← Slovenija

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (uradno prečiščeno besedilo) (ZFPPIPP-UPB8), stran 1213.

Na podlagi drugega odstavka

  1. člena Poslovnika državnega zbora in sklepa Državnega zbora z dne
  3. 2013 je Državni zbor na seji dne
  5. 2014 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki obsega: – Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP (Uradni list RS, št. 126/07 z dne
  7. 2007), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-A (Uradni list RS, št. 40/09 z dne
  9. 2009), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-B (Uradni list RS, št. 59/09 z dne
  11. 2009), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-C (Uradni list RS, št. 52/10 z dne
  13. 2010), – Avtentično razlago
  14. točke prvega odstavka
  15. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ORZFPPIPP21 (Uradni list RS, št. 106/10 z dne
  17. 2010), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-D (Uradni list RS, št. 26/11 z dne
  19. 2011), – Avtentično razlago
  20. točke prvega odstavka
  21. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ORZFPPIPP21-1 (Uradni list RS, št. 47/11 z dne
  23. 2011), – Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb – ZPUOOD (Uradni list RS, št. 87/11 z dne
  25. 2011), – Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi
  26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kolikor se nanaša na predpis iz
  27. točke prvega odstavka
  28. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in na opravila upravitelja v stečajnem postopku, na katera ta zakon veže pravico do nagrade upravitelju, opravljena pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, št. U-I-185/10 (Uradni list RS, št. 23/12 z dne
  30. 2012), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-E (Uradni list RS, št. 47/13 z dne
  32. 2013), – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP-F (Uradni list RS, št. 100/13 z dne
  34. 2013). Št. 450-01/14-1/3 Ljubljana, dne
  35. februarja 2014 EPA 1700-VI Državni zbor Republike Slovenije Janko Veber l.r. Predsednik Z A K O N O FINANČNEM POSLOVANJU, POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEM PRENEHANJU uradno prečiščeno besedilo (ZFPPIPP-UPB8)
  36. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE Oddelek 1.1: Vsebina zakona
  37. člen (vsebina zakona) Ta zakon ureja:
  38. finančno poslovanje pravnih oseb,
  39. postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter
  40. postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb. 1.a člen (črtan)
  41. člen (prenos in izvajanje predpisov EU)

(1)S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata:
  1. Direktiva 2001/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  2. marca 2001 o reorganizaciji in prenehanju zavarovalnic (UL L št. 110 z dne
  3. aprila 2001, str. 28) in
  4. Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  5. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L št. 125 z dne
  6. maja 2001, str. 15).
(2)S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje Uredbe Sveta št. 1346/2000 z dne
  1. maja 2000 o insolvenčnih postopkih (UL L št. 160 z dne
  2. junija 2000, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1346/2000). Oddelek 1.2: Opredelitev pojmov in kratic
  3. člen (namen opredelitve pojmov)
(1)V oddelku 1.2 tega zakona so opredeljeni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, če ni za posamezen pojem določeno, da je namen njegove opredelitve ožji.
(2)V oddelku 8.1 tega zakona so opredeljeni pojmi, uporabljeni v
  1. poglavju tega zakona.
  2. člen (kratice drugih zakonov) V tem zakonu so uporabljene naslednje kratice drugih zakonov:
  3. OZ je Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/01, 32/04 – UROZ195, 28/06 – odločba US, 29/07 – odločba US in 40/07 – OZ-A),
  4. ZD je Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 17/91-I – ZUDE, 13/94 – ZN, 40/94 – odločba US, 82/94 – ZN-B, 117/00 – odločba US, 67/01, 83/01 – OZ),
  5. ZGD-1 je Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 – popravek 26/07 – ZSDU-B, 33/07 – ZSReg-B in 67/07 – ZTFI),
  6. ZIZ je Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo in 67/07 – ZS-G),
  7. ZNVP je Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo in 67/07 – ZTFI),
  8. ZSReg je Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo),
  9. ZZK-1 je Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03).
  10. člen (postopki zaradi insolvetnosti)
(1)Postopki zaradi insolventnosti so:
  1. postopek prisilne poravnave,
  2. postopek poenostavljene prisilne poravnave in
  3. stečajni postopki.
(2)Stečajni postopki so:
  1. stečajni postopek nad pravno osebo,
  2. postopek osebnega stečaja in
  3. postopek stečaja zapuščine.
  4. člen (postopka prisilnega prenehanja) Postopka prisilnega prenehanja sta:
  5. izbris iz sodnega registra brez likvidacije in
  6. prisilna likvidacija.
  7. člen (pravna oseba, podjetnik, zasebnik in potrošnik)
(1)Gospodarska družba je pravna oseba, organizirana v eni od oblik iz tretjega odstavka 3. člena ZGD-1.
(2)Podjetnik ali podjetnica (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) je fizična oseba iz šestega odstavka 3. člena ZGD-1.
(3)Zavod ali javni zavod je zavod ali javni zavod po zakonu, ki ureja zavode.
(4)Zadruga je zadruga po zakonu, ki ureja zadruge.
(5)Društvo je društvo po zakonu, ki ureja društva.
(6)Javni sklad je javni sklad po zakonu, ki ureja javne sklade.
(7)Zasebnik je zdravnik, notar, odvetnik, kmet ali druga fizična oseba, ki ni podjetnik in ki kot poklic opravlja določeno dejavnost.
(8)Potrošnik ali potrošnica (v nadaljnjem besedilu: potrošnik) je fizična oseba, ki ni niti podjetnik niti zasebnik. 8. člen (poslovodstvo, organ nadzora in zastopniki pravne osebe)
(1)Poslovodstvo:
  1. ima pri gospodarski družbi pomen, opredeljen v
  2. členu ZGD-1,
  3. je pri zavodu direktor ali drug poslovodni organ zavoda,
  4. je pri zadrugi upravni odbor ali predsednik zadruge,
  5. je pri javnem skladu uprava,
  6. je pri drugi pravni osebi organ, ki je po zakonu ali njenih pravilih pristojen in odgovoren za vodenje njenih poslov.
(2)Organ nadzora je:
  1. pri delniški družbi z dvotirnim sistemom upravljanja ali javnem skladu nadzorni svet,
  2. pri delniški družbi z enotirnim sistemom upravljanja upravni odbor,
  3. pri družbi z omejeno odgovornostjo nadzorni svet, če ga družba ima,
  4. pri zavodu svet ali drug kolegijski organ upravljanja zavoda,
  5. pri zadrugi nadzorni odbor zadruge, če ga zadruga ima,
  6. pri drugi pravni osebi organ, ki je po zakonu ali njenih pravilih pristojen in odgovoren za nadzor nad vodenjem njenih poslov.
(3)Zastopnik oziroma zastopnica (v nadaljnjem besedilu: zastopnik) pravne osebe je oseba, ki v pravni osebi opravlja funkcijo, za katero zakon ali pravila pravne osebe določajo, da oseba z imenovanjem na to funkcijo pridobi upravičenje zastopati pravno osebo.
(4)Član oziroma članica (v nadaljnjem besedilu: član) poslovodstva ali organa nadzora je oseba, ki je bila imenovana za opravljanje funkcije poslovodstva ali organa nadzora. 9. člen (družbenik, pravila pravne osebe in delež)
(1)Družbenik oziroma družbenica (v nadaljnjem besedilu: družbenik) je:
  1. družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo, komanditne družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo,
  2. delničar oziroma delničarka (v nadaljnjem besedilu: delničar) delniške družbe ali komanditne delniške družbe,
  3. ustanovitelj oziroma ustanoviteljica (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj) ali član druge pravne osebe.
(2)Pravila pravne osebe so:
  1. pri družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditni družbi ali družbi z omejeno odgovornostjo: družbena pogodba,
  2. pri delniški družbi ali komanditni delniški družbi: statut,
  3. pri drugi pravni osebi: akt o ustanovitvi ali drug pravni akt, s katerim družbeniki v skladu z zakonom uredijo medsebojna pravna razmerja.
(3)Delež družbenika je delež, v sorazmerju s katerim je družbenik po zakonu ali pravilih pravne osebe upravičen prejeti izplačilo iz premoženja pravne osebe po plačilu vseh terjatev upnikov oziroma upnic (v nadaljnjem besedilu: upnik) te pravne osebe.
(4)Osebno odgovorni družbenik je družbenik osebne družbe ali druge pravne osebe, ki je po zakonu ali pravilih te pravne osebe odgovoren za njene obveznosti. 10. člen (premoženje, obveznosti in kapital)
(1)Premoženje posamezne osebe so:
  1. stvari v njeni lasti,
  2. njene terjatve in
  3. njene druge premoženjske pravice.
(2)Obveznosti posamezne osebe so vse njene obligacijske in druge denarne in nedenarne obveznosti do njenih upnikov.
(3)Čista vrednost premoženja posamezne osebe pomeni razliko med vrednostjo njenega premoženja in višino njenih obveznosti.
(4)Kapital pomeni:
  1. pri gospodarski družbi in podjetniku: kapital v računovodskem pomenu in vključuje vse sestavine kapitala, ki se izkazujejo v bilanci stanja po
  2. členu ZGD-1,
  3. pri drugi pravni osebi: čista vrednost njenega premoženja.
  4. člen (kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnost; kapitalska ustreznost; dolgoročni viri financiranja)
(1)Kratkoročna plačilna sposobnost je sposobnost pravne ali fizične osebe v določenem časovnem obdobju poravnati vse obveznosti, ki so zapadle v tem časovnem obdobju.
(2)Dolgoročna plačilna sposobnost je trajna sposobnost pravne ali fizične osebe izpolniti vse obveznosti ob njihovi zapadlosti.
(3)Pravna oseba ali podjetnik je dolgoročno plačilno sposoben, če je obseg njegovih dolgoročnih virov financiranja zadosten glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljen pri opravljanju teh poslov (v nadaljnjem besedilu: kapitalska ustreznost).
(4)Dolgoročni viri financiranja pravne osebe ali podjetnika so:
  1. kapital kot njegov lastni vir financiranja in
  2. tiste njegove obveznosti kot tuji dolgoročni viri financiranja, ki so po svojih lastnostih in namenu v skladu s pravili poslovnofinančne stroke primerne za kritje obveznosti iz poslovanja in izgub zaradi tveganj, ki jim je pravna oseba ali podjetnik izpostavljen pri svojem poslovanju.
  3. člen (pravila poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij)
(1)Pravila poslovnofinančne stroke so:
  1. poslovnofinančna načela in standardi, ki jih sprejme Slovenski inštitut za revizijo v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, ter
  2. druga izkustvena pravila skrbnega finančnega poslovanja, ki so splošno uveljavljena v poslovnofinančni stroki.
(2)Pravila stroke upravljanja podjetij so izkustvena pravila skrbnega upravljanja podjetij, ki so splošno uveljavljena v stroki upravljanja podjetij.
  1. člen (finančno poslovanje) Finančno poslovanje je zagotavljanje finančnih sredstev, upravljanje finančnih sredstev in njihovih virov ter razporejanje virov finančnih sredstev zaradi zagotavljanja pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti ali drugih poslov.
  2. člen (insolventnost)
(1)Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik oziroma dolžnica (v nadaljnjem besedilu: dolžnik):
  1. v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (v nadaljnjem besedilu: trajnejša nelikvidnost), ali
  2. postane dolgoročno plačilno nesposoben.
(2)Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik trajneje nelikviden:
  1. pri dolžniku, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik: – če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, ali – če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, ali – če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi,
  2. pri dolžniku, nad katerim je tekel postopek prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, če za več kot dva meseca zamuja: – s plačilom svojih obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave ali – s plačilom svojih obveznosti do ločitvenih upnikov, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ali – z izvedbo drugih ukrepov finančnega prestrukturiranja, določenih v načrtu finančnega prestrukturiranja,
  3. pri dolžniku, ki je potrošnik: – če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev, ali – če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 eurov.
(3)Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik postal dolgoročno plačilno nesposoben:
  1. če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti (v nadaljnjem besedilu: prezadolženost),
  2. pri dolžniku, ki je kapitalska družba: tudi če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.
(4)Velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja:
  1. s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali
  2. s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti.
(5)Če je nad dolžnikom tekel postopek prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, velja, če se ne dokaže drugače, da je s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, prenehal položaj insolventnosti dolžnika.
  1. člen (finančno prestrukturiranje) Finančno prestrukturiranje je celota ukrepov, ki se izvedejo, da bi dolžnik postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben (v nadaljnjem besedilu: ukrep finančnega prestrukturiranja), in lahko vključujejo:
  2. zmanjšanje in odložitev zapadlosti dolžnikovih obveznosti,
  3. pri kapitalski družbi: izvedbo povečanja osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do dolžnika, ali z novimi denarnimi vložki in
  4. druge ukrepe, katerih izvedba v skladu s pravili poslovnofinančne stroke omogoča odpravo vzrokov dolžnikove insolventnosti in zagotavlja, da dolžnik postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben.
  5. člen (insolventni dolžnik) Insolventni dolžnik je pravna ali fizična oseba, nad katero se v skladu s tem zakonom začne postopek zaradi insolventnosti.
  6. člen (identifikacijski podatki o dolžniku in upniku)
(1)Identifikacijski podatki o dolžniku, ki je pravna oseba, so:
  1. firma ali ime, sedež in poslovni naslov,
  2. matična številka, s katero je vpisan v sodnem ali poslovnem registru.
(2)Identifikacijski podatki o dolžniku, ki je podjetnik ali zasebnik, so:
  1. osebno ime,
  2. podatki, s katerimi je vpisan v poslovnem registru: – firma, sedež in poslovni naslov, – matična številka in
  3. v postopku osebnega stečaja tudi podatki iz
  4. do
  5. točke tretjega odstavka tega člena.
(3)Identifikacijski podatki o dolžniku, ki je potrošnik, so:
  1. osebno ime,
  2. naslov stalnega prebivališča,
  3. datum rojstva in
  4. EMŠO, če je dolžnik vpisan v centralni register prebivalstva, in davčna številka, če je dolžnik vpisan v davčni register.
(4)Če zakon določa, da mora upnikova vloga v postopku vsebovati identifikacijske podatke o dolžniku, za dolžnika, ki je fizična oseba, ni treba, da bi vsebovala podatek iz 4. točke tretjega odstavka tega člena, temveč ta podatek pridobi sodišče po uradni dolžnosti iz centralnega registra prebivalstva oziroma davčnega registra.
