javno korist, pripada lastniku služeče nepremičnine odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine in dejansko škodo.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek lastnik služeče nepremičnine ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča predhodno določena v soglasju pristojnega organa iz tretjega odstavka 30. člena tega odloka.

(5)Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek lastnik oziroma uporabnik zemljišča, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. 35. člen (priključki na občinsko cesto)

(1)Cestni priključki na občinsko cesto (v nadaljnjem besedilu: priključki na občinsko cesto) se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega organa. S soglasjem se na podlagi predpisa, ki ureja cestne priključke na javne ceste, določijo tehnični in drugi pogoji gradnje, rekonstrukcije in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.

(2)Individualni priključki do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na nekategorizirano cesto, ki se uporablja za javni cestni promet. Izjemoma, ko tehnični elementi cestnega priključka ali ceste na katero se priključuje ne zagotavljajo varnega odvijanja prometa, se dovoljuje priključitev neposredno na cesto višje kategorije.

(3)Soglasja k ureditvi novega cestnega priključka na občinsko cesto se ne izda v primeru, ko zaradi neustrezne lokacije (nepregleden potek občinske ceste, grajeni objekti, brežine, podporni zidovi …) ni možno zagotoviti predpisane preglednosti (pregledni trikotnik) pri vključevanju v promet na občinsko cesto brez uporabe prometnih ogledal.

(4)Pristojni organ izda soglasje iz prvega odstavka tega člena, če ugotovi, da to ne bo imelo škodljivih posledic za zmogljivost ceste in varnost prometa na njej.

(5)Stroške gradnje, rekonstrukcije in vzdrževanja priključka na občinsko cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije investitor priključka, v primeru priključevanja nekategorizirane občinske ceste na kategorizirano občinsko cesto pa občina.

(6)Priključek do meje cestnega sveta s pripadajočo prometno signalizacijo je sestavni del občinske ceste.

(7)Pri spreminjanju obstoječih ali sprejemanju novih prostorskih aktov je potrebno za predvidena nova stavbna zemljišča predvideti tudi njihov skupni priključek na občinsko cesto.

(8)Pristojni organ lahko ukine priključek na občinsko cesto v soglasju z lastnikom priključka oziroma imetnikom pravice uporabe ali ko se cestni priključek uporablja v nasprotju z izdanim soglasjem.

(9)Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

(10)Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov. 36. člen (prehod za vozila)

(1)Kdor si želi zagotoviti nemoteno uporabo priključka iz 32. člena za prehod vozil, v primeru da mora pri tem prečkati javni pločnik ali da ga sicer pri uporabi priključka ovirajo morebiti parkirana vozila na občinski cesti, lahko pridobi dovoljenje pristojnega organa za enotno označitev zakonito urejenega priključka z napisom "prehod za vozila" in ustrezno signalizacijo. Ta mu zagotavlja nemoteno prečkanje pločnika in prepoveduje parkiranje vseh vozil na območju prehoda.

(2)Za uporabo "prehoda za vozila" se plačuje občinska taksa skladno z odlokom o občinskih taksah. Stroške postavitve in vzdrževanje ustrezne signalizacije krije imetnik pravice uporabe prehoda.

(3)Župan s Pravilnikom določi natančne pogoje in postopek za izvajanje določb prvega odstavka tega člena, vključno z enotno označitvijo prehodov za vozila.

(4)Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki brez soglasja ali v nasprotju z izdanim soglasjem uredi prehod za vozila. 37. člen (spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti)

(1)Namenske javne površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti ob občinskih cestah se z javnim razpisom odda najugodnejšemu ponudniku.

(2)Stvarne pravice in medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem spremljajočih dejavnosti se uredijo s pogodbo.

(3)Tehnične pogoje glede rabe površin in pogoje za postavitev objektov in naprav določi pristojni organ s soglasjem.

(4)Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki postavi na površinah ob javni cesti, določenih za te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez ali v nasprotju s soglasjem pristojnega organa.

(5)Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov. 38. člen (opravljanje dejavnosti ob občinskih cestah zunaj naselja)

(1)Kdor ima pravico razpolaganja z zemljiščem ob občinski cesti zunaj naselja in na njem namerava opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno, in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora v skladu z določbo 32. člena odloka zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.

(2)V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti mnenje pristojnega organa. 39. člen (opravljanje del ob občinski cesti)

(1)Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega organa. V dovoljenju za posebno uporabo javne ceste oziroma dovoljenju za uporabo javne površine se določijo pogoji za opravljanje teh del.

(2)Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za vse omejitve javne uporabe občinskih cest, kot jo zlasti terja: – postavitev fasadnih odrov in ograj za zavarovanje gradbišč; – ureditev gradbišč; – začasno deponiranje gradbenega in drugega materiala; – izvedba športnih, kulturnih in drugih prireditev; – zavarovanje delovnih in bivalnih pogojev.

(3)Če je zaradi gradbenih del potrebno zasesti občinsko cesto zaradi postavitve gradbenih odrov, mora izvajalec del urediti prehod za pešce pod odrom, prehod za vozila ali obvoz. Prehod za pešce mora biti zavarovan pred padanjem materiala, osvetljen ter urejen po veljavnih predpisih, tako da je hoja varna.

(4)V primeru večjih prireditev ali organizacije gradbišč, tudi če so izven občinskih cest, vendar vplivajo na odvijanje prometa, lahko pristojni organ na vlogo prireditelja oziroma izvajalca ter po pridobljenem mnenju izvajalca rednega vzdrževanja, začasno spremeni prometni režim ali omeji promet. Pristojni organ pred izdajo dovoljenja za uporabo občinske ceste lahko od stranke zahteva predložitev strokovne študije s podrobnim predlogom začasnih rešitev.

(5)Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki opravlja dela ob občinski cesti ali uporablja javno površino brez ali v nasprotju z dovoljenjem pristojnega organa.

(6)Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov.

člen (obveznost plačila občinske takse) Za uporabo občinskih cest po
členu se plačuje predpisana občinska taksa, ki se obračuna na dejansko uporabljano površino.
člen (avtobusna postajališča)

(1)Za vzpostavitev avtobusnih postajališč na občinskih cestah, ki se uporabljajo za cestni promet, se smiselno uporabljajo določbe tega člena in državnih predpisov.

(2)Avtobusna postajališča na občinskih cestah morajo biti praviloma izven vozišča. Lokacije avtobusnih postajališč na občinskih cestah določi pristojni organ.

(3)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko v primeru, da prostorske ali druge tehnične zahteve ne omogočajo gradnje avtobusnega postajališča izven vozišča, avtobusno postajališče vzpostavi na vozišču.

(4)Za vzpostavitev avtobusnega postajališča na vozišču lahko pristojni organ pridobi strokovno mnenje komisije.

(5)Komisijo iz prejšnjega odstavka sestavljajo predstavnik pristojnega organa, policije, izvajalca rednega vzdrževanja občinske ceste in občinskega redarstva. Komisijo imenuje župan s sklepom. VI. UPORABA OBČINSKIH CEST 42. člen (izredni prevoz po občinski cesti)

(1)Izredni prevoz je prevoz z vozilom ali skupino vozil, ki samo ali skupaj z nedeljivim tovorom presega s predpisi dovoljeno skupno maso, osne obremenitve ali mere (širina, dolžina, višina). Izredni prevoz je tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj s tovorom v mejah s predpisom dovoljene skupne mase, osnih obremenitev ali mer, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na cesti ali njenem delu.

(2)Izredni prevoz se lahko opravi na podlagi dovoljenja za izredni prevoz, ki se izda, če izdajatelj dovoljenja za izredni prevoz (pristojni organ) ugotovi, da vozila ali tovora od izvora do cilja ni mogoče prepeljati po železnici ali z drugimi prometnimi sredstvi ali če predlagatelj izrednega prevoza dokaže, da bi prevoz s temi prometnimi sredstvi povzročil večje skupne stroške prevoza v primerjavi s stroški dodatnih ukrepov za usposobitev prevozne poti za prevoz po cesti.

(3)Vozilo s tovorom ali vozilo samo sme presegati s predpisom dovoljene ali s prometnim znakom omejene osne obremenitve, skupne mase ali mere le v obsegu in pod pogoji, navedenimi v dovoljenju za izredni prevoz po občinski cesti.

(4)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je izredni prevoz po občinski cesti dovoljen brez dovoljenja za izredni prevoz, ki se mora opraviti zaradi intervencije ob prometnih in drugih nesrečah ter izrednih dogodkih, zaradi obrambnih potreb, pri vleki pokvarjenega ali poškodovanega avtobusa ali tovornega vozila, ustavljenega na vozišču, vendar le do najbližjega kraja, kjer se lahko to vozilo izloči iz prometa, ter za vozila pri zimskem vzdrževanju cest.

(5)Dovoljenje iz prejšnjega odstavka tudi ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah. Dovoljenje za izredne prevoze tudi ni potrebno: – za vozila, ki so potrebna za izvajanje občinskih javnih služb, katerih uporaba je potrebna zaradi rednega izvajanja javne službe; – za avtobuse na rednih mestnih, primestnih, medkrajevnih in šolskih linijah.

(6)Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, izda pristojni organ.

(7)V primeru, da je delitev tovora neracionalna in prevoz takšnega tovora bistveno ne vpliva na vozišče občinske ceste, se prosilcu lahko izda dovoljenje za čezmerni prevoz.

(8)V dovoljenju za izredni prevoz se lahko na predlog imetnika dovoljenja za izredni prevoz pred prenehanjem veljavnosti dovoljenja spremenijo podatki o vozilih za izredni prevoz, tovoru, prevozni poti ali o roku veljavnosti, če je sprememba upravičena in je izredni prevoz pod spremenjenimi pogoji izvedljiv.