(5)Za identifikacijske podatke o zapustniku se pri stečaju zapuščine smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek tega člena.
(6)Za identifikacijske podatke o upniku se smiselno uporabljajo prvi odstavek,
  1. in
  2. točka drugega odstavka ter
  3. in
  4. točka tretjega odstavka tega člena.
(7)Identifikacijski podatki o dolžniku in drugi podatki o postopku zaradi insolventnosti se vodijo po 122.a členu in objavljajo po
  1. členu tega zakona:
  2. zaradi varnosti pravnega prometa in
  3. da se upnikom omogoči popolna identifikacija dolžnika zaradi pravočasne prijave terjatev v postopku zaradi insolventnosti in uresničevanja drugih pravic v tem postopku.
  4. člen (ožje povezana oseba) Ožje povezana oseba posamezne osebe je:
  5. njen zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, ki ima po zakonu enake premoženjske posledice kot zakonska zveza, ali oseba, s katero živi v istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti,
  6. otrok ali posvojenec te osebe ali osebe iz
  7. točke tega člena, ki nima polne poslovne sposobnosti,
  8. polnoletni otrok ali posvojenec,
  9. starši ali posvojitelji,
  10. bratje in sestre,
  11. oseba, ki z njo živi v skupnem gospodinjstvu,
  12. druga oseba, ki nima polne poslovne sposobnosti in ji je dodeljena v skrbništvo.
  13. člen (ločitvena pravica; ločitveni upnik)
(1)Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja.
(2)Ločitveni upnik je upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja terjatev, zavarovano z ločitveno pravico. 20. člen (nedenarna, zavarovana in nezavarovana terjatev)
(1)Terjatev je pravica upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, katerega predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev.
(2)Nedenarna terjatev je terjatev upnika od dolžnika zahtevati izpolnitev nedenarne dajatve ali izvedbo storitve.
(3)Zavarovana terjatev je terjatev upnika, ki je zavarovana z ločitveno pravico.
(4)Nezavarovana terjatev je terjatev upnika, ki ni zavarovana z ločitveno pravico.
(5)Kot nezavarovana terjatev se obravnava tudi tisti del zneska terjatve ločitvenega upnika, za katerega znesek terjatve presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. 20.a člen (finančna in poslovna terjatev)
(1)Finančna terjatev je terjatev do dolžnika, ki je nastala na podlagi:
  1. kreditne pogodbe, pogodbe o izdaji bančne garancije ali drugega posla enakih značilnosti, ki ga je dolžnik sklenil z banko, finančno institucijo ali drugo finančno družbo,
  2. pogodbe o finančnem leasingu ali drugega posla enakih značilnosti, ki ga je dolžnik sklenil z banko, finančno institucijo ali drugo finančno družbo,
  3. posojilne pogodbe ali drugega posla enakih značilnosti, ki ga je dolžnik sklenil z osebo nefinančnega sektorja,
  4. poroštva ali drugega posla enakih značilnosti, ki ga je prevzel dolžnik za finančno terjatev do druge osebe,
  5. izvedenega finančnega instrumenta, katerega izdajatelj je dolžnik.
(2)Poslovna terjatev do dolžnika je vsaka terjatev do dolžnika, razen finančne terjatve.
(3)Izrazi banka, hranilnica, finančna družba, finančna institucija in oseba nefinančnega sektorja, uporabljeni v prvem odstavku tega člena, imajo enak pomen kakor v zakonu, ki ureja bančništvo. 21. člen (prednostne, podrejene in navadne terjatve)
(1)Prednostne terjatve so naslednje nezavarovane terjatve:
  1. plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,
  2. odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni,
  3. neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov,
  4. plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka,
  5. odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka ali med postopkom postalo nepotrebno,
  6. davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z izplačili iz 1., 3.,
  7. in
  8. točke tega odstavka,
  9. nadomestilo za neizrabljen letni dopust za tekoče koledarsko leto. ("Avtentična razlaga
  10. točke prvega odstavka
  11. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ORZFPPIPP21-1 določa: "
  12. točko prvega odstavka
  13. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 52/09, 52/10, 106/10 – ORZFPPIPP21 in 26/11) je treba razumeti tako, da se štejejo kot prednostne terjatve v postopku zaradi insolventnosti med plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred začetkom postopka tudi denarna povračila (odškodnine) namesto odpovednega roka za prenehanje delovnega razmerja, dogovorjena med delodajalcem in delavci po zakonu, ki ureja delovna razmerja in sicer v sorazmernem delu, glede na čas od sklenitve dogovora do začetka postopka zaradi insolventnosti.") (Avtentična razlaga
  14. točke prvega odstavka
  15. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ORZFPPIPP21) določa: "
  16. točko prvega odstavka
  17. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09 in 52/10) je treba razumeti tako, da se tudi v postopku prisilne poravnave štejejo za prednostne terjatve neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave, in ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.")
(2)V stečajnem postopku so prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka.
(3)Podrejene terjatve so nezavarovane terjatve, ki se na podlagi pravnega razmerja med dolžnikom in upnikom, če postane dolžnik insolventen, plačajo šele po plačilu drugih nezavarovanih terjatev do dolžnika.
(4)Navadne terjatve so nezavarovane terjatve, ki niso niti prednostne niti podrejene terjatve. 22. člen (izločitvena pravica; izločitveni upnik)
(1)Izločitvena pravica je:
  1. pravica lastnika oziroma lastnice (v nadaljnjem besedilu: lastnik) premične stvari od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v posesti insolventnega dolžnika,
  2. pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini,
  3. pravica osebe, za račun katere insolventni dolžnik kot fiduciar na podlagi prenosa lastninske pravice v zavarovanje ali drugega mandatnega pravnega razmerja uresničuje lastninsko pravico na stvari ali pravice zakonitega imetnika oziroma imetnice (v nadaljnjem besedilu: imetnik) drugega premoženja, od insolventnega dolžnika zahtevati, da izvede razpolagalni pravni posel in druga pravna dejanja, potrebna za prenos te pravice v dobro te osebe in
  4. pravica lastnika blaga državnih blagovnih rezerv od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči blago državnih blagovnih rezerv, ki je v posesti, hrambi ali uporabi insolventnega dolžnika.
(2)Izločitveni upnik je upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja izločitveno pravico proti insolventnemu dolžniku. 23. člen (vodilna in predpisana obrestna mera)
(1)Vodilna obrestna mera je obrestna mera, ki jo za posamezno šestmesečno obdobje uporablja Evropska centralna banka za postopke glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem tega šestmesečnega obdobja.
(2)Predpisana obrestna mera je obrestna mera zamudnih obresti, določena z zakonom. 24. člen (dvostranska pogodba in vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba)
(1)Dvostranska pogodba je pogodba, pri kateri je vsaka pogodbena stranka kot dolžnik zavezana opraviti svoje izpolnitveno ravnanje in hkrati kot upnik upravičena od druge stranke zahtevati, da opravi svoje nasprotno izpolnitveno ravnanje.
(2)Vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba je dvostranska pogodba:
  1. ki je bila sklenjena pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in
  2. pri kateri do začetka postopka zaradi insolventnosti: – niti insolventni dolžnik niti nasprotna pogodbena stranka nista izpolnila svoje obveznosti glede izpolnitvenega ravnanja na podlagi te pogodbe ali – nobeden od njiju teh obveznosti ni izpolnil v celoti. 24.a člen (kvalificirana finančna pogodba in dogovor o izravnavi)
(1)Kvalificirana finančna pogodba je pogodba, katere predmet so finančni instrumenti po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, in izvedeni finančni instrumenti v zvezi z blagom ali emisijskimi pravicami kot osnovnim instrumentom, ki se lahko poravnajo s prenosom osnovnega instrumenta.
(2)Dogovor o izravnavi je:
  1. pogodbeni dogovor strank, vključen v posamezni kvalificirani finančni pogodbi ali sklenjen kot okvirni dogovor v zvezi z določenimi vrstami kvalificiranih finančnih pogodb, ki jih bosta sklepali stranki dogovora, in
  2. ki vsebuje naslednja pravila, ki se uporabljajo, če pogodbena stranka postane insolventna ali nastane drug položaj, ki po dogovoru o izravnavi ali po kvalificirani finančni pogodbi pomeni kršitev obveznosti pogodbene stranke (v nadaljnjem besedilu: položaj kršitve): – pravilo, da z nastankom položaja kršitve kvalificirana finančna pogodba velja za razvezano ali da z nastankom tega položaja druga pogodbena stranka pridobi pravico odstopiti od te pogodbe ali da z nastankom tega položaja zapadejo vse obveznosti pogodbenih strank, – pravila o izračunu izravnalne, tržne, likvidacijske ali nadomestitvene denarne vrednosti medsebojnih obveznosti pogodbenih strank ob prenehanju pogodbe ali predčasne dospelosti v skladu s pogodbenim pravilom iz prve alineje te točke, – pravila o pretvorbi zneskov, na katere se glasijo obveznosti iz druge alineje te točke, v isto valuto, če so izraženi v različnih valutah, in – pravila o določitvi neto stanja denarne obveznosti pogodbene stranke in denarne terjatve druge pogodbene stranke po izravnavi denarnih zneskov, na katere se glasijo obveznosti pogodbenih strank, ovrednotenih po drugi alineji in preračunanih po tretji alineji te točke. 24.b člen (druga kvalificirana pogodba)
(1)Druga kvalificirana pogodba je posamezna ali okvirna odplačna pogodba, katere predmet je trgovanje z električno energijo ali drugimi energenti, in pri kateri je dogovor o izravnavi iz drugega odstavka 24.a člena tega zakona običajen za tako vrsto trgovanja.
(2)Za pogodbe iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo pravila tega zakona, ki veljajo za kvalificirane finančne pogodbe in dogovor o izravnavi. 25. člen (pooblaščeni ocenjevalec)
(1)Pooblaščeni ocenjevalec oziroma ocenjevalka (v nadaljnjem besedilu ocenjevalec) vrednosti podjetja je fizična oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.
(2)Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti strojev in opreme ali nepremičnin je:
  1. fizična oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti strojev in opreme ali nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, oziroma
  2. fizična oseba, ki je imenovana za sodnega cenilca za ocenjevanje vrednosti strojev in opreme ali nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja sodišča.
  3. člen (agencija) Agencija je Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
  4. poglavje: FINANČNO POSLOVANJE DRUŽB IN DRUGIH PRAVNIH OSEB Oddelek 2.1: Temeljna pravila o finančnem poslovanju
  5. člen (uporaba
  6. poglavja)
(1)2. poglavje tega zakona se uporablja za gospodarske družbe (v nadaljnjem besedilu: družba), smiselno pa tudi za podjetnika, zavod, javni zavod, zadrugo in javni sklad.
(2)Ne glede na prvi odstavek tega člena se 2. poglavje tega zakona ne uporablja za banke, zavarovalnice, borznoposredniške družbe in družbe za upravljanje.
(3)Pri delniški družbi z enotirnim sistemom upravljanja se pravila o nadzornem svetu, določena v 2. poglavju tega zakona, smiselno uporabljajo za njen upravni odbor ali njegove člane.
(4)Pravila o skupščini in o izvedbi povečanja osnovnega kapitala družbe, določena v
  1. poglavju tega zakona in drugih določbah tega zakona, ki se sklicujejo na določbe
  2. poglavja tega zakona, se smiselno uporabljajo:
  3. pri zadrugi: za njen občni zbor in za izvedbo povečanja zneska ali števila obveznih deležev,
  4. pri drugi pravni osebi: za njen organ, ki je pristojen odločati o vplačilu novih ali dodatnih deležev, in za izvedbo teh vplačil.
(5)Ne glede na prvi odstavek tega člena se za podjetnika ali pravno osebo:
  1. ki nima organa nadzora: ne uporabljajo pravila o nadzornem svetu,
  2. nad katero ni dovoljeno začeti prisilne poravnave: ne uporabljajo pravila o prisilni poravnavi.
(6)2. poglavje tega zakona se smiselno in ob upoštevanju ureditve v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna, uporablja tudi za finančno poslovanje proračunskih uporabnikov.
(7)Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, predpiše podrobnejša pravila o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov. 28. člen (temeljne obveznosti poslovodstva)
(1)Poslovodstvo mora zagotoviti, da družba posluje v skladu s tem zakonom in pravili poslovnofinančne stroke.
(2)Poslovodstvo mora pri vodenju poslov družbe ravnati s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in si pri tem prizadevati, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna.
(3)Člani poslovodstva so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki nastane zaradi kršitve njihovih obveznosti, določenih v 2. poglavju tega zakona.
(4)Člani poslovodstva so prosti odškodninske odgovornosti iz tretjega odstavka tega člena, če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij. 29. člen (temeljne obveznosti članov nadzornega sveta)
(1)Nadzorni svet mora pri izvajanju svojih pristojnosti in odgovornosti za opravljanje nadzora nad vodenjem poslov družbe redno preverjati:
  1. ali je družba kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna in
  2. ali poslovodstvo ravna v skladu s pravili iz
  3. poglavja tega zakona.
(2)Člani nadzornega sveta so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki jo je imela zaradi kršitve njihovih obveznosti iz 2. poglavja tega zakona.
(3)Člani nadzornega sveta so prosti odškodninske odgovornosti iz drugega odstavka tega člena, če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij. 30. člen (upravljanje tveganj)
(1)Upravljanje tveganj zajema ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju.
(2)Poslovodstvo mora zagotoviti, da družba redno izvaja ukrepe upravljanja tveganj iz
  1. in
  2. člena tega zakona ter druge ukrepe upravljanja tveganj, ki so po pravilih poslovnofinančne stroke potrebni in primerni glede na vrsto in obseg poslov, ki jih družba opravlja.
(3)Poslovodstvo mora pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz drugega odstavka tega člena upoštevati vsa tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju in vključujejo zlasti kreditno tveganje, tržno tveganje, operativno tveganje in likvidnostno tveganje.
(4)Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do družbe.
(5)Tržno tveganje je tveganje nastanka izgub zaradi spremembe cen blaga, valut ali finančnih instrumentov ali spremembe obrestnih mer.
(6)Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube skupaj s pravnim tveganjem zaradi:
  1. neustreznosti ali nepravilnega izvajanja notranjih postopkov,
  2. drugega nepravilnega ravnanja ljudi, ki spadajo v notranje poslovno področje družbe,
  3. neustreznosti ali nepravilnega delovanja sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno področje družbe, ali
  4. zunanjih dogodkov ali dejanj.