(9)O izdaji dovoljenja za izredni in čezmerni prevoz mora izdajatelj – upravljavec občinske ceste obvestiti občinsko redarstvo, pristojno policijsko upravo in izvajalce rednega vzdrževanja cest, po katerih bo izredni prevoz potekal.

(10)Višino povračila za čezmerne prevoze predpiše župan s sklepom.

(11)Morebitno nastalo škodo, povzročeno zaradi izrednega in čezmernega prevoza, povrne pridobitelj dovoljenja za izredni in čezmerni prevoz.

(12)Izredni in čezmerni prevoz brez dovoljenja za izredni in čezmerni prevoz je prepovedan.

(13)Evidenco izdanih dovoljenj za izredne in čezmerne prevoze vodijo izdajatelji dovoljenj.

(14)Župan lahko predpiše podrobneje pogoje za izdajo dovoljenj za izredne in čezmerne prevoze po občinskih cestah ter način in pogoje izvajanja izrednih prevozov po občinskih cestah.

(15)Usposobljenost tranzitnih smeri za prevzem izrednih prevozov zagotavljajo izvajalci rednega vzdrževanja cest v okviru izvajanja javne službe.

(16)Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek posameznik ali voznik, ki opravljanja izredni in čezmerni prevoz brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem pristojnega organa.

(17)Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov. 43. člen (upravno nadzorstvo nad izvajanjem izrednega prevoza)

(1)Izredni prevoz je dovoljen le pod pogoji, navedenimi v dovoljenju za izredni prevoz.

(2)Nadzor nad z dovoljenjem za izredni prevoz dovoljenimi osnimi obremenitvami, skupnimi masami in merami vozil ter ustreznostjo vozil, spremstva in opreme za izvedbo izrednega prevoza ter označitvijo izrednega prevoza na občinskih cestah, je sestavni del rednega vzdrževanja javnih cest. Skladnost izrednega prevoza s pogoji iz dovoljenja za izredni prevoz izvaja izdajatelj dovoljenja za izredni prevoz pred začetkom izrednega prevoza.

(3)Če pri pregledu izrednega prevoza, pred začetkom izvajanja izredni prevoz ne izpolnjuje zahtev iz izdanega dovoljenja za izredni prevoz, se izvedba izrednega prevoza prepove do uskladitve z dovoljenjem.

(4)Izvajalec izrednega prevoza mora v primeru neizpolnjevanja zahtev iz izdanega dovoljenja za izredni prevoz plačati stroške pregleda izrednega prevoza izdajatelju dovoljenja za izredni prevoz.

(5)Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek posameznik ali voznik, ki opravljanja izredni prevoz brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem pristojnega organa.

(1)Prekomerna prometna obremenitev občinske ceste s tovornimi vozili je začasno ali trajno povečanje prometa tovornih vozil na določeni izvorno ciljni relaciji, ki poteka po odseku občinske ceste in je posledica izvajanja večjih investicijskih projektov ali izkoriščanja in gospodarjenja z naravnimi surovinami.

(2)Pri prekomerni prometni obremenitvi občinske ceste iz prejšnjega odstavka mora povzročitelj nositi sorazmeren del stroškov investicijskega vzdrževanja občinske ceste, katerega vzrok je povečana obremenitev s tovornimi vozili in pri povprečnem obsegu in strukturi cestnega prometa ne bi bilo potrebno.

(3)Pričakovano povečanje prometne obremenitve javne ceste s tovornimi vozili ugotavlja upravljavec javne ceste: – v postopku izdaje smernic in mnenja k prostorskemu aktu, – v postopku izdaje dovoljenj za gradnjo, ki bo vir povečane prometne obremenitve javne ceste s tovornimi vozili, ali – neposredno s štetjem, če je prometna obremenitev občinske ceste že nastala, upravljavec pa s strani povzročitelja obremenitve predhodno ni bil seznanjen z gradnjo objekta ali drugim posegom.

(4)Prekomerna prometna obremenitev se lahko začne izvajati po sklenitvi pogodbe med upravljavcem občinske ceste in investitorjem objekta oziroma nosilcem rudarske ali vodne pravice, s katero so opredeljene vse medsebojne obveznosti v zvezi z rekonstrukcijo javne ceste po prenehanju obremenitve, kakor tudi obveznosti v zvezi s povečanim rednim vzdrževanjem ceste v času trajanja povečane obremenitve.

(5)Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek posameznik ali voznik, ki prekomerno prometno obremenjuje občinsko cesto s tovornimi vozili brez sklenjene pogodbe z upravljavcem ceste.

(1)Vozila, ki vozijo po cestah ali javnih površinah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča ali javne površine.

(2)Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po cestah ali javnih površinah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.

(3)Z globo 500 evrov se kaznuje voznik, ki po cesti ali javni površini vozi vozilo s kolesi z naležnimi ploskvami, ki so ali bi lahko poškodovale vozišče ali javno površino, ali motorno vozilo z gosenicami, ki so ali bi lahko poškodovale vozišče ali javno površino. VII. UPRAVLJANJE OBČINSKIH CEST

člen (naloge upravljavca občinskih cest) Naloge iz pristojnosti upravljavca občinskih cest na območju Mestne občine Koper opravlja pristojni organ občinske uprave pristojen za področje prometa, če ta odlok ne določa drugače.
člen (naloge in pristojnosti pristojnega organa) Pristojni organ občinske uprave Mestne občine Koper opravlja strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za gradnjo, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in kolesarskih povezav. Te naloge obsegajo: – izdelavo strokovnih podlag za plane vzdrževanja in razvoja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov; – naloge rednega vzdrževanja občinskih cest; – naloge nadzora nad stanjem občinskih cest; – naloge nadzora nad prometno ureditvijo vseh občinskih cest; – naloge upravljanja, vodenja in nadzora prometa; – izvajanje postopkov podeljevanja koncesij in izbire koncesionarja za redno vzdrževanje občinskih cest; – izvajanje postopkov javnega naročanja za izvajanje del rednega vzdrževanja občinskih cest, ki niso predmet koncesije, ter za izvajanje gradnje, investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na občinskih cestah; – naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste; – vodenje evidenc o občinskih cestah; – pridobivanje podatkov o prometnih obremenitvah na občinskih cestah; – pridobivanje podatkov o prekoračitvah dimenzij (višina, širina in dolžina) in mas vozil; – naloge v zvezi z organizacijo obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih; – naloge v zvezi z razpisom koncesij za gradnjo, vodenje in izkoriščanje občinskih cest in objektov na njih; – izdajanje dovoljenj in soglasij in vodenje drugih upravnih postopkov, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za varovanje prometa na njih; – priprava strokovnih izhodišč za smernice in mnenja, ki jih kot nosilec urejanja prostora, izdaja k državnim in občinskim prostorskim aktom; – druge naloge, določene s tem odlokom ali drugim predpisom.
člen (vzdrževanje občinskih cest) Letni plan vzdrževanja občinskih cest v posameznem koledarskem letu ima značaj gospodarskega plana javne službe pri posameznem izvajalcu in se usklajuje in sprejema po postopku, določenem za programe, ki se financirajo iz občinskega proračuna. VIII. VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST
člen (odgovornost za stanje občinskih cest)

(1)Kategorizirane občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste in določb 20. člena tega odloka omogočajo varno odvijanje prometa.

(2)Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe in izvajanje ukrepov iz

člena tega odloka je odgovoren izvajalec javne službe iz
člena tega odloka.

(3)Za organiziranje obnavljanja občinskih cest in izvajanje ukrepov iz 21. člena tega odloka je odgovoren izvajalec vzdrževanja občinskih cest.

(4)Obnovitvena dela na občinskih cestah oddaja v izvedbo pristojni organ po postopku in pod pogoji, ki so z zakonom določeni za oddajo javnih naročil.

člen (redno vzdrževanje občinskih cest) Redno vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba občinskega pomena.
člen (izvajalci rednega vzdrževanja občinskih cest)

(1)Izvajalca gospodarske javne službe iz

člena sta:
Javno podjetje Komunala Koper d.o.o. – ki na občinskih cestah na območju mesta Koper ter na urbaniziranih območjih večjih naselij opravlja to javno službo kot sestavino lokalne gospodarske javne službe "upravljanje prometnih površin ter zelenih in drugih neprometnih javnih površin in javna snaga";
na ostalih občinskih cestah pa oseba zasebnega prava izbrana v postopku podelitve koncesije za vzdrževanje občinskih cest.

(2)Natančno razdelitev območij iz prvega odstavka določi Občinski svet s sklepom na predlog župana. 52. člen (vzdrževanje križišč in križanj)

(1)Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske ceste, skrbi pristojni organ.

(2)Vzdrževanje križanj občinskih cest z železniško progo urejajo predpisi o varnosti v železniškem prometu.

člen (vzdrževanje občinske ceste na mejnem prehodu) Cestišče občinske ceste na mejnem prehodu se vzdržuje v enakem obsegu in na enaki ravni kot pred prehodom. Vzdrževanje drugih prometnih površin na mejnem prehodu zagotavljajo pristojni državni organi. IX. ZAPORA OBČINSKIH CEST IN JAVNIH POVRŠIN
člen (zapora ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti)

(1)Dela na občinski cesti ali na javni površini, ki vplivajo na promet na tej cesti ali na varnost uporabnikov, in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 39., 56., 77. in 78. člena tega odloka, ki ga izda pristojni organ.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje ni potrebno za izvajanje del v okviru rednega vzdrževanja cest ali javne površine in za izvedbo nujnih intervencijskih del na javni infrastrukturi v cestnem telesu občinske ceste ali javne površine. Dovoljenje tudi ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v javno površino, neposredno ogrožena varna uporaba javne površine oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja javne površine. Upravljavec naprav in napeljav mora čim hitreje odstraniti poškodbe na njih, vzpostaviti javno površino v prvotno stanje in o končanih delih obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja javne površine ter zagotoviti kritje vseh neposrednih in posrednih stroškov, vezanih na njegove aktivnosti in izdajo dovoljenja.