(7)Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi kratkoročne plačilne nesposobnosti. 31. člen (upravljanje likvidnostnega tveganja)
(1)Družba mora gospodariti z viri in naložbami tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse svoje zapadle obveznosti.
(2)Družba mora za upravljanje likvidnostnega tveganja oblikovati in izvajati politiko rednega upravljanja likvidnosti, ki jo potrdi poslovodstvo in vključuje:
  1. načrtovanje pričakovanih znanih in morebitnih denarnih odtokov in zadostnih denarnih pritokov zanje ob upoštevanju normalnega poteka poslovanja in morebitnih položajev likvidnostnih kriz,
  2. redno spremljanje in upravljanje likvidnosti,
  3. opredelitev ustreznih ukrepov za preprečitev oziroma odpravo vzrokov za nastanek nelikvidnosti in opredelitev drugih možnosti zanje.
  4. člen (spremljanje in zagotavljanje kapitalske ustreznosti)
(1)Družba mora zagotoviti, da vedno razpolaga z dovolj dolgoročnih virov financiranja glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri njihovem opravljanju.
(2)Poslovodstvo mora redno spremljati in preverjati, ali družba dosega kapitalsko ustreznost. Oddelek 2.2: Obveznosti družbe ter njenega poslovodstva in nadzornega sveta pri nastanku insolventnosti Pododdelek 2.2.1: Splošna pravila o obveznostih
  1. člen (uporaba oddelka 2.2) Pri uporabi pravil iz oddelka 2.2 tega zakona o obveznostih družbe in poslovodstva velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je družba postala insolventna takrat, ko bi tak položaj družbe lahko ugotovilo poslovodstvo, če bi člani poslovodstva ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij.
  2. člen (obveznost enakega obravnavanja upnikov)
(1)Če družba postane insolventna, ne sme opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so nujne za redno poslovanje družbe.
(2)Velja, da so za redno poslovanje družbe nujna zlasti plačila:
  1. terjatev upnikov do družbe, ki so v postopku zaradi insolventnosti prednostne terjatve po prvem odstavku
  2. člena tega zakona,
  3. tekočih stroškov rednega poslovanja družbe (elektrika, voda in podobno),
  4. tekočih dobav blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe,
  5. davka na dodano vrednost, trošarin in drugih davkov in prispevkov, ki jih mora dolžnik obračunati in plačati v skladu s predpisi.
(3)Po tem, ko družba postane insolventna, poslovodstvo ali drugi organi družbe ne smejo opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani.
(4)Za dejanje, ki je prepovedano po tretjem odstavku tega člena, velja zlasti:
  1. preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na drugo pravno ali fizično osebo,
  2. pravna dejanja, ki bi bila ob stečajnem postopku izpodbojna po
  3. členu tega zakona.
(5)Prepovedi iz prvega in tretjega odstavka tega člena trajajo:
  1. če mora poslovodstvo po prvem odstavku
  2. člena tega zakona vložiti predlog za začetek stečajnega postopka: do začetka tega postopka,
  3. če mora poslovodstvo po prvem odstavku
  4. člena tega zakona vložiti predlog za začetek postopka prisilne poravnave: do začetka tega postopka ali
  5. če se finančno prestrukturiranje izvede zunaj postopka prisilne poravnave: do izvedbe vseh ukrepov finančnega prestrukturiranja in izpolnitve vseh zapadlih obveznosti družbe do upnikov.
(6)Če se finančno prestrukturiranje izvede zunaj postopka prisilne poravnave, sme družba poleg dejanj iz prvega odstavka tega člena opraviti tudi pravne posle, določene v poročilu poslovodstva o ukrepih finančnega prestrukturiranja iz 35. člena tega zakona. 35. člen (poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja)
(1)Če družba postane insolventna, mora poslovodstvo v enem mesecu po nastanku insolventnosti nadzornemu svetu predložiti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja.
(2)Poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja mora vsebovati:
  1. opis finančnega položaja družbe,
  2. analizo vzrokov za insolventnost in
  3. mnenje poslovodstva, ali obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe tako, da bi družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna.
(3)Če je mnenje poslovodstva iz
  1. točke drugega odstavka tega člena pritrdilno, mora poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja vsebovati tudi:
  2. analizo ukrepov finančnega prestrukturiranja, potrebnih za odpravo vzrokov za insolventnost družbe in zagotovitev, da bi družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna,
  3. opis ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki jih bo v mejah svojih pristojnosti izvedlo poslovodstvo (na primer vpoklic nevplačanih vložkov v osnovni kapital, izvedba povečanja osnovnega kapitala z novimi vložki na podlagi odobrenega kapitala, prodaja poslovno nepotrebnega premoženja), in rokov, v katerih jih bo izvedlo,
  4. če po presoji poslovodstva z ukrepi iz
  5. točke tega odstavka vzrokov insolventnosti ne bo mogoče v celoti odpraviti, tudi: opis ukrepov finančnega prestrukturiranja, o katerih je pristojna odločati skupščina (na primer redno povečanje osnovnega kapitala z novimi vložki) in rokov, v katerih jih je treba opraviti,
  6. mnenje poslovodstva, ali obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti prisilno poravnavo: – če skupščina ne bi sprejela ukrepov iz
  7. točke tega odstavka ali – če izvedba povečanja osnovnega kapitala iz
  8. ali
  9. točke tega odstavka ne bi bila uspešna (na primer, ker novi vložki na podlagi povečanja osnovnega kapitala družbe ne bi bili vplačani).
(4)Če je mnenje poslovodstva iz
  1. točke tretjega odstavka tega člena pritrdilno, mora poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja vsebovati tudi opis predloga prisilne poravnave z vsebino iz
  2. ali
  3. člena tega zakona, ki bi bila po presoji poslovodstva sprejemljiva za upnike in bi zagotovila, da bo družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna.
(5)Nadzorni svet mora dati mnenje o poročilu o ukrepih finančnega prestrukturiranja v petih delovnih dneh po prejemu tega poročila.
(6)Mnenje iz petega odstavka tega člena mora vključevati presojo nadzornega sveta:
  1. ali je družba insolventna in
  2. o potrebnosti in ustreznosti ukrepov iz
  3. in
  4. točke tretjega odstavka tega člena.
  5. člen (sklic skupščine)
(1)Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je v skladu s poročilom o ukrepih finančnega prestrukturiranja treba opraviti povečanje osnovnega kapitala družbe z novimi denarnimi vložki, o katerem mora odločiti skupščina.
(2)Ne glede na prvi odstavek 297. člena ZGD-1 je treba sklicati skupščino, ki bo odločala o povečanju osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena, vsaj 15 dni pred dnem zasedanja skupščine.
(3)Poslovodstvo mora objaviti sklic skupščine, ki bo odločala o povečanju osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena, v treh delovnih dneh po poteku roka iz petega odstavka 35. člena tega zakona za dan, ki ni poznejši od enega meseca po poteku tega roka.
(4)Drugi in tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi, če se hkrati s povečanjem osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena izvede poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube.
(5)Če je v skladu s poročilom o ukrepih finančnega prestrukturiranja družba kapitalsko neustrezna, ni pa še nastal položaj prezadolženosti ali trajnejše nelikvidnosti, lahko vsak družbenik ali član nadzornega sveta da nasprotni predlog k predlogu sklepa iz prvega odstavka tega člena, za sprejetje sklepa o prenehanju družbe in začetku likvidacije iz prvega odstavka 403. člena ZGD-1. 37. člen (vpis in vplačilo novih delnic)
(1)Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je v skladu s poročilom o ukrepih finančnega prestrukturiranja treba opraviti povečanje osnovnega kapitala družbe z novimi denarnimi vložki.
(2)Poslovodstvo mora objaviti poziv za vpis in vplačilo delnic na podlagi povečanja osnovnega kapitala z vložki v treh delovnih dneh.
(3)Rok iz drugega odstavka tega člena teče:
  1. pri povečanju na podlagi odobrenega kapitala: od poteka roka iz prvega odstavka
  2. člena tega zakona,
  3. pri povečanju na podlagi sklepa skupščine iz prvega odstavka
  4. člena tega zakona: od konca zasedanja, na katerem je skupščina sprejela tak sklep.
(4)Če prednostna pravica do vpisa novih delnic ni izključena, je ne glede na drugi stavek prvega odstavka 337. člena ZGD-1 rok za uveljavitev te pravice osem dni.
(5)Rok za vpis in vplačilo delnic ne sme biti daljši od 15 dni po objavi poziva za vpis in vplačilo delnic. 38. člen (obveznost poslovodstva vložiti predlog za začetek stečajnega postopka)
(1)Poslovodstvo mora v treh delovnih dneh vložiti popoln predlog za začetek stečajnega postopka:
  1. če je mnenje poslovodstva iz
  2. točke drugega odstavka
  3. člena tega zakona odklonilno ali
  4. če je mnenje poslovodstva iz
  5. točke tretjega odstavka
  6. člena tega zakona odklonilno in če: – skupščina ne sprejme sklepa iz prvega odstavka
  7. člena tega zakona ali – v roku za vpis in vplačilo delnic niso vpisane in vplačane vse delnice, ki so predmet povečanja osnovnega kapitala iz prvega odstavka
  8. člena tega zakona.
(2)Rok iz prvega odstavka tega člena teče:
  1. v primeru iz
  2. točke prvega odstavka tega člena: od poteka roka iz prvega odstavka
  3. člena tega zakona,
  4. v primeru iz prve alineje
  5. točke prvega odstavka tega člena: od konca zasedanja skupščine, ki je odločala o povečanju osnovnega kapitala,
  6. v primeru iz druge alineje
  7. točke prvega odstavka tega člena: od poteka roka iz petega odstavka
  8. člena tega zakona. Pododdelek 2.2.2: Posebna pravila o obveznostih pri prisilni poravnavi
  9. člen (obveznosti poslovodstva glede postopka prisilne poravnave)
(1)Če je mnenje poslovodstva iz
  1. točke tretjega odstavka
  2. člena tega zakona pritrdilno in če skupščina ne sprejme sklepa iz prvega odstavka
  3. člena tega zakona ali v roku za vpis in vplačilo delnic niso vpisane in vplačane vse delnice, ki so predmet povečanja osnovnega kapitala iz prvega odstavka
  4. člena tega zakona, mora poslovodstvo vložiti popoln predlog za prisilno poravnavo v treh mesecih po nastanku insolventnosti.
(2)Poslovodstvo mora zagotoviti, da družba med postopkom prisilne poravnave pravočasno ravna v skladu z zapovedmi in ne krši prepovedi, določenih v 4. poglavju tega zakona. 40. člen (obveznosti poslovodstva po potrditvi prisilne poravnave)
(1)Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je prisilna poravnava pravnomočno potrjena in dokler dolžnik ne plača terjatev vseh upnikov, za katere učinkuje prisilna poravnava, v deležu in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi.
(2)Poslovodstvo mora zagotoviti, da se izvedejo vsi ukrepi finančnega prestrukturiranja, določeni v načrtu finančnega prestrukturiranja, na podlagi katerega so upniki odločali o sprejetju prisilne poravnave, v rokih, določenih za njihovo izvedbo v tem načrtu.
(3)Tudi po potrditvi prisilne poravnave poslovodstvo ali drugi organi družbe ne smejo opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani.
(4)Za dejanje, ki je prepovedano po tretjem odstavku tega člena, velja zlasti:
  1. preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na drugo pravno ali fizično osebo, razen če je v načrtu finančnega prestrukturiranja določeno, da bo družba del poslovanja prenesla na drugo pravno osebo, ki ima položaj osebe, odvisne od družbe,
  2. plačilo terjatev nekaterih upnikov v višjem deležu od deleža, določenega v potrjeni prisilni poravnavi, ali pred potekom rokov za plačilo, določenih v potrjeni prisilni poravnavi.
(5)Poslovodstvo mora za vsako koledarsko trimesečje sestaviti poročilo o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki mora za obdobje, na katero se nanaša, vsebovati:
  1. opis ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki so bili izvedeni, in njihovih učinkov za dolžnikovo kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost,
  2. skupni znesek plačil terjatev upnikov, za katere učinkuje prisilna poravnava, in delež, v katerem so bile te terjatve plačane,
  3. trimesečno bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov,
  4. izjavo poslovodstva, da dolžnik ni opravil nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani.
(6)Ne glede na peti odstavek tega člena mora poslovodstvo prvo poročilo sestaviti za obdobje od konca obdobja zadnjega rednega poročila, ki ga je predložilo med postopkom prisilne poravnave po 168. členu tega zakona, do zadnjega dne koledarskega trimesečja, v katerem je postal pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave.
(7)Poslovodstvo mora poročilo iz petega odstavka tega člena predložiti sodišču, ki je odločalo o potrditvi prisilne poravnave, v 45 dneh po poteku obdobja, na katero se nanaša.
(8)Sodišče mora objaviti poročilo iz petega odstavka tega člena po 122. členu tega zakona v treh delovnih dneh po prejemu.
(9)Če dolžnik v roku iz sedmega odstavka tega člena sodišču ne predloži poročila, sestavljenega v skladu s petim odstavkom tega člena, velja, da je dolžnik insolventen.
(10)Dolžnik lahko domnevo iz devetega odstavka tega člena izpodbija samo, če hkrati z ugovorom proti upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka predloži poročilo, sestavljeno v skladu s petim odstavkom tega člena, za vsa trimesečja, za katera te obveznosti ni izpolnil.
(11)Če upnik predlaga začetek stečajnega postopka na podlagi domneve iz devetega odstavka tega člena in dolžnik ob vložitvi ugovora ne ravna v skladu z desetim odstavkom tega člena, sodišče dolžnikov ugovor zavrže kot nedovoljen. 41. člen (računovodska obravnava učinkov potrjene prisilne poravnave)
(1)V izkazu poslovnega izida družbe se ne pripoznajo prihodki zaradi prenehanja obveznosti družbe na podlagi:
  1. prenehanja terjatev, ki so jih upniki prenesli na družbo v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja v skladu s pododdelkom 4.4.4 tega zakona, ali
  2. zmanjšanja terjatev v skladu s potrjeno prisilno poravnavo.
(2)Družba mora v breme zneska njenih obveznosti iz prvega odstavka tega člena pokriti preneseno izgubo in za morebitne razliko do celotnega zneska teh obveznosti oblikovati kapitalske rezerve.
(3)Družba, ki je oblikovala kapitalske rezerve po drugem odstavku tega člena, ne sme izvesti rednega zmanjšanja osnovnega kapitala prej kot v desetih letih po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave in tudi ne pred potekom roka za izpolnitve vseh obveznosti po potrjeni prisilni poravnavi.
(4)Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi, če družba zunaj postopka prisilne poravnave izvede finančno prestrukturiranje na podlagi poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja iz
  1. člena tega zakona tako, da sklene zunajsodno poravnavo, po kateri se njene obveznosti zmanjšajo zaradi delnega odpusta dolga, na katerega upniki pristanejo s to poravnavo, če taka zunajsodna poravnava učinkuje za najmanj 6/10 vsote vseh terjatev upnikov do družbe. Pododdelek 2.2.3: Odškodninska odgovornost članov poslovodstva in nadzornega sveta družbe do upnikov
  2. člen (odškodninska odgovornost članov poslovodstva)
(1)Poslovodstvo je upnikom odgovorno za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek in če poslovodstvo pred začetkom stečajnega postopka: 1. ni pravočasno opravilo dejanj iz 35. do 39. člena tega zakona ali 2. je ravnalo v nasprotju s prepovedmi iz 34. člena tega zakona.
(2)Če poslovodstvo ne dokaže drugače, velja, da je imel upnik zaradi opustitev ali dejanj poslovodstva iz prvega odstavka tega člena škodo, ki je enaka razliki med celotnim zneskom njegove terjatve in zneskom, do katerega je bila ta terjatev plačana v stečajnem postopku.
(3)Če ima poslovodstvo dva ali več članov, so vsi člani upnikom solidarno odgovorni za škodo iz prvega odstavka tega člena.
(4)Člani poslovodstva so v celoti ali delno prosti odškodninske odgovornosti za škodo iz prvega odstavka tega člena, če dokažejo, da je celotna škoda ali del škode nastal zaradi dogodkov ali ravnanja drugih oseb, ki jih poslovodstvo, čeprav je ravnalo v skladu s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij, ni moglo niti preprečiti niti odvrniti ali omejiti njihovih škodljivih posledic.
(5)Posamezen član poslovodstva je prost odškodninske odgovornosti za škodo iz prvega odstavka tega člena, če dokaže enega od naslednjih oprostilnih razlogov:
  1. da dejanj, določenih v
  2. do
  3. členu tega zakona, ni mogel opraviti samostojno, in: – je na seji poslovodstva predlagal, da se opravijo, a so drugi člani poslovodstva temu nasprotovali, ali – član poslovodstva, ki je bil v notranjem razmerju med člani poslovodstva odgovoren za finančno poslovanje družbe, ni pravočasno pripravil ustreznih strokovnih podlag, ali
  4. da za kršitev prepovedi iz
  5. člena tega zakona ni vedel ali jih ni mogel preprečiti, čeprav je ravnal v skladu s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij.
  6. člen (odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta)
(1)Člani nadzornega sveta so upnikom solidarno odgovorni za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek in če obstaja eden od naslednjih pogojev:
  1. če je poslovodstvo v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka na podlagi poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja predlagalo skupščini sprejetje sklepa o povečanju osnovnega kapitala z vložki in: – je nadzorni svet o poročilu o ukrepih finančnega prestrukturiranja dal mnenje iz petega odstavka
  2. člena tega zakona, v katerem je presodil, da družba ni insolventna in povečanje osnovnega kapitala ni potrebno, ter – je skupščina zavrnila sprejetje sklepa o povečanju osnovnega kapitala,
  3. če od poslovodstva niso zahtevali poročil po drugem in četrtem odstavku
  4. člena ZGD-1, čeprav bi jih morali zahtevati po pravilih poslovnofinančne stroke ali stroke upravljanja podjetij,
  5. če bi na podlagi letnega poročila ali drugih poročil poslovodstva lahko ugotovili, če bi ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij, da je družba postala insolventna, pa niso z ukrepi, ki so v njihovi pristojnosti, zagotovili, da poslovodstvo pravočasno opravi dejanja iz
  6. do
  7. člena tega zakona, ali preprečili dejanja v nasprotju s prepovedmi iz
  8. člena tega zakona.
(2)Za vzročno zvezo med dejanji ali opustitvami članov nadzornega sveta in škodo se smiselno uporablja drugi odstavek 42. člena tega zakona.
(3)Za oprostitev odgovornosti članov nadzornega sveta se smiselno uporabljata četrti in peti odstavek
  1. člena tega zakona.
  2. člen (omejitev, izključitev in uveljavitev odškodninske odgovornosti)
(1)Posamezen član poslovodstva ali nadzornega sveta je odgovoren upnikom za škodo iz prvega odstavka
  1. člena ali prvega odstavka
  2. člena tega zakona do višine dvakratnega skupnega zneska vseh njegovih prejemkov za opravljanje funkcije člana poslovodstva ali nadzornega sveta v letu, v katerem je bilo izvedeno ali opuščeno dejanje iz prvega odstavka
  3. člena ali prvega odstavka
  4. člena tega zakona, vendar pri članih poslovodstva ne manj kot:
  5. pri veliki družbi 150.000 eurov,
  6. pri srednji družbi 50.000 eurov in
  7. pri majhni družbi ali drugi pravni osebi 20.000 eurov.
(2)Odškodninska odgovornost po prvem odstavku tega člena se ne omeji, če je bilo dejanje izvedeno ali opuščeno namenoma ali iz hude malomarnosti.
(3)Odškodninske odgovornosti po
  1. ali
  2. členu tega zakona ni mogoče izključiti niti je omejiti v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena.
(4)Ureditev odškodninske odgovornosti v pododdelku 2.2.3 tega zakona ne izključuje odškodninske odgovornosti članov poslovodstva in nadzornega sveta po drugih zakonih.
(5)Odškodninski zahtevek po
  1. in
  2. členu tega zakona:
  3. se uveljavlja za račun vseh upnikov, ki imajo pravico do plačila svojih terjatev v stečajnem postopku nad družbo, tako, da mora odgovorna oseba odškodnino plačati družbi kot stečajnemu dolžniku.
  4. je upravičen uveljavljati: – stečajni upravitelj v imenu družbe kot stečajnega dolžnika in – vsak upnik, ki je v skladu s tem zakonom upravičen opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku nad družbo, v svojem imenu in za račun družbe kot stečajnega dolžnika.
(6)Če član poslovodstva ali nadzornega sveta odškodninsko odgovarja po
  1. ali
  2. členu tega zakona, pridobi s plačilom obveznosti na podlagi te odgovornosti pravico v stečajnem postopku nad družbo zahtevati povrnitev tega, kar je plačal (v nadaljnjem besedilu: regresna terjatev člana).
(7)Član poslovodstva ali nadzornega sveta, proti kateremu je bila vložena tožba za uveljavitev odškodninske odgovornosti po
  1. ali
  2. členu tega zakona, mora v enem mesecu po dnevu, ko mu je vročena ta tožba, v stečajnem postopku kot svojo pogojno terjatev prijaviti regresno terjatev iz šestega odstavka tega člena, sicer ta regresna terjatev v razmerju do družbe kot stečajnega dolžnika preneha.
(8)Regresna terjatev iz šestega odstavka tega člena se plača ob razdelitvi stečajne mase kot podrejena terjatev drugega vrstnega reda, iz razdelitvene mase, ki ostane po plačilu vseh prednostnih in navadnih terjatev ter morebitnih podrejenih terjatev iz tretjega odstavka
  1. člena tega zakona. 44.a člen (taksna oprostitev) Stečajni dolžnik ali upnik, ki s tožbo v skladu s petim odstavkom
  2. člena tega zakona uveljavlja odškodninski zahtevek po
  3. ali
  4. členu tega zakona, je oproščen plačila takse za pravdni postopek, ki se začne z vložitvijo te tožbe. Oddelek 2.3: Postopek preventivnega prestrukturiranja Pododdelek 2.3.1: Temeljna pravila postopka preventivnega prestrukturiranja 44.b člen (dolžnik v postopku preventivnega prestrukturiranja; uporaba pravil o postopkih zaradi insolventnosti)
(1)Postopek preventivnega prestrukturiranja je dovoljeno voditi nad pravno osebo:
  1. ki ima položaj kapitalske družbe,
  2. ki se po četrtem odstavku
  3. člena ZGD-1 razvršča med srednje družbe ali ki se po petem odstavku
  4. člena ZGD-1 razvršča med velike družbe in
  5. nad katero je dovoljeno voditi postopek prisilne poravnave.
(2)V postopku preventivnega prestrukturiranja se smiselno uporabljajo: –
  1. člen, – 46.,
  2. in
  3. člen, – oddelek 3.2, – oddelek 3.3, – oddelek 3.7 tega zakona, razen drugega do osmega odstavka 122.a člena in
  4. člen tega zakona.
(3)V postopku preventivnega prestrukturiranja se prvi odstavek 122. člena tega zakona smiselno uporablja tako, da se objavijo samo pisanja, za katere je v oddelku 2.3 določeno, da se objavijo.
(4)Dolžnik mora upnikom, ki so stranke postopka preventivnega prestrukturiranja, povrniti sorazmeren del stroškov, ki jim nastanejo z udeležbo v postopku in za katere je po splošno uveljavljeni poslovni praksi običajno, da jih nosi dolžnik. O povrnitvi teh stroškov se dolžnik in upniki dogovorijo v sporazumu o finančnem prestrukturiranju. 44.c člen (namen postopka preventivnega prestrukturiranja; sporazum o finančnem prestrukturiranju)
(1)Postopek preventivnega prestrukturiranja se vodi z namenom, da se dolžniku, za katerega je verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen, omogoči, da na podlagi sporazuma o finančnem prestrukturiranju izvede ustrezne ukrepe prestrukturiranja svojih finančnih obveznosti in druge ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne, da odpravi vzroke, zaradi katerih bi lahko postal insolventen.
(2)Sporazum o finančnem prestrukturiranju je sporazum, ki ga sklene dolžnik z upniki, in:
  1. s katerim se udeleženci sporazuma dogovorijo o načrtu finančnega prestrukturiranja dolžnika tako, da opredelijo: – potrebne ukrepe finančnega prestrukturiranja, – časovni načrt izvedbe teh ukrepov in – morebitne pogoje za izvedbo teh ukrepov,
  2. določijo druge medsebojne pravice in obveznosti glede finančnega prestrukturiranja in
  3. ki mu je priložen osnovni seznam finančnih terjatev iz
  4. točke drugega odstavka 44.h člena tega zakona.
(3)Dolžnik in upniki morajo pri pogajanjih za sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju spoštovati usmeritve za taka pogajanja, ki so splošno uveljavljene v poslovni praksi.
(4)Če sporazum kot ukrep finančnega prestrukturiranja določa zmanjšanje oziroma odložitev dospelosti navadnih finančnih terjatev, mora za vse navadne finančne terjatve določati enak delež zmanjšanja oziroma enake odložene roke dospelosti, razen če posamezen upnik izrecno pristane na večji delež zmanjšanja oziroma daljše odložene roke dospelosti njegovih navadnih finančnih terjatev.
(5)Če sporazum kot ukrep finančnega prestrukturiranja določa odložitev dospelosti zavarovanih finančnih terjatev ali spremembo obrestnih mer, po kateri se obrestuje glavnica zavarovane finančne terjatve, mora za vse zavarovane finančne terjatve določati enake odložene roke dospelosti vendar ne daljše od petih let od pravnomočne potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju, oziroma spremenjeno obrestno mero, razen če posamezen upnik izrecno pristane na daljše odložene roke dospelosti njegovih zavarovanih finančnih terjatev ali večje znižanje obrestnih mer, po katerih se obrestuje glavnice teh terjatev.
(6)Četrti in peti odstavek tega člena se ne uporabljata:
  1. za finančne terjatve Republike Slovenije, lokalnih skupnosti in drugih enot sektorja države, za katere drug zakon določa, da se v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave obravnavajo kot prednostne terjatve,
  2. za finančne terjatve bank, za katere je dala poroštvo Republika Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja jamstveno shemo Republike Slovenije.
(7)Finančne terjatve iz šestega odstavka tega člena je dovoljeno prestrukturirati:
  1. samo z odložitvijo njihove dospelosti za največ pet let od pravnomočne potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju, vendar ne za daljše obdobje, kot se s sporazumom o finančnem prestrukturiranju odloži dospelost drugih finančnih terjatev, in
  2. če Republika Slovenije, lokalna skupnost ali druga enota sektorja države privoli v sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju.
(8)Republika Slovenija, lokalna skupnost ali druga enota sektorja države lahko v postopku spremembe osnovnega kapitala dolžnika, ki se izvede v postopku preventivnega finančnega prestrukturiranja, kot stvarni vložek za vplačilo novih delnic oziroma poslovnih deležev (v nadaljnjem besedilu: nove delnice) na dolžnika prenese svojo terjatev iz
  1. točke šestega odstavka tega člena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
  2. prenese jo lahko samo za vplačilo novih delnic v deležu, sorazmernemu z deležem, v katerem preostali upniki vplačajo nove delnice s prenosom njihovih terjatev na dolžnika, in
  3. prenese jo lahko samo: – če dolžnik tekoče posluje pozitivno (pozitiven kazalec EBITDA), – če dolžnik ne izkazuje izgub iz poslovanja v preteklih letih ali v tekočem letu ali če je take izgube mogoče pokriti v breme preostalih sestavin kapitala ali z odpisom oziroma konverzijo terjatev upnikov zasebnega sektorja in – če iz primerjave ocen prejemkov enot sektorja države ob predpostavki delujočega podjema dolžnika in ob predpostavki njegove likvidacije izhaja, da bodo novi delničarji uresničili zadostno stopnjo donosa iz novih delnic, vplačanih s stvarnim vložkom, in
  4. če se po načrtu finančnega prestrukturiranja, ki ga vključuje sporazum o finančnem prestrukturiranju, izvede tudi poslovno prestrukturiranje tudi: če se to prestrukturiranje izvede po postopku in v skladu s pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah.
(9)Republika Slovenija, lokalna skupnost ali druga enota sektorja države lahko privoli v sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju, po katerem se njene terjatve iz
  1. točke šestega odstavka tega člena prestrukturirajo v skladu s
  2. točko sedmega odstavka tega člena:
  3. če so izpolnjeni pogoji iz
  4. in
  5. točke osmega odstavka tega člena,
  6. če so v načrtu finančnega prestrukturiranja izkazani finančni viri, potrebni za poslovanje dolžnika najmanj v obdobju naslednjih treh let, in
  7. v skladu s predpisi, ki urejajo njeno poslovanje. 44.d člen (razlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)
(1)Postopek preventivnega prestrukturiranja se začne, če dolžnik še ni postal insolventen in je verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen.