(3)Dovoljenje za zaporo občinske ceste ali javne površine je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej.

(4)Dovoljenje za popolno zaporo občinske ceste se lahko izda, če je promet mogoče preusmeriti na druge javne ceste ali če se s spremembo prometne ureditve na drugačen način omogoči dostop na območje zaprtega dela ceste. V primeru zapore javne površine je potrebno zagotoviti dostop preostalega dela javne površine.

(5)Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste ali javne površine se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja. Zaporo občinske ceste izvede izvajalec rednega vzdrževanja občinske ceste, zaporo javne površine pa Javno podjetje.

(6)Zaporo občinske ceste, ki jo postavi izvajalec rednega vzdrževanja občinske ceste mora o njeni izvedbi obvestiti policijo in občinsko redarstvo najmanj tri dni pred spremembo ter javnost na krajevno običajen način. Zaporo nekategorizirane občinske ceste postavi izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest iz 51. člena tega odloka, ki ga z dovoljenjem določi pristojni organ. Stroške postavitve zapore prometa krije predlagatelj zapore.

(7)Če prosilec ne izpolni kakršnekoli obveznosti iz soglasja oziroma dovoljenja, potrebno obveznost na njegove stroške izpolni izvajalec rednega vzdrževanja.

(8)Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, četrtim in petim odstavkom tega člena.

(9)Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim, četrtim in petim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov.

(10)Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja državne ceste, če delno ali popolno zaporo državne ceste zaradi del na cesti ali športnih in drugih prireditev izvede brez dovoljenja, razen v primerih iz drugega odstavka tega člena, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja ceste pa z globo 200 evrov. 55. člen (izdaja dovoljenj za zaporo občinske ceste ali javne površine)

(1)Dovoljenje za zaporo občinske ceste ali javne površine izda pristojni organ in ga vroči predlagatelju zapore. O izdaji dovoljenja pristojni organ obvesti policijo, občinsko redarstvo in izvajalca rednega vzdrževanja, na katero se dovoljenje nanaša.

(2)O delnih ali popolnih zaporah občinske ceste zaradi izvajanja del, za katere na podlagi drugega odstavka 51. člena tega odloka ni potrebno pridobiti dovoljenja, mora izvajalec teh del obvestiti policijo in občinsko redarstvo za ceste najmanj tri dni pred začetkom izvajanja vzdrževalnih del, za intervencijska dela pa takoj ko bo mogoče.

(3)Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste.

(4)Pristojni urad lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste ali javne površine, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.

(5)Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj.

(6)Zaporo postavi izvajalec rednega vzdrževanja občinske ceste, ki mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti pristojni urad, policijo in občinsko redarstvo najmanj tri dni pred prvo postavitvijo zapore ter takoj ob vsaki njeni spremembi.

(7)Pri izvedbi vzdolžnega prekopa vozišča občinske ceste oziroma cestnega telesa, kjer se prekoplje več kot ena tretjina širine vozišča, se z izdanim dovoljenjem investitorju oziroma izvajalcu del naloži obveznost preplastitev celotne širine vozišča. Pri izvedbi več prečnih prekopov vozišča oziroma cestnega telesa, kjer se na krajši razdalji izvede več prečnih prekopov in ko je obstoječe vozišče občinske ceste poškodovano do te mere, da bi pri izvedbi prekopa ter vzpostavitvi v prejšnje stanje samo prekopanega dela ne bo zagotavljalo obstojnosti in prevoznosti preostalega dela vozišča, se z izdanim dovoljenjem investitorju oziroma izvajalcu del naloži obveznost preplastitev celotne širine vozišča tudi med prečnimi prekopi. Ob izvedbi vzdolžnega prekopa izven asfaltiranega vozišča občinske ceste, to je prekop bankine, meteornega jarka, mulde ipd. se investitorju oziroma izvajalcu z izdanim dovoljenjem naloži obveznost vzpostavitve v prejšnje stanje tako se mesto izkopa ustrezno utrdi na način, da se prepreči morebitno posedanje bankine. Pri vzdolžnem prekopu v bankini ob občinski cesti, ko se poškoduje asfaltni rob je potrebno pri vzpostavitvi v prejšnje stanje izvesti njegovo ponovno asfaltiranje v minimalni širini 0,50 metra. Vzdolžni prekop pločnika ali kolesarske steze je možen ob pogoju, da se pri vzpostavitvi v prejšnje stanje pločnik ali kolesarska steza preplasti v celotni širini. Prekop občinske ceste oziroma cestnega telesa mora izvesti izvajalec rednega vzdrževanja občinske ceste. Prekop nekategorizirane občinske ceste izvede izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest iz 48. člena tega odloka, ki ga z dovoljenjem določi pristojni organ. Stroške prekopa občinske ceste krije prosilec.

(8)Če prosilec ne izpolni kakršne koli obveznosti iz soglasja oziroma iz dovoljenja, potrebna dela opravi na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja javnih cest.

(9)Obveščenost javnosti o izvedbi zapore občinske ceste in o preusmeritvi prometa zagotovi predlagatelj zapore.

(10)Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občinske ceste, ki ravna v nasprotju z dovoljenjem, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja državne ceste pa z globo 500 evrov. 56. člen (soglasje in dovoljenje za poseg v občinsko cesto ali javno površino)

(1)Poseg v občinsko cesto ali javno površino je dovoljen le v okviru urejanja upravnih dovoljenj za posege v prostor ali če je to potrebno zaradi varstva površin ter javne varnosti ali varnosti v cestnem prometu.

(2)Dovoljenje ali soglasje za poseg v občinsko cesto ali javno površino izda pristojni organ v upravnem postopku.

(3)V dovoljenju iz prejšnjega odstavka se določi način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del. Če so sočasno izpolnjeni tudi drugi pogoji, lahko to dovoljenje pridobi tudi značaj dovoljenja za zaporo prometa na prometni površini.

(4)V soglasju izdanem za posege v občinske ceste ali javne površine za namene iz prvega odstavka tega člena lahko pristojni organ določi, da se izdano soglasje šteje kot dokazilo o pravici gradnje po Zakonu o graditvi objektov.

(5)Veljavnost izdanega soglasja je dve leti od dneva izdaje. Veljavnost izdanih projektnih pogojev je eno leto od dneva izdaje. 57. člen (pogoji za zaporo javne površine)

(1)Če je zaradi gradbenih del potrebno zasesti pločnik ali drugo površino zaradi postavitve gradbenih odrov ali delovnih strojev ali naprav, mora izvajalec del speljati prehod za pešce pod odrom, če ni mogoče drugače zagotoviti varnega prehoda pešcev. Prehod za pešce mora biti zavarovan pred padanjem materiala, osvetljen ter urejen po veljavnih predpisih, tako da je hoja varna.

(2)V primeru večjih prireditev ali organizacije gradbišč, tudi če so izven javnih površin, vendar vplivajo na uporabo javne površine, lahko pristojni organ na vlogo prireditelja oziroma izvajalca ter po pridobljenem mnenju izvajalca rednega vzdrževanja, začasno spremeni prometni režim, omeji promet ali omeji uporabo javne površine ali nektegorizirane občinske ceste. Pristojni organ pred izdajo dovoljenja za uporabo javne ceste oziroma javne površine lahko od stranke zahteva predložitev strokovne študije s podrobnim predlogom začasnih rešitev.

(3)Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki opravlja dela ali uporablja javno površino brez ali v nasprotju z dovoljenjem pristojnega organa.

(4)Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov. 58. člen (napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav)

(1)Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave, se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju občinske ceste ali javne površine le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem pristojnega organa.

(2)Pristojni organ lahko zahteva od upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnove ali rekonstrukcije občinske ceste, javne površine ali izvedbe ukrepov za zavarovanje ceste ali površine. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev.

(3)Pristojni organ lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali javno površino ter bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali njeno morebitno rekonstrukcijo.

(4)Veljavnost izdanega soglasja je dve leti od dneva izdaje. Veljavnost izdanih projektnih pogojev je eno leto od dneva izdaje. X. JAVNE POVRŠINE 59. člen (opredelitev javnih površin)

(1)Kot javne površine, ki jih po tem odloku ureja Javno podjetje, se štejejo nekategorizirane občinske javne poti, ki jih ne opredeljuje Odlok o kategorizaciji občinskih cest, javna parkirišča, rezervirani in posebni parkirni prostor ter druge javne površine, ki predstavljajo javno dobro in so v upravljanju Mestne občine Koper.

(2)Kot javno površino po tem odloku se obravnava tudi prostor nad javnimi površinami iz prejšnjega odstavka tega člena.