(2)Domneva se, da obstaja razlog iz prvega odstavka tega člena, če z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja soglašajo upniki, ki so imetniki finančnih terjatev do dolžnika, ki skupaj dosegajo 30 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika.
(3)Domneva iz drugega odstavka tega člena velja za izpodbito, če upniki, ki so imetniki finančnih terjatev do dolžnika, ki skupaj dosegajo 30 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika, zahtevajo, da se postopek preventivnega prestrukturiranja ustavi. 44.e člen (upniki kot stranke glavnega postopka preventivnega prestrukturiranja) Stranka glavnega postopka preventivnega prestrukturiranja je vsak upnik, ki je imetnik finančne terjatve do dolžnika, navedene v osnovnem seznamu finančnih terjatev do dolžnika iz 1. točke drugega odstavka 44.h člena tega zakona. Pododdelek 2.3.2: Predhodni postopek preventivnega prestrukturiranja 44.f člen (upravičeni predlagatelj)
(1)O začetku postopka preventivnega prestrukturiranja odloča sodišče na predlog upravičenega predlagatelja.
(2)Predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja je upravičen vložiti dolžnik. 44.g člen (procesne ovire za vodenje postopka preventivnega prestrukturiranja)
(1)Predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja ni dovoljen:
  1. če je vložen pred potekom dveh let od dneva, ko je bil nad dolžnikom pravnomočno končan prejšnji postopek preventivnega prestrukturiranja,
  2. če je bil nad dolžnikom uveden postopek prisilne poravnave, ki še ni pravnomočno končan,
  3. če je vložen pred potekom dveh let od dneva, ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave, ali
  4. če je bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.
(2)Ne glede na
  1. ali
  2. točko prvega odstavka tega člena je predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja dovoljen, če z začetkom soglašajo upniki, ki so skupno imetniki najmanj 75 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika. 44.h člen (predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)
(1)Predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja mora vsebovati:
  1. identifikacijske podatke o dolžniku,
  2. opis okoliščin, iz katerih izhaja, da je verjetno, da bo dolžnik v obdobju enega leta postal insolventen, in
  3. zahtevek, da sodišče začne postopek preventivnega prestrukturiranja.
(2)Predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja je treba priložiti:
  1. seznam vseh finančnih terjatev do dolžnika po stanju ob koncu zadnjega koledarskega trimesečja pred vložitvijo predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja (v nadaljnjem besedilu: osnovni seznam finančnih terjatev),
  2. revizorjevo poročilo o pregledu osnovnega seznama finančnih terjatev, v katerem je revizor dal revizijsko mnenje brez pridržkov,
  3. notarsko overjene izjave o soglasju z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja upnikov, ki so imetniki najmanj naslednjega deleža vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika, vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev: – v primeru iz drugega odstavka 44.g člena tega zakona: 75 odstotkov, – v drugih primerih: 30 odstotkov.
(3)Osnovni seznam finančnih terjatev mora za vsako terjatev vsebovati:
  1. identifikacijske podatke o upniku,
  2. pravni temelj nastanka terjatve,
  3. skupni znesek terjatve (glavnico s kapitaliziranimi obrestmi) po stanju ob koncu zadnjega koledarskega trimesečja pred vložitvijo predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja,
  4. podatek, ali je terjatev zavarovana ali nezavarovana,
  5. če je terjatev zavarovana, podatke o premoženju, ki je predmet ločitvene pravice.
(4)Osnovni seznam finančnih terjatev mora vsebovati tudi:
  1. naslednje vsote: – vsoto vseh navadnih finančnih terjatev, – vsoto vseh zavarovanih finančnih terjatev in – vsoto vseh finančnih terjatev kot seštevek vsot iz prejšnjih alinej,
  2. za vsakega upnika: – skupni znesek navadnih finančnih terjatev, katerih imetnik je, in delež teh terjatev v vsoti vseh navadnih finančnih terjatev, – skupni znesek zavarovanih finančnih terjatev, katerih imetnik je, in delež teh terjatev v vsoti vseh zavarovanih finančnih terjatev in – skupni znesek vseh finančnih terjatev, katerih imetnik je, in delež teh terjatev v vsoti vseh finančnih terjatev.
(5)Predlagatelj mora ob vložitvi predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja založiti predujem za stroške postopka preventivnega prestrukturiranja, ki je enak znesku pavšalnega nadomestila za objave iz petega odstavka 122. člena tega zakona. 44.i člen (sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)
(1)Če vsebina predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja ni v skladu s prvim odstavkom 44.h člena tega zakona, če mu niso priložene priloge iz drugega odstavka 44.h člena tega zakona, če vsebina osnovnega seznama preizkušenih terjatev ni v skladu s tretjim ali četrtim odstavkom 44.h člena tega zakona ali če predlagatelj ne založi predujma iz petega odstavka 44.h člena tega zakona, sodišče predlagatelju s sklepom o dopolnitvi naloži, da v 15 dneh po prejemu sklepa o dopolnitvi ustrezno dopolni nepopoln predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja.
(2)Sklep o dopolnitvi mora sodišče izdati v osmih dneh po vložitvi predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja.
(3)Roka za dopolnitev nepopolnega predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja iz prvega odstavka tega člena ni dovoljeno podaljšati.
(4)Če predlagatelj v roku iz prvega odstavka tega člena ne dopolni nepopolnega predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja tako, kot mu je bilo naloženo s sklepom o dopolnitvi, mora sodišče v osmih dneh po poteku tega roka zavreči predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja. 44.j člen (odločanje o predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)
(1)Sodišče odloči o predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja zunaj naroka.
(2)Sodišče izda sklep, s katerim odloči, da se začne postopek preventivnega prestrukturiranja (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja):
  1. če je predlog vložil upravičeni predlagatelj iz drugega odstavka 44.f člena tega zakona,
  2. če ne obstajajo procesne ovire iz prvega odstavka 44.g člena tega zakona,
  3. če je vsebina predloga v skladu s prvim odstavkom 44.h člena tega zakona,
  4. če so predlogu priložene priloge iz drugega odstavka 44.h člena tega zakona in
  5. če je vsebina osnovnega seznama preizkušenih terjatev v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 44.h člena tega zakona.
(3)Izrek sklepa o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja mora vsebovati:
  1. identifikacijske podatke o dolžniku,
  2. odločitev sodišča o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja in
  3. ugotovitev sodišča, da začetek postopka preventivnega prestrukturiranja učinkuje samo za finančne terjatve, vsebovane v osnovnem seznamu finančnih terjatev.
(4)Sodišče zavrže predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja:
  1. če predloga ni vložil upravičeni predlagatelj iz drugega odstavka 44.f člena tega zakona ali
  2. če obstajajo procesne ovire iz prvega odstavka 44.g člena tega zakona.
(5)Sodišče mora sklep o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja objaviti isti dan, kot ga je izdalo.
(6)Sodišče mora odločiti o predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja v osmih dneh.
(7)Rok iz šestega odstavka tega člena teče:
  1. če je sodišče izdalo sklep o dopolnitvi: od poteka roka iz prvega odstavka 44.i člena tega zakona,
  2. v drugih primerih: od prejema predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja. 44.k člen (vpliv uvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja na postopek prisilne poravnave in stečajni postopek)
(1)Pravne posledice uvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja, določene v tem členu, nastanejo z začetkom naslednjega dne po vložitvi predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja in trajajo do pravnomočnega končanja tega postopka.
(2)Po uvedbi postopka preventivnega prestrukturiranja nad dolžnikom ni dovoljeno predlagati začetka postopka prisilne poravnave, če ni v sedmem odstavku 44.u člena tega zakona določeno drugače.
(3)Če je upnik pred uvedbo postopka preventivnega prestrukturiranja vložil predlog za začetek stečajnega postopka, o katerem sodišče do uvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja še ni odločilo, ali če je upnik tak predlog vložil po uvedbi in pred koncem postopka preventivnega prestrukturiranja, sodišče prekine postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka do konca postopka preventivnega prestrukturiranja.
(4)Če je sodišče v predhodnem stečajnem postopku nad dolžnikom odložilo odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka v skladu z
  1. členom tega zakona, lahko dolžnik opraviči zahtevo za odložitev odločanja v skladu s prvim odstavkom
  2. člena tega zakona tudi tako, da vloži predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja. V tem primeru ravna sodišče po tretjem odstavku tega člena.
(5)Sodišče zavrže upnikov predlog za začetek stečajnega postopka iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena:
  1. če je pravnomočno potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju ali
  2. če je pravnomočno potrjena prisilna poravnava v postopku, začetem po sedmem odstavku 44.u člena tega zakona.
(6)Če je postopek preventivnega prestrukturiranja ustavljen po šestem odstavku 44.u člena tega zakona, ne da bi bil hkrati začet postopek prisilne poravnave po sedmem odstavku ali stečajni postopek po desetem odstavku 44.u člena tega zakona, sodišče nadaljuje postopek o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena.
(7)Če sodišče nadaljuje postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po šestem odstavku tega člena, do pravnomočne odločitve o tem predlogu ni dovoljeno ponovno predlagati začetka postopka preventivnega prestrukturiranja ali postopka prisilne poravnave.
(8)Če je upnik pred uvedbo postopka preventivnega prestrukturiranja vložil predlog za začetek stečajnega postopka na podlagi domneve o insolventnosti iz četrtega odstavka 14. člena tega zakona, sodišče ne glede na tretji odstavek tega člena, prekine postopek odločanja o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja do pravnomočne odločitve o začetku stečajnega postopka. Če v tem primeru pravnomočno odloči o začetku stečajnega postopka, zavrže predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja. Pododdelek 2.3.3: Pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja 44.l člen (nastanek in trajanje pravnih posledic postopka preventivnega prestrukturiranja)
(1)Pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen sklep o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja.
(2)Pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja trajajo do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka preventivnega prestrukturiranja.
(3)Pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja nastanejo samo za finančne terjatve, vključene v osnovni seznam finančnih terjatev.
(4)Za pravne posledice postopka preventivnega finančnega prestrukturiranja se smiselno uporabljata prvi in četrti odstavek 164.a člena tega zakona.
(5)Niti začetek postopka preventivnega prestrukturiranja niti potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju ne učinkujeta za finančno zavarovanje po zakonu, ki ureja finančna zavarovanja, in terjatev, zavarovano s takim zavarovanjem, razen, če imetnik tega zavarovanja privoli v sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju. 44.m člen (vpliv začetka postopka preventivnega prestrukturiranja na izvršilne postopke in postopke zavarovanja)
(1)Po začetku postopka preventivnega prestrukturiranja proti dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju za izterjavo ali zavarovanje terjatve iz tretjega odstavka 44.l člena tega zakona.
(2)Postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti dolžniku za izterjavo ali zavarovanje terjatve iz tretjega odstavka 44.l člena tega zakona pred začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja, se prekine z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja.
(3)O prekinitvi postopka izvršbe ali zavarovanja iz drugega odstavka tega člena odloči izvršilno sodišče na predlog dolžnika. Predlogu mora dolžnik priložiti:
  1. sklep o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja in
  2. potrdilo sodišča, ki vodi postopek preventivnega prestrukturiranja, da je terjatev, ki je predmet postopka izvršbe ali zavarovanja, vsebovana v osnovnem seznamu finančnih terjatev. 44.n člen (zadržanje zastaranja in dospelosti terjatev)
(1)V obdobju trajanja pravnih posledic postopka preventivnega prestrukturiranja zastaranje terjatev iz tretjega odstavka 44.l člena tega zakona ne teče.
(2)V obdobju trajanja pravnih posledic postopka preventivnega prestrukturiranja velja, da dolžnik ni v zamudi s plačilom glavnice terjatev iz tretjega odstavka 44.l člena tega zakona. Pododdelek 2.3.4: Glavni postopek preventivnega prestrukturiranja 44.o člen (pogoji za uveljavitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)
(1)Sporazum o finančnem prestrukturiranju začne veljati, ko izrečejo privolitev v njegovo sklenitev:
  1. dolžnik,
  2. upniki, katerih skupni znesek navadnih finančnih terjatev, vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev, je najmanj 75 odstotkov vsote vseh navadnih finančnih terjatev, vključenih v ta seznam, in
  3. če sporazum učinkuje tudi za zavarovane finančne terjatve: upniki, katerih skupni znesek zavarovanih finančnih terjatev, vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev, je najmanj 75 odstotkov vsote vseh zavarovanih finančnih terjatev, vključenih v ta seznam.
(2)Če sporazum o finančnem prestrukturiranju kot dodaten pogoj za njegovo uveljavitev določa enega ali več od teh pogojev:
  1. soglasje vseh upnikov, ki so imetniki zavarovanih finančnih terjatev do dolžnika oziroma
  2. soglasje določenih upnikov, ki so imetniki poslovnih terjatev do dolžnika, oziroma
  3. izvedbo spremembe osnovnega kapitala dolžnika, ki vključuje povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do dolžnika, začne sporazum veljati, ko se izpolnijo tudi ti dodatni pogoji.
(3)V primeru iz
  1. točke drugega odstavka tega člena
  2. se za spremembo osnovnega kapitala smiselno uporabljajo
  3. do
  4. člen, tretji odstavek
  5. člena,
  6. člen,
  7. točka
  8. člena, prvi do peti odstavek
  9. člena,
  10. člen in
  11. člen tega zakona;
  12. mora vpis in vplačilo novih delnic pregledati revizor; za revizorjevo poročilo se smiselno uporablja
  13. člen tega zakona.
(4)Sporazum o finančnem prestrukturiranju in pogoje za njegovo uveljavitev mora pregledati revizor.
(5)O pregledu iz četrtega odstavka tega člena mora revizor pripraviti poročilo (v nadaljnjem besedilu: revizorjevo poročilo o pregledu sporazuma o finančnem prestrukturiranju) v skladu z ustreznim mednarodnim standardom o poslih dajanja zagotovil, ki mora vsebovati:
  1. uvod, v katerem je naveden sporazum o finančnem prestrukturiranju, ki je predmet pregleda,
  2. opis namena in obsega pregleda,
  3. revizorjevo mnenje, v katerem mora biti jasno navedeno: – ali je sporazum v skladu s četrtim in petim odstavkom 44.c člena tega zakona in – ali so izpolnjeni pogoji za uveljavitev sporazuma iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(6)Z mnenjem brez pridržka revizor presodi:
  1. da je sporazum o finančnem prestrukturiranju v skladu s četrtim in petim odstavkom 44.c člena tega zakona in
  2. da so izpolnjeni pogoji za uveljavitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(7)Pri izračunu deležev iz
  1. in
  2. točke prvega odstavka tega člena se ne upoštevajo finančne terjatve upnikov, ki imajo v razmerju do dolžnika položaj povezane družbe po
  3. členu ZGD-1 ali položaj ožje povezane osebe, in finančne terjatve iz šestega odstavka 44.c člena tega zakona. 44.p člen (sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju in notarska hramba)
(1)Dolžnik in upniki izrečejo soglasje za sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju tako, da podpišejo isti izvod listine z zapisom besedila tega sporazuma. Ta listina je edini izvirnik sporazuma.
(2)Podpisi zastopnikov podpisnikov sporazuma o finančnem prestrukturiranju morajo biti notarsko overjeni.
(3)Ko sporazum o finančnem prestrukturiranju podpišejo vsi, ki z njim soglašajo, mora dolžnik izvirnik tega sporazuma izročiti v hrambo notarju (v nadaljnjem besedilu: notarska hramba izvirnika sporazuma o finančnem prestrukturiranju). Za to hrambo se uporabljajo pravila zakona, ki ureja notarsko hrambo listin, če ni v četrtem in petem odstavku tega člena določeno drugače.
(4)Zapisnik o notarski hrambi izvirnika sporazuma o finančnem prestrukturiranju mora poleg podatkov, ki jih mora vsebovati vsak zapisnik o notarski hrambi listine, vsebovati tudi opravilno številko zadeve, pod katero teče postopek preventivnega prestrukturiranja, v katerem je bil sklenjen ta sporazum.
(5)Notar trajno hrani izvirnik sporazuma o finančnem prestrukturiranju. Notar mora izročiti notarsko overjeni prepis tega sporazuma vsakemu podpisniku in vsakemu upniku, katerega terjatev je vključena v osnovni seznam finančnih terjatev, tudi če ni podpisnik tega sporazuma. 44.r člen (zahteva za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)
(1)Dolžnik mora vložiti zahtevo za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju v naslednjih rokih, ki tečejo od začetka postopka preventivnega prestrukturiranja: 1. če je dolžnik srednja družba: v treh mesecih, 2. če je dolžnik velika družba: v petih mesecih.
(2)Zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju mora dolžnik priložiti:
  1. notarsko overjeni prepis izvirnika sporazuma o finančnem prestrukturiranju iz prvega odstavka 44.p člena tega zakona,
  2. odpravek zapisnika o notarski hrambi izvirnika sporazuma o finančnem prestrukturiranju iz četrtega odstavka 44.p člena tega zakona,
  3. revizorjevo poročilo o pregledu sporazuma o finančnem prestrukturiranju iz petega odstavka 44.o člena tega zakona, v katerem je revizor dal revizijsko mnenje brez pridržkov.
(3)Sodišče na zahtevo dolžnika, vloženo pred potekom roka iz prvega odstavka tega člena, podaljša rok za vložitev zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju iz prvega odstavka tega člena, če s takim podaljšanjem soglašajo upniki, ki so imetniki najmanj naslednjega deleža vsote vseh finančnih terjatev, vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev: 1. v primeru iz drugega odstavka 44.g člena tega zakona: 75 odstotkov, 2. v drugih primerih: 30 odstotkov.
(4)Sodišče v primeru iz tretjega odstavka tega člena rok podaljša za naslednje obdobje:
  1. če je dolžnik srednja družba: za dva meseca,
  2. če je dolžnik velika družba: za tri mesece.
(5)Dolžnik mora zahtevi iz tretjega odstavka tega člena priložiti notarsko overjene izjave o soglasju s podaljšanjem roka upnikov iz tretjega odstavka tega člena.
(6)Dodatni rok iz četrtega odstavka tega člena teče od poteka roka iz prvega odstavka tega člena.
(7)Roka za vložitev zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju, ki je bil podaljšan po četrtem odstavku tega člena, ni dovoljeno znova podaljšati. 44.s člen (sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)
(1)Če zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju niso priložene priloge iz drugega odstavka 44.r člena tega zakona, sodišče dolžniku s sklepom o dopolnitvi naloži, da v osmih dneh po prejemu sklepa ustrezno dopolni nepopolno zahtevo za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju.
(2)Sklep o dopolnitvi mora sodišče izdati v osmih dneh po vložitvi zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju.
(3)Roka za dopolnitev nepopolne zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju ni dovoljeno podaljšati. 44.t člen (odločanje o zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)
(1)Sodišče odloči o zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju zunaj naroka.
(2)Sodišče izda sklep, s katerim potrdi sporazum o finančnem prestrukturiranju (v nadaljnjem besedilu: sklep o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju):
  1. če je bila zahteva za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju vložena v roku iz prvega odstavka 44.r člena,
  2. če so zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju priložene listine iz drugega odstavka 44.r člena tega zakona, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji za uveljavitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju iz prvega in drugega odstavka 44.o člena tega zakona.
(3)Sodišče s sklepom o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju:
  1. odloči, da se potrdi sporazum o finančnem prestrukturiranju,
  2. ugotovi, da potrjeni sporazum o finančnem prestrukturiranju, učinkuje: – za terjatve vseh upnikov, ki so soglašali s sklenitvijo sporazuma, – za navadne finančne terjatve, navedene v osnovnem seznamu finančnih terjatev, tistih upnikov, ki niso soglašali s sklenitvijo sporazuma, in – za zavarovane finančne terjatve, navedene v osnovnem seznamu finančnih terjatev, tistih upnikov, ki niso soglašali s sklenitvijo sporazuma,
  3. pouči upnike o notarski hrambi izvirnika sporazuma o finančnem prestrukturiranju tako: – da navede podatke o notarju, ki ga hrani, in opravilni številki zadeve, pod katero notar hrani ta sporazum, ter – da pouk, da lahko vsak upnik od notarja zahteva notarsko overjeni prepis tega sporazuma.
(4)Sodišče zavrže zahtevo za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju:
  1. če je zahteva vložena po poteku roka iz prvega odstavka 44.r člena tega zakona oziroma roka, ki je bil podaljšan v skladu s tretjim odstavkom 44.r člena tega zakona, ali
  2. če dolžnik v roku iz prvega odstavka 44.s člena tega zakona nepopolne zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju ne dopolni tako, kot mu je s sklepom o dopolnitvi naložilo sodišče.
(5)Sodišče mora odločiti o zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju v osmih dneh.
(6)Rok iz petega odstavka tega člena teče:
  1. če je sodišče izdalo sklep o dopolnitvi: od poteka roka iz prvega odstavka 44.s člena tega zakona,
  2. v drugih primerih: od prejema zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju. 44.u člen (ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja)
(1)Razlogi za ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja so:
  1. če sodišče zavrže zahtevo za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju po četrtem odstavku 44.t člena tega zakona,
  2. če dolžnik do poteka roka iz prvega odstavka 44.r člena tega zakona oziroma roka, ki je bil podaljšan po tretjem odstavku 44.r člena tega zakona, ne vloži zahteve za potrditev,
  3. če ustavitev zahtevajo upniki, katerih skupni znesek finančnih terjatev, vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev, je najmanj 30 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev, vključenih v ta seznam,
  4. če ustavitev zahteva dolžnik pred vložitvijo popolne zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju,
  5. če dolžnik za več kot 15 dni zamuja s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcev.
(2)Zahtevi iz 3. točke prvega odstavka tega člena morajo biti priložene notarsko overjene izjave vseh upnikov, ki zahtevajo ustavitev postopka.
(3)Če nastane razlog za ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja iz
  1. do
  2. točke prvega odstavka tega člena, sodišče izda sklep, s katerim:
  3. ugotovi, da je nastal razlog za ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja in
  4. pouči dolžnika in upnike o tem, da bo sodišče ustavilo postopek preventivnega prestrukturiranja in bodo prenehale pravne posledice začetka tega postopka, če v enem mesecu od objave sklepa ne bodo vložili predloga za začetek postopka prisilne poravnave.
(4)Sodišče mora sklep iz tretjega odstavka tega člena izdati v osmih dneh od dneva, ko je nastal razlog za ustavitev postopka iz prvega odstavka tega člena.
(5)Proti sklepu iz tretjega odstavka tega člena ni posebne pritožbe. Sklep je dovoljeno izpodbijati s pritožbo proti sklepu, s katerim sodišče ustavi postopek preventivnega prestrukturiranja.
(6)Sodišče ustavi postopek preventivnega prestrukturiranja po poteku enega meseca od objave sklepa iz tretjega odstavka tega člena.
(7)Če v enem mesecu po objavi sklepa iz tretjega odstavka tega člena dolžnik vloži predlog za začetek postopka prisilne poravnave ali če tak predlog v skladu z 221.j členom tega zakona vložijo upniki, sodišče odloči o ustavitvi postopka preventivnega prestrukturiranja s sklepom, s katerim odloči o predlogu za začetek prisilne poravnave v skladu s 153. členom tega zakona.
(8)Zahtevo za ustavitev postopka finančnega prestrukturiranja zaradi razloga iz
  1. točke prvega odstavka tega člena lahko poleg vsakega upnika, ki je stranka postopka, vloži tudi vsak delavec dolžnika. Za odločanje o tej zahtevi se smiselno uporabljajo
  2. člen, prvi, drugi, četrti in peti odstavek
  3. člena in
  4. člen tega zakona, če ni v devetem ali desetem odstavku tega člena drugače določeno.
(9)Sodišče mora po uradni dolžnosti v osmih dneh po prejemu zahteve iz osmega odstavka tega člena od pristojnega davčnega organa in drugih pristojnih oseb pridobiti podatke o plačilu plač delavcem ter davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcev.
(10)Če sodišče presodi, da obstaja razlog iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ustavi postopek preventivnega finančnega prestrukturiranja in izda sklep o začetku stečajnega postopka. 44.v člen (pravni učinki potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju)
(1)Sporazum o finančnem prestrukturiranju začne učinkovati s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi tega sporazuma.
(2)Sporazum o finančnem prestrukturiranju učinkuje za terjatve vseh upnikov, ki so soglašali s sklenitvijo sporazuma, na način in v obsegu, določenem v sporazumu. Proti tem upnikom učinkujejo tudi druge obveznosti, ki so jih prevzeli s sklenitvijo sporazuma.
(3)Zmanjšanje oziroma odložitev dospelosti navadnih finančnih terjatev iz osnovnega seznama finančnih terjatev, določeno v sporazumu o finančnem prestrukturiranju, učinkuje tudi za imetnike teh terjatev, ki niso soglašali s sklenitvijo sporazuma, če ni v šestem in sedmem odstavku 44.c člena tega zakona drugače določeno.
(4)Odložitev dospelosti zavarovanih finančnih terjatev iz osnovnega seznama finančnih terjatev oziroma sprememba obrestnih mer, po katerih se obrestuje glavnica teh terjatev, določena v sporazumu o finančnem prestrukturiranju, učinkuje tudi za imetnike teh terjatev, ki niso soglašali s sklenitvijo sporazuma, če ni v šestem in sedmem odstavku 44.c člena tega zakona drugače določeno.
(5)Pravice upnikov v razmerju do dolžnika, določene v sporazumu o finančnem prestrukturiranju, učinkujejo tudi v korist upnikov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.
(6)Za druge pravne učinke pravnomočno potrjenega sporazuma o finančnem prestrukturiranju na terjatve iz drugega do četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 214., 214.a, 215.,
  1. in
  2. člen tega zakona. 44.z člen (posebna prednost pri plačilu finančnih terjatev, ki nastanejo med postopkom preventivnega prestrukturiranja, in izključitev izpodbojnosti)
(1)Če sodišče v postopku odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ki ga nadaljuje v skladu s šestim odstavkom 44.k člena tega zakona, izda sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, se za finančne terjatve, ki so nastale od začetka postopka preventivnega prestrukturiranja do začetka stečajnega postopka, smiselno uporablja drugi odstavek 289. člena tega zakona.
(2)V postopku prisilne poravnave, ki se začne po sedmem odstavku 44.u člena tega zakona, se finančne terjatve, ki so nastale od začetka postopka preventivnega prestrukturiranja do začetka postopka prisilne poravnave, obravnavajo kot prednostne terjatve in zanje potrjena prisilna poravnava ne učinkuje.
(3)Če sodišče v postopku prisilne poravnave, ki se začne po sedmem odstavku 44.u člena tega zakona, izda sklep o začetku stečajnega postopka, se za finančne terjatve, ki so nastale od začetka postopka preventivnega prestrukturiranja do začetka stečajnega postopka, smiselno uporablja drugi odstavek 289. člena tega zakona.
(4)Ne glede na
  1. člen tega zakona v morebitnem poznejšem stečajnem postopku nad dolžnikom ni mogoče izpodbijati pravnih dejanj, ki jih je opravil dolžnik zaradi plačila terjatev upnikov ali izpolnitve drugih obveznosti v skladu s potrjenim sporazumom o finančnem prestrukturiranju.
  2. poglavje: SKUPNA PRAVILA O POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI Oddelek 3.1: Temeljna pravila o postopkih zaradi insolventnosti
  3. člen (uporaba
  4. poglavja)
  5. poglavje tega zakona se uporablja za vse postopke zaradi insolventnosti, razen če zakon določa, da se posamezna določba uporablja samo za posamezno vrsto postopka.
  6. člen (načelo enakega obravnavanja upnikov) V postopku zaradi insolventnosti je treba vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako.
  7. člen (načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov) Postopek zaradi insolventnosti je treba voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov.
  8. člen (načelo hitrosti postopka)
(1)Sodišče mora svoja procesna dejanja v postopku zaradi insolventnosti izvajati v rokih, določenih s tem zakonom, in si z izvajanjem svojih pristojnosti nadzora nad upraviteljem oziroma upraviteljico (v nadaljnjem besedilu: upravitelj) prizadevati, da upravitelj vsa dejanja v postopku zaradi insolventnosti opravi v rokih, določenih v tem zakonu.