člen (javne površine) Javne površine po tem odloku, ki sodijo v obseg javne službe upravljanje in vzdrževanje javnih površin so: – javne poti, – ulice, pločniki, trgi, ki so pretežno namenjeni pešcem, – peš poti in površine za pešce, – podhodi, nadhodi, pasaže, – javna otroška igrišča, – javna športna igrišča, – tržnice in – površine ob spomeniških in zgodovinskih objektih skupaj z urbano, prometno in drugo opremo, ki je namenjena uporabnikom teh površin.
člen (vsebina dela javne službe upravljanje in vzdrževanje javnih površin) Izvajanje javne službe upravljanje in vzdrževanje javnih površin obsega: – vzdrževanje javnih površin, pločnikov, trgov in ulic v mestih in naseljih mestnega značaja, ter pripadajoče javne infrastrukture in opreme v obsegu in v časovnih presledkih, določenih z gospodarskim planom javne službe tako, da je zagotovljena normalna uporaba teh površin; – čiščenje, pometanje in pranje javnih površin na urbanem območju ter praznjenje in vzdrževanje košev za smeti kot elementov mestne opreme na javnih krajih; – vzdrževanje in obnavljanje javnih poti, ograj, vodometov, klopi, posod za odpadke, igral in drugih elementov urbane opreme; – postavljanje, vzdrževanje in obnavljanje prometne in neprometne signalizacije (prepovedi, usmerjanje in podobno) na javnih površinah; – postavljanje, vzdrževanje in obnavljanje opozorilnih napisov (prepovedi, usmerjanje in podobno) na prometnih in javnih površinah; – tekoče in interventno vzdrževanje in obnovo tlakov, asfaltnih površin, robnikov in drugih elementov urbane opreme javnih površin; – postavljanje in vzdrževanje elementov mestne opreme, postavljene na ali ob vzdrževanih površinah ter vodenje ustreznih katastrov in evidenc; – priprava programov investicijskega vzdrževanja in drugih zahtevnejših posegov in organizacije njihove izvedbe po dogovoru s pristojnim organom.
člen (načrt vzdrževanja javnih površin – program javne službe)

(1)Javne površine se vzdržujejo na podlagi programa javne službe, ki ga potrdi župan.

(2)Načrt vzdrževanja javnih površin – program javne službe mora biti usklajen s planom razvoja omrežja podzemnih komunalnih in energetskih naprav ter objektov, s priključki na komunalne naprave ter občinskimi prostorskimi akti in proračunom. 63. člen (varstvo javnih površin)

(1)Na javnih površinah je zlasti prepovedana: – ustavljanje in parkiranje vozil na za to ne predvidenih mestih; – postavljanje ali hramba večjih predmetov ali kakršnih koli količin odpadnega ali uporabnega materiala; – postavljanje predmetov ali kakršnih ovir z namenom onemogočanja ali omejevanja uporabe javne površine; – spuščati pse in druge domače živali brez nadzora ter onesnažiti te površine z njihovimi iztrebki; – hranjenje živali; – lomljenje drevja ali grmovja, trganje cvetlic ali poškodovanje živih mej; – poškodovanje klopi, košev za smeti, igral, posod s cvetjem, prometne signalizacije, svetilk ali drugih elementov urbane opreme; – obešati plakate in druge napise na drevje ali pa na za to nepredvidena mesta oziroma objekte; – z mazili, živalskimi iztrebki ali drugimi snovmi namastiti ali onesnažiti javno površino; – odvajati na javno površino vodo, odplake ali druge tekočine; – voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo javno površino; – metati, puščati ali odlagati cigaretne ogorke, žvečilne gumije, izpljunke, druge človeške iztrebke ali druge odpadke ter na takšen način povzročiti onesnaženje javne površine.

(2)Na mestnih javnih površinah je – razen uradnim organom v zvezi z opravljanjem uradnih dejanj – posebej prepovedano voditi:

govedo, konje, drobnico in druge domače ali delovne živali;
pse brez povodca.

(3)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena lahko pristojni organ z dovoljenjem dovoli vodenje živali po javnih površinah. Dovoljenje se izda, če je zagotovljena varnost preostalih uporabnikov javnih površin ter primerno ravnanje in oskrba živali. Z izdanim dovoljenjem se lahko določijo tudi pogoji pod katerimi se dovoli vodenje živali po javnih površinah.

(4)Dovoljenje iz prejšnjega odstavka tega člena se izda, če prosilec zagotovi pogoje, da pri uporabi javne površine ne bo prišlo do njenega onesnaženja oziroma bo zagotovljeno takojšnje čiščenje v primeru onesnaženja ter pri uporabi javne površine ne bo prišlo do njenega poškodovanja.

(5)Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.

(6)Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.

(7)Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena, njena odgovorna oseba pa z globo 500 evrov. 64. člen (posebni parkirni prostori)

(1)Občinski svet določi parkirne prostore za katerih uporabo se pod splošnimi pogoji plačuje parkirnina. Upravljanje takih parkirišč se izvaja kot izbirna lokalna gospodarska javna služba »upravljanje določenih javnih parkirišč«, ki se izvaja na podlagi podelitve koncesije, v režijskem obratu ali preko javnega podjetja. Tarife in pogoji upravljanja se uredijo na podlagi koncesijskega akta, odloka o javni službi v režiji ali odloka o izvajanju javne službe.

(2)Rezervirane parkirne prostore za potrebe pravnih oseb v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti določi župan s sklepom. V sklepu župan določi tarifo za njihovo uporabo, upravljavca parkirnih prostorov in postopek oddaje parkirnih prostorov.

(3)Rezervirane parkirne prostore za invalide, postajališča za avto taksi vozila in druge posebne parkirne prostore (za potrebe zdravstvenih in socialnih ustanov ter upravnih organov) in njihovega uporabnika določi pristojni organ.

(4)Za parkirne prostore in parkirišča, ki nimajo statusa javnega parkirišča in jih Mestna občina Koper pridobi na podlagi sklenjenega pravnega posla (najema, odkupa), župan sprejme sklep, s katerim določi prometni režim na parkirišču, upravljavca, upravičence za uporabo parkirišč, višino subvencije iz proračuna ter druga pravna razmerja v zvezi z uporabo parkirišča; z namenom izboljšanja stanja mirujočega prometa v starem jedru mesta Koper. 65. člen (rezervirani parkirni prostori za invalide)

(1)Rezervirani parkirni prostori za invalide so lahko splošni ali osebni, in sicer se: – splošne parkirne prostore uredi na večjih parkiriščih, ob pomembnejših javnih ustanovah in na krajih, ki so praviloma cilj potovanja invalidov z motornim vozilom; uporabljajo jih lahko vsa vozila, ki so ustrezno označena; – osebni parkirni prostor se uredi na javni površini v neposredni bližini stalnega prebivališča osebe, ki ima tako okvaro spodnjih okončin, da sama upravlja posebej temu prilagojeno motorno vozilo in če prebivališče take osebe ne razpolaga z funkcionalno površino, ki bi jo bilo mogoče za to prednostno posebej urediti.

(2)Na vertikalni signalizaciji osebnega rezerviranega parkirnega prostora za invalida se označi registrska številka osebnega avtomobila, ki je edino pooblaščeno za uporabo takega prostora, uporabnik pa zanj ne plačuje občinska taksa in stroškov ureditve in vzdrževanja.

(3)Župan lahko s pravilnikom uredi podrobne pogoje in postopek za urejanje osebnih parkirnih prostorov za invalide, njihovo evidenco, oznake in druge zadeve, potrebne za izvajanje določbe tega člena. XI. JAVNE ZELENE POVRŠINE 66. člen (javne zelene površine)

(1)Kot javne zelene površine, ki jih po tem odloku ureja Javno podjetje, se štejejo hortikulturno urejene zelene površine, ki so javno dobro ali imajo značaj javnega dobra in so v upravljanju Mestne občine Koper, in sicer: – javne zelenice, – javni parki, – javni drevoredi, – javni okrasni nasadi, – javna sprehajališča, – javne zelene površine ob spomeniških in zgodovinskih objektih.

(2)Med javne zelene površine po tem odloku ne sodijo zelene površine ob objektih v lasti, solasti ali upravljanju Mestne občine Koper, javnih podjetij in javnih zavodov katerih je ustanovitelj ali soustanovitelj Mestna občina Koper.

(3)Kot javne zelene površine po tem odloku se obravnava tudi prostor nad javnimi zelenimi površinami iz prvega odstavka tega člena.

člen (vsebina dela javne službe upravljanje in vzdrževanje javnih zelenih površin) Izvajanje dela javne službe upravljanje in vzdrževanje javnih zelenih površin obsega: – čiščenje javnih zelenih površin; – vzdrževanje parkov, drevoredov, zelenic in drugih javnih nasadov in urejenih zelenih površin skladno s pravili hortikulturne stroke, ki je določena z gospodarskim planom javne službe tako, da je zagotovljena normalna uporaba teh površin; – vzdrževanje javnih otroških igrišč in javnih športnih igrišč tako, da je zagotovljena normalna uporaba teh površin; – priprava programov vzdrževanja ter drugih posegov in organizacije njihove izvedbe.
člen (načrt urejanja zelenih površin – plan javne službe)

(1)Javne zelene površine se urejajo na podlagi plana javne službe – načrta urejanja javnih zelenih površin, ki ga izdela izvajalec javne službe in ga potrdi župan.

(2)Finančni del načrta urejanja zelenih površin mora biti usklajen z občinskim proračunom in akti, ki so podlaga za izvajanje občinskega proračuna.

člen (vrste vzdrževalnih del na javnih zelenih površinah) Na javnih zelenih površinah se morajo redno ter v skladu z namenom in zahtevnostjo teh površin opravljati vsa potrebna vzdrževalna dela in varstveni ukrepi, zlasti pa: – čiščenje zelenih površin, pobiranje smeti, – vzdrževalna dela in košnja travnatih površin, gnojenje trat in ostalih rastlin, – urejanje nasadov in sajenje cvetličnih gredic in korit, – oskrba, čiščenje in obrezovanje dreves, drevoredov in grmovnic, – zatiranje plevela in drugih rastlin, ki ovirajo rast parkovnih rastlin, – obrezovanje živih mej, posebej ob cestah in pločnikih, da ne ovirajo hoje, prometa in preglednosti, – oskrba in obrezovanje vegetacije na prometnih otokih, – varstvo rastlin pred rastlinskimi boleznimi, škodljivci in poškodbami, – redno pometanje in pobiranje smeti v parkih in na zelenicah, – vzdrževanje parkovne opreme in druge urbane opreme, – druga vzdrževalna dela, ki so potrebna, da se ohranja urejen videz zelenih površin.
člen (varovanje javnih zelenih površin)

(1)Investitor oziroma izvajalec gradbenih del ali drugega posega v prostor je dolžan pred posegom v prostor na celotnem območju gradnje ali posega v prostor zavarovati javne zelene površin pred poškodbami ali uničenjem. Pri drevesih in grmovnicah se zaščiti nadzemni del in koreninski sistem v skladu s pravili hortikulturne stroke.