(2)Sodišča in drugi državni organi morajo prednostno obravnavati zadeve, v katerih je kot stranka postopka udeležen stečajni dolžnik ali katerih izid vpliva na potek stečajnega postopka.
(3)V pravdnih postopkih izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika iz pododdelka 5.3.
  1. tega zakona in pravdnih postopkih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic iz pododdelka 5.
  2. tega zakona mora sodišče opraviti poravnalni narok, oziroma, če ni poravnalnega naroka, prvi narok za glavno obravnavo najpozneje v dveh mesecih od prejema odgovora na tožbo. 48.a člen (obvezna mediacija v postopkih zaradi insolventnosti)
(1)Sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, napoti stranke postopka in upravitelja v postopek mediacije, kadar oceni, da je to glede na okoliščine zadeve primerno za rešitev spornega vprašanja ali interesnega nasprotja, ki izvira iz postopka zaradi insolventnosti ali je v neposredni zvezi z njim.
(2)Postopek mediacije se začne z izdajo sklepa o napotitvi v mediacijo.
(3)Če sodišče ne odloči drugače, sklep o napotitvi v mediacijo ni ovira za nadaljevanje postopka zaradi insolventnosti.
(4)Stranke mediacijskega postopka so se dolžne vestno in pošteno udeleževati postopka mediacije.
(5)Glede napotitve v mediacijo se smiselno uporabljajo določbe drugega do šestega odstavka 19. člena Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (Uradni list RS, št. 97/09 in 40/12 – ZUJF).
(6)Šteje se, da je bil postopek mediacije neuspešno zaključen, če ni bil dosežen dogovor o rešitvi spornega vprašanja ali interesnega nasprotja v roku 30 dni od začetka postopka mediacije. 48.b člen (sporazumna mediacija pred vložitvijo tožbe)
(1)V primerih, ko ta zakon določa, da so stranke glavnega postopka zaradi insolventnosti ali upravitelj v zvezi s svojimi zahtevki upravičeni vložiti tožbo, se stranke postopka in upravitelj lahko sporazumejo za mediacijo pred vložitvijo tožbe.
(2)Postopek mediacije se začne z dnem, ko stranke sklenejo pisni sporazum o reševanju spora z mediacijo.
(3)Sporazum je treba skleniti v roku, ki ga za vložitev tožbe določa ta zakon. V sporazumu morajo stranke določno opredeliti spor, na katerega se nanaša mediacija. Listino o sporazumu mora tožeča stranka priložiti tožbi.
(4)O sklenitvi sporazuma morajo stranke mediacijskega postopka v treh dneh od sklenitve sporazuma obvestiti sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti.
(5)Stranke mediacijskega postopka so se dolžne vestno in pošteno udeleževati postopka mediacije.
(6)Šteje se, da je bil postopek mediacije neuspešno zaključen, če ni bil dosežen dogovor o rešitvi spora v roku 30 dni od začetka postopka mediacije.
(7)Med postopkom mediacije rok za vložitev tožbe ne teče. 49. člen (predhodni in glavni postopek zaradi insolventnosti)
(1)Postopek zaradi insolventnosti zajema predhodni in glavni postopek zaradi insolventnosti.
(2)Predhodni postopek zaradi insolventnosti se začne z vložitvijo predloga za začetek postopka (v nadaljnjem besedilu: uvedba postopka zaradi insolventnosti).
(3)V predhodnem postopku zaradi insolventnosti sodišče odloča o pogojih za začetek postopka zaradi insolventnosti.
(4)Glavni postopek zaradi insolventnosti se začne s sklepom, s katerim sodišče odloči o začetku postopka zaradi insolventnosti (v nadaljnjem besedilu: začetek postopka zaradi insolventnosti).
  1. člen (razlog za začetek postopka zaradi insolventnosti) Postopek zaradi insolventnosti se začne, če dolžnik postane insolventen in so izpolnjeni drugi pogoji, ki jih za posamezno vrsto postopka določa zakon. Oddelek 3.2: Pristojnost in sestava sodišča
  2. člen (stvarna pristojnost sodišča) Za odločanje v postopku zaradi insolventnosti je pristojno okrožno sodišče.
  3. člen (krajevna pristojnost sodišča)
(1)Za odločanje v postopku zaradi insolventnosti nad pravno osebo ali podjetnikom je pristojno sodišče, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoj sedež.
(2)Za odločanje v postopku osebnega stečaja zasebnika ali potrošnika je pristojno:
  1. če ima dolžnik svoje stalno prebivališče na območju Republike Slovenije: sodišče, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoje stalno prebivališče,
  2. če dolžnik na območju Republike Slovenije nima stalnega prebivališča: sodišče, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoje začasno prebivališče,
  3. če dolžnik na območju Republike Slovenije nima niti stalnega niti začasnega prebivališča: – če v Republiki Sloveniji prejema plačo ali druge stalne prejemke, sodišče, na območju katerega je sedež osebe, ki izplačuje te prejemke, – v drugih primerih sodišče, na območju katerega je premoženje dolžnika.
(3)Za krajevno pristojnost za odločanje v postopku stečaja zapuščine se smiselno uporablja 177. člen ZD.
(4)Za odločanje o pritožbah je v vseh postopkih zaradi insolventnosti krajevno pristojno Višje sodišče v Ljubljani. 53. člen (sestava sodišča)
(1)V postopku zaradi insolventnosti sodi sodnik ali sodnica (v nadaljnjem besedilu: sodnik) posameznik.
(2)Sodniški pomočnik lahko v postopku zaradi insolventnosti samostojno opravlja ta procesna dejanja sodišča:
  1. obvešča upravitelja o vseh zadevah, o katerih ga mora obvestiti sodišče po tem zakonu,
  2. izvaja objave vsebine procesnih dejanj po
  3. členu tega zakona.
(3)Samostojni sodniški pomočnik in strokovni sodelavec lahko v stečajnem postopku samostojno odloča o vseh vprašanjih, razen o naslednjih:
  1. o začetku in končanju postopka,
  2. o začasnih odredbah,
  3. o preizkusu terjatev,
  4. o prodaji premoženja, katerega vrednost presega 50.000 eurov,
  5. o razdelitvi razdelitvene mase in
  6. o vprašanjih v postopku odpusta obveznosti.
(4)Proti sklepu samostojnega sodniškega pomočnika in strokovnega sodelavca je dovoljen ugovor.
(5)Za ugovor proti sklepu iz četrtega odstavka tega člena se smiselno uporablja 127. člen tega zakona.
(6)O ugovoru proti sklepu iz četrtega odstavka tega člena odloča sodnik posameznik okrožnega sodišča, ki vodi stečajni postopek, v katerem je bil izdan sklep, ki se izpodbija z ugovorom.
(7)Sodnik o ugovoru proti sklepu iz četrtega odstavka tega člena odloči:
  1. če je ugovor prepozen ali nedovoljen, ga zavrže,
  2. če je ugovor neutemeljen, ga zavrne,
  3. če je ugovor utemeljen, spremeni odločitev sodniškega pomočnika ali strokovnega sodelavca, tudi če po splošnih pravilih pravdnega postopka obstajajo razlogi za razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.
(8)Proti sklepu sodnika o ugovoru je dovoljena pritožba. Za odločanje o tej pritožbi se ne uporablja drugi odstavek
  1. člena tega zakona. Oddelek 3.3: Stranke postopka
  2. člen (predlagatelj postopka) Predlagatelj postopka je oseba, ki je vložila predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti.
  3. člen (stranke predhodnega postopka) V predhodnem postopku zaradi insolventnosti so procesna dejanja upravičeni opravljati:
  4. predlagatelj postopka,
  5. dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka, če ni njegov predlagatelj,
  6. upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu je bil vložen predlog za začetek postopka, če prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku.
  7. člen (stranke glavnega postopka) V glavnem postopku zaradi insolventnosti so procesna dejanja upravičeni opravljati:
  8. vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika, in
  9. insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa. Oddelek 3.4: Upnik kot stranka glavnega postopka ter prijava in preizkus terjatev Pododdelek 3.4.1: Pridobitev in prenehanje procesne legitimacije upnika
  10. člen (pridobitev procesne legitimacije upnika)
(1)Upnik pridobi upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določenem v 59. členu tega zakona (v nadaljnjem besedilu: pravočasno prijavljena terjatev).
(2)Če zakon za opravljanje posameznega procesnega dejanja poleg predpostavke iz prvega odstavka tega člena določa še druge predpostavke (v nadaljnjem besedilu: dodatne predpostavke za procesno dejanje), pridobi upnik upravičenje opraviti to procesno dejanje, če obstajajo tudi dodatne predpostavke zanj.
(3)Če upnik pravočasno prijavljeno terjatev prenese na novega upnika, novi upnik pridobi procesno legitimacijo in procesna legitimacija prejšnjega upnika preneha, ko eden od njiju o prenosu obvesti upravitelja in mu dokaže prenos.
  1. člen (prenehanje procesne legitimacije upnika) Upravičenje upnika opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti preneha:
  2. če je bila njegova prijava pravnomočno zavržena kot nepopolna glede vseh terjatev, ki se z njo uveljavljajo,
  3. v stečajnem postopku tudi, če vse njegove terjatve, ki jih uveljavlja v tem postopku, prenehajo, ker: – je zamudil rok za izvedbo dejanj, potrebnih za njihovo uveljavitev, – je bilo s pravnomočno sodno odločbo ali odločbo drugega državnega organa ugotovljeno, da ne obstajajo, ali – so bile v celoti plačane. Pododdelek 3.4.2: Prijava in preizkus terjatev
  4. člen (rok za prijavo terjatve)
(1)V postopku prisilne poravnave mora upnik prijaviti svojo terjatev do insolventnega dolžnika v enem mesecu po objavi oklica o začetku tega postopka.
(2)V stečajnem postopku mora upnik prijaviti svojo terjatev do insolventnega dolžnika v treh mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka, če ni v tretjem ali četrtem odstavku tega člena drugače določeno.
(3)Upnik, proti kateremu je bila vložena tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, mora v enem mesecu po dnevu, ko mu je bila vročena ta tožba, v stečajnem postopku kot pogojno terjatev prijaviti svojo terjatev, ki bo nastala po tretjem odstavku 278. člena tega zakona, če bo tožbenemu zahtevku pravnomočno ugodeno.
(4)Upnik, ki je stečajnemu dolžniku prostovoljno pred vročitvijo tožbe iz tretjega odstavka tega člena vrnil korist, pridobljeno z izpodbojnim pravnim dejanjem, mora v enem mesecu po vračilu te koristi v stečajnem postopku prijaviti svojo terjatev, ki nastane po tretjem odstavku 278. člena tega zakona.
(5)Upnik mora svojo terjatev za povrnitev škode iz tretjega odstavka
  1. člena ali iz petega odstavka
  2. člena tega zakona ali terjatev za plačilo razlike iz četrtega odstavka
  3. člena tega zakona prijaviti v enem mesecu po prejemu izjave stečajnega dolžnika o uresničitvi odpovedne ali odstopne pravice.
  4. člen (vsebina prijave terjatve)
(1)Prijava terjatve v postopku zaradi insolventnosti mora vsebovati:
  1. določen zahtevek za priznanje terjatve v postopku,
  2. opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokaze o njih.
(2)Zahtevek za priznanje terjatve mora vsebovati:
  1. znesek glavnice terjatve,
  2. če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg glavnice terjatve uveljavlja obresti: kapitalizirani znesek morebitnih obresti, obračunanih za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti,
  3. če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg glavnice terjatve uveljavlja stroške, ki so mu nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti: zneske teh stroškov,
  4. če upnik uveljavlja terjatev kot prednostno terjatev: določen zahtevek, da se terjatev ob razdelitvi plača kot prednostna,
  5. če upnik uveljavlja terjatev kot pogojno terjatev: določen opis okoliščin, nastanek katerih pomeni uresničitev odložnega ali razveznega pogoja, s katerim je povezana terjatev.
(3)Upnik mora prijavi terjatve priložiti morebitne listinske dokaze o dejstvih iz 2. točke prvega odstavka tega člena.
(4)Če prijava terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke prvega odstavka tega člena ali če ji niso priloženi dokazi iz tretjega odstavka tega člena, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila terjatev prerekana.
(5)Če upnik s prijavo terjatve uveljavlja obresti do začetka postopka zaradi insolventnosti in zahtevek za priznanje terjatve ne vsebuje kapitaliziranega zneska obresti iz
  1. točke drugega odstavka tega člena:
  2. mora upravitelj v stečajnem postopku, če je predmet prijave prednostna terjatev, ob preizkusu te terjatve izračunati kapitalizirani znesek obresti in ga vnesti v osnovni seznam preizkušenih terjatev,
  3. se v drugih primerih za prijavo terjatve ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč velja, in nasproten dokaz ni dovoljen, da upnik v postopku ne uveljavlja obresti za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti.
(6)Če zahtevek za priznanje terjatve ne vsebuje zneska stroškov iz 3. točke drugega odstavka tega člena, se za prijavo terjatve ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč velja, in nasproten dokaz ni dovoljen, da upnik v postopku zaradi insolventnosti ne uveljavlja teh stroškov.
(7)Upnik lahko v postopku zaradi insolventnosti z isto vlogo prijavi več svojih terjatev. 61. člen (izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah; osnovni seznam preizkušenih terjatev)
(1)Upravitelj se mora v enem mesecu po poteku roka za prijavo terjatve iz prvega ali drugega odstavka 59. člena tega zakona o vsaki pravočasno prijavljeni terjatvi določno izreči, ali jo priznava ali prereka.
(2)Če zaradi velikega števila pravočasno prijavljenih terjatev upravitelj v stečajnem postopku v roku iz prvega odstavka tega člena ne more preizkusiti vseh terjatev, sodišče na zahtevo upravitelja ta rok podaljša, vendar največ za en mesec.
(3)Upravitelj se mora o pravočasno prijavljenih terjatvah izreči tako, da sodišču predloži seznam (v nadaljnjem besedilu: osnovni seznam preizkušenih terjatev).