(2)V primeru, da investitor oziroma izvajalec gradbenih del oziroma drugega posega v prostor med gradnjo poškoduje ali uniči drevje, grmičevje ali javno zeleno površino, ga je dolžan nadomestiti v enaki količini, primerne velikosti in v primerni vegetacijski obliki.

(3)Poškodovane zelenice je investitor oziroma izvajalec posega v prostor dolžan sanirati in povrniti v stanje pred izvedbo gradbenih del. 71. člen (poseganje v javne zelene površine)

(1)Posegi v javne zelene površine niso dovoljeni.

(2)Izjemoma je poseg v javne zelene površine dovoljen le v okviru izvajanja dovoljenih gradbenih posegov v prostor ali če je to potrebno zaradi varstva zelenih površin ter javne varnosti ali varnosti v cestnem prometu.

(3)Posebna ali podrejena pravica uporabe javne površine se na javnih zelenih površinah lahko dovoli samo na urejenih poteh, povoznih ali pohodnih površinah, ki so namenjene pešcem ali so z načrtom ureditve javne zelene površine predvidene za posebno ali podrejeno uporabo javne zelene površine.

(4)Dovoljenja ali soglasja za poseg v javne zelene površine izda pristojni organ v upravnem postopku. 72. člen (prepovedana dejanja na javnih zelenih površinah)

(1)Prepovedano je nepooblaščeno sekanje, obsekavanje, odstranjevanje ali drugačno poškodovanje ali uničevanje javnega parkovnega ali gozdnega fonda (drevje, grmovje ali žive meje).

(2)Na javnih zelenih površinah ni dovoljeno: – trgati cvetja, uničevati drevja, grmovja ali žive meje, – voziti ali parkirati vozila in priklopna vozila, – hoditi izven dovoljenih in urejenih poti, – pritrjevati na drevje in grmovje ter urbano opremo obvestila in reklame, – odlagati odpadke, – pustiti pse brez ustreznega nadzora ali voditi pse brez vrvice; psi morajo imeti nagobčnike; v primeru onesnaženja zelenih površin s pasjimi iztrebki morajo lastniki psov le-te takoj odstraniti, – hraniti živali, – odlagati ali skladiščiti materiale in predmete, – zažigati travne površine, suhe veje, odpadke in podobno, – graditi oziroma postaviti enostavne in začasne objekte na zelenih površinah brez soglasja ali dovoljenja pristojnega organa, – spuščati meteorno ali odpadno vodo, – gojiti določene kulture, vrtnine in druge rastline, če to kvari estetsko podobo naselja ali ima druge škodljive učinke.

(3)Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvima ali drugim odstavkom tega člena.

(4)Z globo 2.000 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov. XII. JAVNA SNAGA

člen (javna snaga) Javno podjetje na površinah, ki jih vzdržuje in so namenjene prostemu dostopu javnosti, mora zagotoviti stalno čistočo ter zagotoviti redno praznjenje tipiziranih košev za odpadke in se z izvajalcem javne službe "ravnanje z odpadki" dogovoriti za ustrezen odvoz odpadkov, če to ni urejeno neposredno po splošnih pogojih delovanja te javne službe.
člen (ravnanje z odpadki)

(1)Na javnih površinah morajo biti nameščeni koši za odpadke.

(2)Koše namesti Javno podjetje. Njihovo obliko, barvo in mesto postavitve določi pristojni organ.

(3)Koše za odpadke prazni in vzdržuje Javno podjetje. 75. člen (ravnanje ob prireditvah in prodaji na javnih površinah)

(1)Organizatorji prireditev ali prodajalci pri stojnicah morajo skrbeti, da javne površine ne onesnažujejo, po uporabi pa so dolžni le-te takoj po končani prireditvi oziroma najkasneje do 10. ure naslednjega dne očistiti in kadar je potrebno površine tudi razkužiti ter vzpostaviti v prvotno stanje.

(2)Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

(3)Z globo 2.000 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov.

člen (odstranjevanje onesnaževanja) Če povzročitelj onesnaževanja oziroma organizator prireditev javne površine ne očisti in po potrebi ne razkuži takoj po onesnaženju oziroma uporabi, mora po naročilu Občinskega inšpektorata Mestne občine Koper (v nadaljevanju: inšpektorat) to storiti pooblaščeni izvajalec na stroške povzročitelja oziroma organizatorja. XIII. UPORABA JAVNIH POVRŠIN
člen (posebna uporaba javne površine)

(1)Posebna uporaba javne površine po tem odloku pomeni pridobitev pravice uporabe javne površine za opravljanje gospodarske (gostinske, trgovske …) dejavnosti ali druge aktivnosti na javni površini, kjer njeno izvajanje ni povezano ali pogojeno z neposredno bližino poslovnega prostora prosilca. Obdobje trajanja pravice do posebne uporabe javne površine je največ pet let.

(2)Pravico posebne uporabe javne površine lahko pridobi prosilec na podlagi vloge za uporabo javne površine. Za določene lokacije ali določene namene uporabe javne površine, ki jih določi župan s sklepom pa se izvede javni razpis.

(3)Javne površine se oddajo v posebno uporabo z odločbo ali pogodbo.

(4)Za posebno uporabo javnih površin se plačuje predpisana občinska taksa in morebitne druge dajatve, ki so bile določene v razpisni dokumentaciji.

(5)V razpisni dokumentaciji se določi namen za katere se bo najugodnejšemu ponudniku podelila pravica uporabe javne površine, velikost javne površine, ki je predmet razpisa, višina občinske takse in drugih dajatev, obveznosti in pravice najugodnejšega ponudnika, drugo morebitno dokumentacijo in druge določbe pomembne za izvedbo javnega razpisa. 78. člen (podrejena uporaba javne površine)

(1)Podrejena uporaba javne površine po tem odloku pomeni pridobitev izključne pravice uporabe javne površine za opravljanje gospodarske (gostinske, trgovske …) dejavnosti ali druge aktivnosti na javni površini, kjer je njeno izvajanje povezano in pogojeno z neposredno bližino objekta oziroma naprave v lasti ali uporabi prosilca. Obdobje trajanja pravice do podrejene uporabe javne površine določi pristojni organ na podlagi vloge prosilca, ki je podal vlogo za pridobitev pravice do podrejene uporabe javne površine.

(2)Izključno pravico podrejene uporabe javne površine pridobi prosilec na podlagi vloge za pridobitev pravice do podrejene uporabe javne površine.

(3)Javne površine, ki se oddajo v podrejeno uporabo, se oddajo v uporabo z dovoljenjem ali pogodbo.

(4)Za podrejeno uporabo javnih površin se plačuje predpisana občinska taksa.

(5)Z dovoljenjem oziroma pogodbo izdano v upravnem postopku se na podlagi vloge prosilca določi namen za katere se prosilcu podeljuje izključna pravice uporabe javne površine, velikost javne površine, višina občinske takse, obveznosti, dolžnosti in pravice stranke ter pogoji in omejitve pri podrejeni uporabi javne površine. XIV. VAROVANJE JAVNIH POVRŠIN 79. člen (varovanje javnih površin)

(1)Investitor oziroma izvajalec gradbenih del ali drugega posega v prostor je dolžan pred posegom v prostor na celotnem območju gradnje ali posega v prostor zavarovati javno površino pred poškodbami ali uničenjem.

(2)V primeru, da investitor oziroma izvajalec gradbenih del oziroma drugega posega v prostor med gradnjo poškoduje ali uniči javno površino, jo je nemudoma dolžan sanirati in povrniti v stanje pred izvedbo gradbenih del oziroma drugega posega v prostor. 80. člen (uporaba javne površine)

(1)Organizatorji javnih prireditev in aktivnosti na javnih površinah, prodajalci na javnih površinah in ostali uporabniki javnih površin morajo skrbeti, da javne površine ne onesnažujejo, po uporabi javne površine so dolžni le-te očistiti in kadar je potrebno površine tudi razkužiti ter vzpostaviti v prvotno stanje. Organizator ali prodajalec mora uporabljano javno površino opremiti z ustreznimi posodami oziroma koši za odpadke, da se prepreči onesnaževanje javnih površin.

(2)Po končani prireditvi mora uporabnik javne površine na svoje stroške prireditveni prostor očistiti in odpadke pripraviti tako, da jih v 24 urah po zaključku prireditve izvajalec javne službe "ravnanje z odpadki" lahko prevzame.

(3)Če uporabnik javne površine ne očisti in po potrebi ne razkuži takoj po onesnaženju oziroma uporabi, mora po naročilu Občinskega inšpektorata to storiti izvajalec javne službe na stroške povzročitelja oziroma organizatorja.

(4)Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena.

(5)Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov. XV. POOBLASTILA IN UKREPI OBČINSKEGA INŠPEKTORATA 81. člen (pooblastila Občinskega inšpektorata)

(1)Nadzor nad določbami tega odloka izvajajo občinski redarji in inšpektorji.

(2)Občinski redarji in inšpektorji nadzirajo izvajanje tega odloka na podlagi pooblastil, ki jim jih daje ta odlok in državni predpisi. 82. člen (začasni ukrepi ob ugotovljenih pomanjkljivostih na cesti)

(1)Občinski redarji in inšpektorji ob ugotovitvi pomanjkljivosti, ki neposredno ogrožajo varnost ceste in promet na javni ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, izvede začasne ukrepe, s katerimi se prepreči ogrožanje udeležencev v prometu, in o tem obvesti pristojnega izvajalca rednega vzdrževanja ceste, lastnika ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste in pristojni inšpekcijski organ za ceste. Enako pooblastilo ima občinsko redarstvo na občinski cesti, državni cesti v naselju ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet.

(2)Občinski redar ali inšpektor sme odrediti odstranitev predmetov, objektov, drugih naprav ali ovir s ceste, če: – slepijo udeležence v prometu, – zmanjšujejo preglednost ceste, – zmanjšujejo vidnost prometne signalizacije ali prometne opreme na cesti, – zavajajo udeležence v prometu, – ovirajo udeležence v prometu ali zmanjšujejo pretočnost prometa, – odvračajo pozornost voznikov.

(3)Izvajalec rednega vzdrževanja cest mora takoj zavarovati nevarno mesto s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo ter v najkrajšem možnem času odpraviti pomanjkljivosti iz prvega odstavka tega člena oziroma odstraniti predmete, objekte, druge naprave ali ovire iz prejšnjega odstavka.

(4)Občinski redar ali inšpektor sme iz razlogov varnosti ceste in prometa na njej odrediti, da se prepove promet na nekategorizirani cesti, ki ne izpolnjuje pogojev za varno vožnjo. Prepoved prometa mora njen lastnik oziroma upravljavec označiti s predpisano prometno signalizacijo in traja do odprave razlogov za prepoved.

(5)Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja ceste, če ne zavaruje nevarnega mesta in v najkrajšem možnem času ne odpravi pomanjkljivosti oziroma odstrani predmetov, objektov, drugih naprav ali ovir skladno s tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja ceste pa z globo 500 evrov.

člen (opravljanje inšpekcijskega nadzorstva) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in na njegovi podlagi sprejetih odlokov in splošnih aktov na občinskih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, izvaja občinski inšpekcijski organ, pristojen za ceste na podlagi določb zakona, ki določa in ureja področje cest (v času sprejeta tega odloka je to Zakon o cestah (ZCes-1) (Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12)). XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
člen (upravni in inšpekcijski postopki, postopki o prekrških ter postopki za izdajo soglasij)

(1)Upravni in inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

(2)Postopki o prekrških, ki so bili storjeni pred začetkom uporabe tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih, razen v primerih, ko je za kršitelja ta odlok milejši.

(3)Če so bili projektni pogoji pristojnega urada izdani pred uveljavitvijo tega odloka, se postopki za izdajo soglasja končajo po dosedanjih predpisih.

člen (akti župana) Za potrebe izvajanja določb tega odloka ali natančnejše opredelitve meril in pogojev za enotno izvajanje posameznih določb tega odloka lahko župan sprejme ustrezne akte, kjer se to opredeli.
člen (veljavnost izdanih soglasjih in dovoljenj) Veljavnost izdanih soglasij, ki so bila izdana na podlagi določb predpisov, ki jih ta odlok razveljavlja preneha dve leti od uveljavitve tega odloka.
člen (razveljavitev določb veljavnih predpisov)

(1)Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati vse določbe: – Odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih (Uradne objave, št. 22/87, 31/87, 30/88, 35/90, 14/92, 18/92, 3/93 in 25/95) – Odloka o varnosti v cestnem prometu v naseljih (Uradne objave, št. 25/98) – Odloka o čiščenju javnih površin ter o obveznem zbiranju, odvažanju in odlaganju odpadkov na območju občine Koper (Uradne objave, št. 16/83, 5/84, 13/89 in 32/90) – Odloka o občinskih cestah in drugih javnih površinah (Uradne objave, št. 20/99 in Uradni list RS, št. 23/07 in 98/09).

(2)Predpisi in splošni akti izdani na podlagi občinskih odlokov iz prejšnjega odstavka tega člena se uporabljajo še naprej, kolikor niso v nasprotju s tem odlokom.

člen (uveljavitev in uporaba) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 371-539/2013 Koper, dne
decembra 2013 Župan Mestne občine Koper Boris Popovič l.r. Ai sensi dell’articolo 180 dello Statuto del Comune città di Capodistria (Bollettino ufficiale, n. 40/00, 30/01 e 29/03 e la Gazzetta ufficiale della RS, n. 90/05, 67/06 e 39/08) P R O M U L G O I L D E C R E T O sulle strade comunali e le superfici pubbliche N. 371-539/2013 Capodistria, 20 dicembre 2013 Il sindaco Comune città di Capodistria Boris Popovič m.p. Visto l’articolo 95 della Legge sulle strade (Bollettino Ufficiale della RS, n. 109/10 e 48/12: LStr-1), l’articolo 149, 5º punto 1º comma, della Legge sulla tutela dell’ambiente (Bollettino Ufficiale della RS n. 39/06 – LTA-1-TRC1, 49/06 – della ZMetD, 66/06 – D.C.Cost 33/7-LPT-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12 e 92/13) gli articoli 3, 7, 8, 9 e 25 della Legge sui servizi pubblici economici (Bollettino Ufficiale della RS n. 32/93, 30/98 – LOPPG, 127/06 – LPPP, 38/10 – LGIC 57/11), 7º e 8º comma dell’art 17 della Legge sulle contravvenzioni (Bollettino Ufficiale della RS, n. 29/11-LC-1-TRC8 e 21/13) e ed in virtù dell’articolo 27 dello Statuto del Comune città di Capodistria (Bollettino ufficiale, n. 40/00, 30/01, 29/03 e la Gazzetta uff. della RS, n. 90/05 e 67/06 e 39/08), il Consiglio comunale del Comune città di Capodistria, nella seduta del 19 dicembre 2013, ha approvato il D E C R E T O sulle strade comunali e le superfici pubbliche I. DISPOSIZIONI GENERALI Articolo 1 (contenuto del decreto) Il presente decreto stabilisce e regola: – le strade comunali e i criteri per la loro classificazione; – lo status e la tipologia delle superfici pubbliche; – la gestione, la costruzione la manutenzione e la tutela delle superfici pubbliche e della strade comunali; – la regolamentazione dei servizi pubblici economici “manutenzione delle strade comunali pubbliche”, “gestione delle superfici di traffico, delle superfici verdi e di altre superfici pubbliche non destinate al traffico” e “igiene pubblica e pulizia delle superfici pubbliche” – i metodi e le condizioni per gli interventi sulle strade comunali e le superfici pubbliche; – il controllo ispettivo delle strade comunali e delle superfici pubbliche e il sanzionamento delle trasgressioni a questo decreto; – igiene pubblica e pulizia delle superfici pubbliche; – altre questioni relative alla gestione delle strade comunali e della superfici pubbliche; – l’attuazione e il finanziamento del servizio pubblico. Articolo 2 (strade comunali e superfici pubbliche) Secondo questo decreto sono strade comunali e superfici pubbliche: – strade comunali classificate e non classificate, – piste ciclabili, percorsi ciclabili – vie, marciapiedi, piazze – percorsi e superfici pedonali – sottopassaggi, sovrapassaggi, passaggi, – fermate dell’autobus, – parcheggi, – strade di accesso, – passi carrabili e posti parcheggio, – aiuole, verde paesaggistico, viali, – parchi gioco pubblici, – campi sportivi pubblici compresi di arredo urbano, del traffico e di quello destinato agli utenti della dette superfici e strade. Articolo 3 (gestore delle strade comunali e delle superfici pubbliche) Il gestore delle strade comunali e delle superfici pubbliche sul territorio comunale è l’amministrazione comunale (in seguito nel testo: il gestore). Articolo 4 (organo competente) L’organo competente per l’attuazione del presente decreto, se per decreto o per legge non disposto diversamente, è l’organo dell’amministrazione comunale competente per il traffico (in seguito nel testo: organo competente). Articolo 5 (applicazione della legge conforme al senso) Tutte le questioni di cui al punto 1, relative alle strade comunali pubbliche e alle superfici pubbliche non regolate direttamente dal presente decreto si risolvono applicando, conforme al senso, la Legge sulle strade e i regolamenti derivanti. Articolo 6 (significato dei termini) I termini utilizzati in questo decreto assumono lo stesso significato dei termini presenti nella Legge dello Stato sulle strade. Al momento dell’accettazione di questo decreto è in vigore la Legge sulle strade (Bollettino Ufficiale della RS, n. 109/10 e 48/12). Articolo 7 (concetto e status di strada comunale e superfici pubbliche e diritti reali su essi)

(1)Le strade comunali sono superfici di interesse generale destinate al traffico, utilizzate liberamente in modo e alle condizioni, stabilite nei regolamenti che disciplinano le strade, il traffico stradale e in questo decreto.

(2)Le strade comunali e gli spazi pubblici sono bene pubblico in gestione al comune e non rientrano nel traffico legale. So di essi non si possono acquisire diritto di proprietà o altri diritti reali.

(3)La disposizione di cui al comma precedente non si applica quando sul fondo stradale e sulle superfici pubbliche è possibile ottenere una servitù sulla base di un atto giuridico per la realizzazione di infrastrutture pubbliche con allacciamenti e condutture che costituiscono servizi comunali minimi, alle condizioni previste dalle normative che regolano le strade comunali e regolamenti che disciplinano la gestione dei beni comunali.

(4)La disposizione di cui al secondo comma di questo articolo non si applica se, sul fondo stradale è possibile costituire una reale servitù per la costruzione di un collegamento stradale. I diritti e gli obblighi tra gestori e investitore del collegamento stradale sono disciplinati da contratto.