(4)Osnovni seznam preizkušenih terjatev mora za vsako pravočasno prijavljeno terjatev vsebovati naslednje podatke:
  1. zaporedno številko terjatve,
  2. identifikacijske podatke o upniku, ki je prijavil terjatev,
  3. znesek glavnice prijavljene terjatve,
  4. kapitalizirani znesek obresti iz
  5. točke drugega odstavka ali iz
  6. točke petega odstavka
  7. člena tega zakona, znesek stroškov iz
  8. točke drugega odstavka
  9. člena tega zakona ter podatke iz
  10. in
  11. točke drugega odstavka
  12. člena tega zakona, če so vsebovani v prijavi terjatve,
  13. izjavo upravitelja, ali terjatev priznava ali prereka,
  14. če upravitelj prereka terjatev samo delno: prerekani znesek terjatve,
  15. če upravitelj prereka terjatev: opis dejstev, iz katerih izhaja, da terjatev ali prerekani del terjatve ne obstaja.
(5)Osnovni seznam preizkušenih terjatev mora sodišče objaviti v treh delovnih dneh po prejemu seznama.
(6)Po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev upravitelj terjatev, ki jih je priznal, ne more več prerekati. 62. člen (ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev)
(1)Upnik lahko vloži ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev:
  1. če seznam ne vsebuje njegove pravočasno prijavljene terjatve ali
  2. če so podatki o tej terjatvi iz 2.,
  3. ali
  4. točke četrtega odstavka
  5. člena tega zakona nepravilni.
(2)Ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev mora upnik vložiti v 15 dneh po objavi seznama preizkušenih terjatev.
(3)Če upravitelj presodi, da je ugovor upnika proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev utemeljen, mora v osmih dneh po poteku roka iz drugega odstavka tega člena sodišču predložiti popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev.
(4)Popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev mora vsebovati:
  1. podatke iz četrtega odstavka
  2. člena tega zakona in
  3. v primeru iz
  4. točke prvega odstavka tega člena tudi: opombo, da se s tem popravljajo podatki o terjatvi iz seznama preizkušenih terjatev.
(5)Popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev mora sodišče objaviti naslednji delovni dan po prejemu.
(6)Rok iz tretjega odstavka
  1. člena tega zakona za ugovor o prerekanju terjatev, ki so vsebovane v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev, začne teči z objavo popravka seznama preizkušenih terjatev.
  2. člen (ugovor o prerekanju terjatve)
(1)Upnik lahko prereka pravočasno prijavljeno terjatev drugega upnika.
(2)Upnik prereka pravočasno prijavljeno terjatev z ugovorom (v nadaljnjem besedilu: ugovor o prerekanju terjatve).
(3)Ugovor o prerekanju terjatve mora upnik vložiti v postopku prisilne poravnave v 15 dneh in v stečajnem postopku v enem mesecu po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev.
(4)Po poteku roka za vložitev ugovora o prerekanju terjatve upnik pravočasno prijavljene terjatve drugega upnika ne more več prerekati.
(5)Poleg podatkov, ki jih mora vsebovati vsaka vloga, mora ugovor o prerekanju terjatve vsebovati tudi:
  1. podatke o terjatvi iz
  2. do
  3. točke četrtega odstavka
  4. člena tega zakona,
  5. izjavo upnika, da prereka terjatev,
  6. če upnik prereka terjatev samo delno: prerekani znesek terjatve,
  7. opis dejstev, iz katerih izhaja, da terjatev ali prerekani del terjatve ne obstaja, in dokaze o njih.
(6)Upnik mora ugovoru o prerekanju terjatve priložiti morebitne listinske dokaze o dejstvih iz 4. točke petega odstavka tega člena.
(7)Če ugovor o prerekanju terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 4. točke petega odstavka tega člena ali mu niso priloženi dokazi iz šestega odstavka tega člena, se zanj ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah.
(8)Če ugovor o prerekanju terjatve ne vsebuje podatkov iz
  1. ali
  2. točke petega odstavka tega člena ali drugih podatkov, ki jih mora vsebovati vsaka vloga, ga sodišče zavrže, ne da bi moralo upniku dati rok za popravo ugovora.
(9)O zavrženju ugovora, ki je bil vložen po poteku roka iz tretjega odstavka tega člena, in ugovora iz osmega odstavka tega člena odloči sodišče s sklepom o preizkusu terjatev. 64. člen (ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve)
(1)Če ima insolventni dolžnik v postopku zaradi insolventnosti položaj stranke postopka, lahko tudi on prereka pravočasno prijavljeno terjatev upnika v tem postopku.
(2)Za ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o ugovoru upnika o prerekanju terjatev. 65. člen (dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev)
(1)Če je bil proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev vložen ugovor iz prvega odstavka
  1. člena tega zakona ali ugovor o prerekanju terjatev iz
  2. člena tega zakona, mora upravitelj v osmih dneh po poteku roka za vložitev ugovora o prerekanju terjatve iz tretjega odstavka
  3. člena tega zakona sodišču predložiti dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s katerim dopolni osnovni seznam preizkušenih terjatev tako, da za vsako terjatev, proti kateri je bil vložen ugovor, vnese:
  4. identifikacijske podatke o vlagatelju ugovora,
  5. podatke iz
  6. do
  7. točke petega odstavka
  8. člena tega zakona.
(2)Če je bil v skladu s petim odstavkom 62. členom tega zakona objavljen popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev, mora upravitelj v dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev vključiti tudi podatke in popravke podatkov o terjatvah, vsebovanih v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev.
(3)Dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev mora sodišče objaviti v treh delovnih dneh po prejemu seznama. 66. člen (ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev)
(1)Proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev lahko vloži ugovor:
  1. upnik, ki je pravočasno vložil ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, če upravitelj njegovega ugovora ni upošteval v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev po tretjem odstavku
  2. člena tega zakona,
  3. upnik, ki je pravočasno vložil ugovor o prerekanju terjatve: – če seznam ne vsebuje njegovega ugovora ali – če so podatki o tem ugovoru nepravilni.
(2)Ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev mora upnik vložiti v 15 dneh po objavi dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev. 67. člen (priznana in prerekana terjatev)
(1)Terjatev je priznana, če jo prizna upravitelj v skladu z
  1. členom tega zakona in je ne prereka nihče od upnikov v skladu s
  2. členom tega zakona.
(2)Terjatev je prerekana, če jo prereka upravitelj v skladu z
  1. členom tega zakona ali upnik v skladu s
  2. členom tega zakona.
(3)V stečajnem postopku velja za priznano tudi terjatev, ki je bila prerekana, ko se izpolnijo naslednji pogoji:
  1. pri prerekani terjatvi iz prvega odstavka
  2. člena ali iz prvega odstavka
  3. člena tega zakona: ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev obstoja terjatve,
  4. pri prerekani terjatvi iz prvega odstavka
  5. člena tega zakona: – ko poteče rok za vložitev tožbe iz drugega odstavka
  6. člena tega zakona, če ni nihče od tistih, ki so prerekali terjatev, v tem roku vložil tožbe, ali – ko postane pravnomočna sodna odločba, s katero je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja terjatve, zavrglo tožbo iz drugega odstavka
  7. člena tega zakona ali ustavilo postopek zaradi umika te tožbe.
  8. pri prerekani terjatvi iz prvega odstavka
  9. člena tega zakona: – ko poteče rok za prijavo udeležbe iz tretjega odstavka
  10. člena tega zakona, če nihče od tistih, ki so prerekali terjatev v tem roku ne prijavi udeležbe, ali – ko postane pravnomočna odločba, s katero je pristojni državni organ odločil, da ta terjatev obstaja.
  11. člen (verjetno izkazana terjatev)
(1)Verjetno izkazana je tista prerekana terjatev, za katero sodišče odloči, da je verjetno izkazana.
(2)Pri presoji, ali je terjatev verjetno izkazana, sodišče upošteva samo opis dejstev o obstoju terjatve v prijavi terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi tej prijavi, in
  1. če je terjatev prerekal upravitelj: opis dejstev o neobstoju terjatve v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev ali
  2. če je terjatev prerekal upnik: opis dejstev o neobstoju terjatve v ugovoru o prerekanju terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi temu ugovoru.
(3)Velja, in drugačna presoja ni dovoljena, da terjatev ni verjetno izkazana, če ima prijava terjatve pomanjkljivosti iz četrtega odstavka 60. člena tega zakona.
(4)Velja, in drugačna presoja ni dovoljena, da je terjatev verjetno izkazana:
  1. če je bilo o terjatvi odločeno z odločbo sodišča ali drugega državnega organa, ki je postala pravnomočna pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,
  2. če je terjatev ugotovljena v obračunu davka, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja davčni postopek,
  3. v drugih primerih: – če prijava terjatve nima pomanjkljivosti iz četrtega odstavka
  4. člena tega zakona in – niti osnovni seznam preizkušenih terjatev niti nobeden od pravočasnih ugovorov o prerekanju terjatve ne vsebuje opisa dejstev o neobstoju terjatve.
  5. člen (sklep o preizkusu terjatev)
(1)O preizkusu terjatev sodišče odloči zunaj naroka.
(2)Sodišče s sklepom o preizkusu terjatev odloči:
  1. o ugovorih proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev iz
  2. člena tega zakona in o zavrženju ugovorov iz devetega odstavka
  3. člena tega zakona,
  4. katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane,
  5. v postopku prisilne poravnave tudi, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane,
  6. v stečajnem postopku tudi o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve.
(3)V izreku sklepa o preizkusu terjatev sodišče svoje odločitve iz
  1. do
  2. točke prvega odstavka tega člena oblikuje tako, da navede končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izreka tega sklepa.
(4)Sodišče mora:
  1. sprejeti sklep o preizkusu terjatev in o tem obvestiti upravitelja v teh rokih: – če je bil v skladu s prvim odstavkom
  2. člena tega zakona objavljen dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev in je bil proti temu seznamu vložen ugovor, v postopku prisilne poravnave v treh delovnih dneh in v stečajnem postopku v 15 dneh od poteka roka za ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, – če je bil v skladu s prvim odstavkom
  3. člena tega zakona objavljen dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev in proti temu seznamu ni bil vložen noben ugovor, v treh delovnih dneh od poteka roka za ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, – če proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ni nihče vložil niti ugovora iz prvega odstavka
  4. člena tega zakona niti ugovora o prerekanju terjatev iz
  5. člena tega zakona, v treh delovnih dneh od poteka rokov za ta ugovor, ter
  6. v treh delovnih dneh po dnevu, ko mu upravitelj predloži končni seznam preizkušenih terjatev, objaviti sklep o preizkusu terjatev in končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izreka tega sklepa.
(5)V stečajnem postopku mora sodišče odločiti, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane samo, če upniki zahtevajo oblikovanje upniškega odbora v skladu s prvim odstavkom 82. člena tega zakona.
(6)O tem, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane, v stečajnem postopku sodišče odloči:
  1. če je vložena zahteva za oblikovanje upniškega odbora iz
  2. točke prvega odstavka
  3. člena tega zakona: s sklepom o preizkusu terjatev v roku iz
  4. točke četrtega odstavka tega člena,
  5. če je vložena zahteva za oblikovanje upniškega odbora iz
  6. točke prvega odstavka
  7. člena tega zakona: z dopolnilnim sklepom o preizkusu terjatev, ki ga mora objaviti hkrati z objavo poziva upnikom iz tretjega odstavka
  8. člena tega zakona.
  9. člen (končni seznam preizkušenih terjatev)
(1)Upravitelj mora v treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz
  1. točke četrtega odstavka
  2. člena tega zakona sodišču predložiti končni seznam preizkušenih terjatev v skladu z odločitvijo sodišča iz drugega odstavka
  3. člena tega zakona.
(2)Končni seznam preizkušenih terjatev mora za vsako terjatev vsebovati podatke iz
  1. do
  2. točke četrtega odstavka
  3. člena tega zakona, če je bila terjatev prerekana, pa tudi:
  4. odločitev sodišča o tem, ali je terjatev verjetno izkazana,
  5. podatke o osebah, ki so prerekale terjatev, in sicer: – če je terjatev prerekal upravitelj: navedbo, da je terjatev prerekal upravitelj, – če je terjatev prerekal drug upnik: identifikacijske podatke o vlagatelju ugovora,
  6. prerekani znesek terjatve ali podatek, da je terjatev prerekana v celoti,
  7. v stečajnem postopku tudi: kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve.
  8. člen (poznejši preizkus terjatev)
(1)O pravočasno prijavljenih terjatvah iz tretjega ali četrtega odstavka 59. člena tega zakona, ki niso bile vključene v osnovni seznam preizkušenih terjatev, se mora upravitelj izreči tako, da sodišču predloži seznam teh terjatev (v nadaljnjem besedilu: dodatni seznam preizkušenih terjatev).
(2)Za preizkus terjatev iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 61. do 70. člen tega zakona.
(3)Pri smiselni uporabi določb tega zakona iz drugega odstavka tega člena se namesto pojma »seznam preizkušenih terjatev« uporablja pojem »dodatni seznam preizkušenih terjatev«.
  1. člen (posodabljanje končnega seznama preizkušenih terjatev) Upravitelj mora v stečajnem postopku ob vsaki izdelavi načrta razdelitve posodobiti končni seznam preizkušenih terjatev tako, da:
  2. dopolni podatke o prerekanih terjatvah s podatki o začetku in izidu postopkov iz
  3. točke drugega odstavka
  4. člena tega zakona in
  5. v primeru iz prvega odstavka
  6. člena tega zakona: dopolni ta seznam s podatki o terjatvah, vključenih v končni dodatni seznam preizkušenih terjatev. Pododdelek 3.4.3: Delež glasovalnih pravic upnika
  7. člen (terjatve upnika za izračun deleža njegovih glasovalnih pravic)
(1)Če se upravičenje opraviti procesno dejanje v postopku zaradi insolventnosti presoja glede na delež glasovalnih pravic upnika, se pri izračunu tega deleža upošteva skupni znesek vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev upnika po stanju ob začetku tega postopka.
(2)Kot znesek terjatve se po prvem odstavku tega člena upoštevajo:
  1. znesek glavnice terjatve,
  2. kapitalizirani znesek obresti, če jih upnik uveljavlja v skladu z
  3. točko drugega odstavka
  4. člena tega zakona in
  5. znesek stroškov, če jih upnik uveljavlja v skladu s
  6. točko drugega odstavka
  7. člena tega zakona.
(3)V stečajnem postopku se od zneska terjatev iz drugega odstavka tega člena odšteje znesek terjatev po stanju ob začetku tega postopka, glede katerih je prenehala upnikova pravica do plačila v tem postopku. 74. člen (osnova za izračun deleža glasovalnih pr

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.