(5)La disposizione di cui al secondo comma di questo articolo non si applica quando è possibile costituire il diritto di edificazione. È possibile ottenere il diritto di proprietà sui territori, sulle strutture e sulle attrezzature per lo svolgimento del servizio di manutenzione delle strade comunali o per la prestazione di attività accessorie, alle condizioni previste dalla legge.

(6)La servitù sul fondo stradale e sulle superfici pubbliche è estinta. Per determinare l’indennità per la creazione della servitù si applicano in modo sensato le norme che regolano la disposizione del patrimonio reale della comunità locale.

(7)È possibile ottenere il diritto d’uso temporaneo della strada comunale e delle superfici pubbliche, per lo svolgimento di manifestazioni sportive o altri eventi, in conformità del presente decreto.

(8)Nelle zone di traffico, esterne alle strade comunali, e sulle superfici attigue destinate ad attività per gli utenti della strada (in seguito: attività accessorie) è possibile ottenere un particolare diritto d’uso per lo svolgimento di tali attività.

(9)La disposizione di cui al secondo comma di questo articolo non si applica quando la superficie stradale il cui uso è destinato ad attività accessorie e alle superfici che non sono aree di traffico sono attribuiti diritti reali o vengono affittati in conformità alle norme che regolano la gestione del patrimonio comunale.

(10)Le superfici pubbliche si possono utilizzare per gli scopi derivanti dalla loro natura e sono definiti dai piani di attuazione territoriali o da altre decisioni pertinenti. Su di essi, alle condizioni di questo decreto, è possibile acquisire particolare diritto di uso. Articolo 8 (informazione sulla modifica della regolamentazione del traffico) Il gestore deve informare la polizia e i vigili urbani di ogni prevista modifica della regolamentazione del traffico su strada comunale almeno cinque giorni prima della sua attuazione. Articolo 9 (classificazione delle strade comunali)

(1)Sono strade comunali tutte le strade pubbliche situate sul territorio comunale non classificate come strade statali.

(2)Le strade comunali si classificano in strade locali, percorsi pubblici e percorsi ciclabili pubblici.

(3)Sottocategorie delle strade locali sono le strade principali cittadine, strade cittadine convergenti e strade locali convergenti.

(4)I criteri per la classificazione delle strade, come dai comma precedenti, sono stabiliti dalla regolamentazione statale.

(5)Sulle strade comunali classificate è permesso ogni genere di traffico esclusi i casi in cui disposto diversamente con segnaletica.

(6)In base alla collocazione sul territorio le strade comunali si dividono in strade urbane e strade extraurbane.

(7)Strade comunali non classificate sono tutte le zone di traffico stabilite dal proprietario o dal suo gestore autorizzato, sulle quali il traffico si svolge nel modo e alle condizioni previsti da questo decreto e dal regolamento che disciplina le regole del traffico stradale. Sono trattate come strade comunali classificate. Articolo 10 (classificazione delle strade comunali)

(1)Il Consiglio comunale con decreto su proposta del Sindaco stabilisce e classifica le strade comunali.

(2)La proposta di classificazione delle strade comunali deve essere in precedenza coordinata con la Direzione della Repubblica di Slovenia per le strade secondo quanto previsto dal regolamento dei criteri per la classificazione delle strade pubbliche. Articolo 11 (modifiche alla classificazione delle strade comunali)

(1)Le modifiche alla classificazione delle strade comunali e delle parti sostituite che si conservano come superfici di traffico vengono stabilite secondo la procedura di cui agli articoli 8 e 9.

(2)Le modifiche alla classificazione delle strade comunali, di regola, si effettuano annualmente e sono previste nel piano di sviluppo e di manutenzione delle strade comunali per l’anno successivo. Articolo 12 (costruzione e ricostruzione di strade comunali) Il tratto di nuova costruzione o i tratto ricostruito della strada comunale è classificato come la strada sostituita. Articolo13 (strade comunali dismesse)

(1)La strada comunale o un suo tratto può essere dismesso se in sostituzione è costruita una nuova strada o un suo tratto.

(2)La strada comunale dismessa o un suo tratto possono venir utilizzati per parcheggi, aree di sosta o per altre necessità degli utenti della strada o si trasforma agronomamente in modo compatibile all’ambiente.

(3)Il Consiglio comunale decide sulla dismissione della strada comunale o su un suo tratto e sulla sua gestione nei casi in cui non viene più destinata alla circolazione. Articolo 14 (obbligo di gestione dei dati sulle strade comunali) L’autorità competente deve gestire l’evidenza delle strade comunali e delle strutture in conformità alle norme sulla nomenclatura e sull’evidenza delle strade pubbliche e delle strutture annesse. Articolo 15 (catasto delle superfici pubbliche) L’ente pubblico gestisce il catasto delle superfici pubbliche che regolarmente cura – tranne le strade pubbliche classificate- per tipologia e destinazione d’uso, gli alberi catastali, le piane messe a dimora e l’evidenza dell’arredo urbano. Articolo 16 (viottoli di campagna e alti percorsi pubblici)

(1)I viottoli di campagna e gli altri percorsi pubblici, non costruiti in conformità alle norme sulle strade pubbliche, destinati all’accesso ai terreni agricoli, alla visita di beni naturali e culturali e ad altri monumenti o i percorsi di accesso a rifugi alpini e alle vette, non sono percorsi pubblici secondo questo decreto.

(2)Se è previsto il pagamento per la visita ai beni naturali e culturali e ad altri monumenti, il gestore deve costruire e mantenere il percorso pubblico destinato all’accesso, come dal paragrafo precedente, in modo che il suo uso sia sicuro per gli utenti a cui è destinato.

(3)Le disposizioni del presente articolo non si applicano alle strade forestali alle quali si applicano le normative forestali. Articolo 17 (fruitore delle strade e delle superfici pubbliche obbligo di pagamento delle tasse comunali)

(1)Il fruitore di una strada pubblica o di una superficie pubblica è la persona fisica o giuridica che, nel procedimento amministrativo secondo questo regolamento acquisisce il diritto d’intervento o d’uso della superficie pubblica o della strada comunale.

(2)Il fruitore della strada pubblica o della superficie pubblica paga la tassa comunale prescritta dal decreto per l’uso delle stesse. Articolo 18 (organo per i ricorsi)

(1)Le approvazioni e le autorizzazioni ai sensi delle disposizioni di questo decreto sono rilasciate dall’organo competente con delibera emessa con procedimento amministrativo.

(2)Contro l’approvazione e l’autorizzazione ai sensi di questo decreto, emesso dall’organo competente, è permesso il ricorso al Sindaco. Articolo 19 (obbligo di informazione degli interventi su strada comunale)

(1)Il gestore della strada comunale o della superficie pubblica, in fase di progettazione per la costruzione o rifacimento della strada comunale, deve informare i gestori delle infrastrutture pubbliche situate sulla strada o nelle vicinanze almeno 90 giorni prima dell’inizio dei lavori per dar modo di coordinare le attività con la costruzione o il rifacimento della strada.

(2)Il gestore della strada comunale o degli spazi pubblici deve fornire al gestore della infrastrutture, come da comma precedente, tutte le informazioni utili per coordinare i lavori.

(3)Le disposizioni del presente articolo si applicano, in modo sensato, anche per i gestori delle infrastrutture economiche pubbliche situate sulla strada o nelle vicinanze quando programmano la costruzione o la ricostruzione delle strutture o attrezzature sulla strada comunale. II MANUTENZIONE DELLA STRADE COMUNALI Articolo 20 (condizioni delle strade comunali, della segnaletica stradale e delle attrezzature del traffico)

(1)Le strade comunali classificate devono essere mantenute nelle condizioni di soddisfare alle regole del traffico e alle condizioni meteorologiche al fine di consentire lo svolgimento del traffico sicuro a tutti i fruitori a cui sono destinate.

(2)Sulle strade comunali non classificate, il gestore deve assicurare lo stesso livello di manutenzione delle strade comunali classificate. Il gestore deve garantire la manutenzione minima in modo che le strade comunali non classificate siano nelle condizioni di soddisfare alle regole del traffico, alle condizioni meteorologiche per lo svolgimento del traffico e le condizioni della careggiata permettano il transito. La careggiata della strada comunale non classificata non garantisce il transito secondo quanto stabilito dalle disposizioni dello stato.

(3)La segnaletica stradale e le attrezzature sulla strada pubblica devono venir collocate e contrassegnate in conformità alle norme che disciplinano la strada. Devono essere ben visibili, la manutenzione eseguita con regolarità; ad ogni rottura, danneggiamento o rimozione deve venir sostituita o nuovamente contrassegnata. Articolo 21 (manutenzione ordinaria delle strade pubbliche)

(1)La manutenzione ordinaria delle strade comunali classificate è un servizio economico pubblico obbligatorio che comprende i lavori di manutenzione per conservare le strade pubbliche nelle condizioni che garantiscono la sicurezza e la transitabilità delle strade pubbliche, il controllo sullo stato delle strade pubbliche e del suolo stradale e il ripristino della percorribilità in caso di calamità naturali o altre disgrazie (in seguito nel testo: regolare manutenzione).

(2)Tutti i tipi di lavoro di manutenzione su strade comunali classificate e il necessario livello di manutenzione delle strade comunali eseguiti dal servizio economico pubblico, come da comma precedente di questo articolo sono stabiliti dalla normativa statale che disciplina la manutenzione delle strade pubbliche. Al momento di adozione di questo decreto è il Regolamento sui tipi di lavoro di manutenzione sulle strade pubbliche e il livello di manutenzione delle strade pubbliche (Bollettino Ufficiale della RS, n. 68/96). Articolo 22 (manutenzione indispensabile durante lo sciopero)

(1)Il gestore della manutenzione ordinaria delle strade comunali durante lo sciopero deve garantire almeno: – il controllo sulla transitività e idoneità delle strade per la sicurezza del traffico con ispezione della strada con la frequenza e ampiezza stabilita per ciascuna categoria di strade; – assicurare le zone pericolose sulle strade se constata che i disagi stradali mettono in pericolo la sicurezza del traffico e non è in grado di provvedere alla loro immediata rimozione; – attuare le misure di protezione della strada che, se non effettuate, possono causare danni alla strada o mettere in pericolo le persone e gli animali e causare grandi perdite economiche; – lo stato di allerta in caso di minacciata calamità naturale, l’ installazione sella segnaletica stradale, l’eliminazione delle conseguenze delle calamita naturali o di altri incidenti sulle strade pubbliche; – la transitabilità della strade d’inverno, nella misura permessa con l’uso dell’attrezzatura invernale; – fornire informazioni aggiornate sullo stato delle strade e sulla viabilità.

(2)Con l’ammenda di 1.000 Euro si punisce il gestore della manutenzione stradale che contravviene alle disposizioni del comma precedente, mentre il responsabile dell’esecutore della manutenzione è sottoposto a sanzione per l’ammontare di 500 Euro. Articolo 23 (investimenti per lavori di manutenzione con e manutenzione di interesse pubblico)

(1)Per investimento di lavori di manutenzione sulle strade pubbliche si intendono i lavori con i quali si non si modificano la portata della strada, la grandezza di singoli tratti, l’ampiezza degli impianti, delle apparecchiature, delle attrezzature e di altre infrastrutture nell’area della strada comunale. Le suddette strutture non devono interferire nell’area al di fuori del fondo stradale. Sono contemplate migliorie nella sicurezza sulle strade comunali in tutta l’area del fondo stradale.

(2)Dopo l’esecuzione dei lavori di manutenzione, come da comma precedente, l’esecutore deve, a conclusione dei lavori, nel termine massimo di 30 giorni fornire all’organo competente le dichiarazione di conclusione dei lavori. A dichiarazione ricevuta di conclusione dei lavori o dopo la scadenza del termine, come da comma precedente, l’organo competente con l’esecutore e il supervisore dei lavori verificano i lavori portati a termine. La stesura del verbale conclude i lavori di manutenzione con investimento.

(3)L’investimento per lavori di manutenzione di interesse pubblico sono la ricostruzione della strada comunale con la quale si modifica la portata, la grandezza di singoli tratti di strada, l’ampiezza degli impianti, delle apparecchiature, della attrezzature e di altre infrastrutture nell’area della strada comunale. Le suddette strutture non devono interferire nell’area al di fuori del fondo stradale. Sono contemplate migliorie nella sicurezza sulle strade comunali.

(4)Accanto ai lavori, come da comma precedente, è concessa la costruzione di infrastrutture supplementari e di altre strutture che sono condizione per la ricostruzione della strada (muri di sostegno, di appoggio, sottopassi, sovrappassi, tombini, canaletti, barriere antirumore e altro), nonché costruzioni di infrastrutture pubblico economiche che è stato necessario spostare, dall’area della strada, a causa della ricostruzione.

(5)Se acquisita la servitù reale si possono eseguire lavori di manutenzione di pubblico interesse, al di fuori dell’area stradale, quando si attuano misure volte a tutelare la strada dalla caduta di sassi e di alberi (reti di sicurezza, pareti paramassi).

(6)L’investimento per i lavori di manutenzione e i lavori di manutenzione nel pubblico interesse che si effettuano in conseguenza di incidenti stradali o di altri incidenti o di situazioni straordinarie, si esegue con documentazione elaborata dopo l’incidente stradale, altro incidente o situazione straordinaria, se ciò non ostacola l’eliminazione delle conseguenze dannose. Per questo genere di manutenzione non si elabora la documentazione d’investimento, si elabora il documento di identificazione del progetto d’investimento e l’informazione sull’attuazione degli investimenti.

(7)Se i lavori di ricostruzione, considerati lavori di manutenzione di interesse pubblico, si eseguono contemporaneamente al traffico, il piano di organizzazione del cantiere deve prevedere anche lo studio per la chiusura della strada, la proposta di strada temporanea e le condizioni particolari d’uso. Se per l’uso temporaneo si utilizza il singolo tratto di strada già completato, ma per il quale non è stato rilasciato il permesso d’uso, come da nono comma di questo articolo, l’esecutore della regolare manutenzione può sbloccare il traffico e a condizioni particolari permettere l’uso momentaneo della strada, a condizione che il supervisore dei lavori dichiari per iscritto che i lavori sono stati eseguiti in conformità con i requisiti tecnici ed è garantita la sicurezza della strada comunale.

(8)Al completamento dei lavori di manutenzione di interesse pubblico l’esecutore, nel termine massimo di 30 giorni dalla conclusione dei lavori, deve fornire al gestore della strada la dichiarazione di ultimazione dei lavori con la quale il gestore visiona i lavori eseguiti. Se l’esecutore dei lavori non consegna quanto richiesto nel termine stabilito, come da comma precedente, il gestore della strada, entro 5 giorni dalla scadenza dei 30 giorni, visiona i lavori.

(9)Dopo l’ispezione l’organo competente dispone per iscritto (verbalizza) l’eliminazione delle manchevolezze riscontrate. Nel caso non ne abbia riscontrata alcuna emette l’autorizzazione per la consegna della strada, del tratto stradale o della struttura stradale in uso illimitato, in caso contrario permette l’uso temporaneo e limitato fino all’eliminazione delle manchevolezze. Articolo 24 (finanziamento della strade comunali) I mezzi per la costruzione e la manutenzione della strade comunali sono garantiti nel bilancio comunale e da altre fonti. Articolo 25 (obblighi dei possessori di immobili presso la strada comunale)

(1)I proprietari di terreni lungo la strada comunale devono permettere tutti gli interventi necessari per l’uso indisturbato della strada comunale, in particolare: – infrastrutture stradali di accesso per la loro manutenzione; – costruzione di strutture e impianti per il drenaggio della strada e la struttura stradale; – installazione della segnaletica e delle attrezzature stradali; – attuazione di provvedimenti e installazione di dispositivi temporanei o permanenti atti a proteggere le strade e il traffico in caso di valanghe, di innevamenti, rumori, effetti accecanti ed altri effetti nocivi; – depositare la neve sul loro terreno se ciò non arreca danno e nel caso in cui la costruzione e l’installazione di impianti non è possibile in ambito della struttura stradale; – falciatura della vegetazione e potatura degli alberi che si estende sull’area stradale.

(2)Ai fini dell’attuazione delle misure di cui al comma precedente, il diritto di proprietà sull’immobile, per il bene pubblico, può essere temporaneamente o permanentemente imposto con una servitù.

(3)Nel caso di servitù di interesse pubblico, al proprietario dell’immobile utilizzato spetta un risarcimento che comprende la perdita di valore dell’immobile e il danno effettivo.

(4)Con un’ammenda di 500 Euro si punisce il proprietario del terreno che non permette gli interventi, come previsto dal primo comma di questo articolo. Articolo 26 (procedure per la determinazione e la marcatura dei confini della strada)

(1)Il limite della strada si determina con il piano regolatore del comune, sulla base del piano di parcellizzazione dalla risoluzione di constato interesse pubblico (in seguito: atto di parcellizzazione) o lungo il bordo dell’area stradale.

(2)Il limite della strada che passa sul confine della particella si stabilisce con la procedura di regolazione dei confini.

(3)Il limite della strada che non passa sul confine della particella si stabilisce con la procedura di modifica dei confini.

(4)La procedura di regolazione e la procedura di modifica dei confini per la determinazione dei confini della strada e la procedure per la marcatura si eseguono come servizio in conformità alla legge che disciplina l’attività di rilevamento e alla legge che disciplina la registrazione dei beni immobili in conformità con le disposizioni di questo articolo e l’articolo 24 di questo decreto.

(5)La procedura di regolazione e la procedura di modifica dei confini per la determinazione dei confini della strada, la procedura per la marcatura del confine della strada e la registrazione delle modifiche del catasto fondiario devono essere effettuate su richiesta del proprietario o del gestore della particella, su richiesta di persona giuridica o fisica, l’investitore in base alla legge che disciplina l’edilizia (in seguito nel testo: l’investitore della strada) nel caso di costruzione di una strada nuova. Le richieste devono essere corredate da un progetto che definisce i confini.

(6)Le parti coinvolte nella procedura di determinazione dei confini e di modifica dei confini per la determinazione dei confini della strada sono i proprietari della particella e il gestore ovvero l’investitore della strada.

(7)Se il proprietario della particella è sconosciuto o il suo indirizzo è sconosciuto o è deceduto o non si conoscono gli eredi, nella procedura di determinazione dei confini della strada e nella procedura di registrazione della modifiche si nomina un rappresentante provvisorio con applicazione della legge conforme al senso che regola la registrazione dei beni immobili.

(8)Per la marcatura dei confini della strada non è necessario il consenso dei proprietari delle particelle confinanti. Articolo 27 (determinazione dei confini delle strade nelle procedure di modifica dei confini)

(1)Nel caso in cui il confine della strada si stabilisce nella procedura di modifica dei confini, si determinano solamente gli spaccati di confini della strada. Nel caso in cui il confine della strada inizia o finisce sul confine della particella è in questa parte che il confine della particella deve essere regolato.

(2)Il confine della strada si iscrive nel registro fondiario sotto forma di più nuove parti di confine della particella, alla registrazione di queste parti si utilizzano gli spaccati di strada e gli esistenti confini della particella come dal registro fondiario. Le nuove parti di confine si registrano come parti regolate nel registro fondiario. La segnalazione dei confini della strada, in natura, si

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.