Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika, stran 3257.

Na podlagi

člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 57/12, 109/12) in
člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na
redni seji dne
2014 sprejel O D L O K o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika
UVODNE DOLOČBE
člen (sprejem odloka) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del.
člen (vsebina in oblika OPN)

(1)OPN obsega tekstualni in grafični del ter priloge. Izdelan je v digitalni in analogni obliki.

(2)Tekstualni del OPN vsebuje naslednja poglavja: – uvodne določbe, – strateški del: izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, zasnova prostorskega razvoja občine in usmeritve za prostorski razvoj občine, zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, usmeritve za razvoj v krajini in usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev, – izvedbeni del: splošni prostorski izvedbeni pogoji, prostorski izvedbeni pogoji glede na namensko rabo in posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora, – končne določbe, – priloga 1: Preglednica dopustnosti pomožnih objektov, ograj, podpornih zidov, urbane opreme, objektov za oglaševanje, spominskih obeležij ter telekomunikacijskih objektov in naprav glede na podrobnejšo namensko rabo prostora, – priloga 2: Posebni prostorski izvedbeni pogoji (PPIP) za posamezne enote urejanja prostora, – priloga 3: Usmeritve za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN).

(3)Grafični del OPN vsebuje grafične prikaze na državnih geodetskih podlogah, in sicer: – strateški del: – Zasnova prostorskega razvoja (karta1), – Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Zasnova prometne infrastrukture (karta 2.1), – Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Zasnova komunalne in energetske infrastrukture (karta 2.2), – Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ter prikaz okvirnih območij naselij vključno z območji razpršene gradnje in prikazi območij razpršene poselitve (karta 3), – Usmeritve za določitev namenske rabe in razvoj v krajini (karta 4), – izvedbeni del: – Pregledna karta Občine Vrhnika z razdelitvijo na liste, – Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture, – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, – Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, – Prostorsko ureditveni pogoji za območje Mokrice (VR_2107, VR_1311, VR_1674), – Ureditvena situacija zemljiške parcele 1820/1, k.o. Vrhnika.

(4)Priloge OPN: – izvleček iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije, – prikaz stanja prostora, – strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN, – smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, – obrazložitev in utemeljitev OPN, – povzetek za javnost, – okoljsko poročilo.

STRATEŠKI DEL OPN VRHNIKA 2.1 Vsebina strateškega dela OPN Vrhnika
člen (vsebina strateškega dela) Strateški del OPN podaja strateške usmeritve za razvoj poselitve, infrastrukture in krajine. Je temeljni okvir za koordinacijo razvojnih in varstvenih potreb občine ter podlaga za usmerjanje zasebnih pobud in interesov v smeri uresničevanja sprejetih ciljev in zasnov. Strateški del je tudi podlaga za pripravo izvedbenega dela OPN ter občinskih podrobnih prostorskih načrtov (v nadaljnjem besedilu: OPPN). 2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
člen (izhodišča prostorskega razvoja občine)

(1)Občina je v letu 2006 sprejela Strategijo razvoja Občine Vrhnika za obdobje 2006–2020 (v nadaljnjem besedilu: Strategija), ki opredeljuje občinsko razvojno vizijo in vsebuje načrt za njeno uresničitev, s poudarkom na uresničevanju ciljev in strategij iz gospodarskega, družbenega in okoljskega vidika. Strategija opredeljuje naslednje temeljne cilje razvoja Občine Vrhnika: – 1 Vrhnika – medobčinsko središče, – 2 Umirjen razvoj, – 3 Kvaliteten prostor in bivanje, – 4 Razpoznavnost in povezovanje v regionalnem okolju.

(2)Strateški del OPN dopolnjuje in konkretizira temeljne cilje Strategije na področju urejanja prostora.

(3)Prostorski razvoj Občine Vrhnika bo sledil načelom trajnostnega razvoja, kakor izhaja iz temeljnih dokumentov Evropske unije (ESDP), Sveta Evrope (CEMAT, Ljubljanska deklaracija) in drugih (Habitat, Natura 2000, Ramsarska in Aarhurška konvencija). To pa predvsem pomeni zagotavljanje izenačevanja prostorskih možnosti za ekonomski in socialni razvoj znotraj celotne občine, oblikovanje policentrične zasnove poselitve, varovanje naravnih virov in njihovo trajnostno izkoriščanje, ustrezna raba prostora in ohranjanje lokalne identitete.

(4)Pri opredeljevanju razvojnih usmeritev prostorskega razvoja je temeljno vodilo, da je prostor omejena dobrina, ki terja skrbno usklajevanje javnih koristi in zasebnih interesov ter dolgoročno naravnano prostorsko načrtovanje. 5. člen (Vrhnika – medobčinsko središče)

(1)Mesto Vrhnika je v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije opredeljeno kot medobčinsko središče. Medobčinska središča po Strategiji prostorskega razvoja Slovenije zagotavljajo enakomeren dostop do različnih gospodarskih in družbenih dejavnosti. Njihovo gravitacijsko območje lahko zajema območja več lokalnih skupnosti. V tovrstnih središčih se skrbi za zadostno ponudbo stanovanj, delovnih mest in raznovrstnih dejavnosti ter za ustrezno infrastrukturno opremo. V skladu z omrežjem središč se razvija omrežje družbene infrastrukture, kot so šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in druge javne službe. Za razvoj učinkovitega mesta je pomembno zagotavljanje ustreznega razmerja v rabi zemljišč in objektov, kjer je treba stremeti k uravnoteženemu prepletu raznovrstnih funkcij in raznih dejavnosti.

(2)Mesto Vrhnika bo kot pomembno medobčinsko središče z nadaljnjim prostorskim razvojem in zagotavljanjem ustrezne stanovanjske ponudbe, delovnih mest in družbenih dejavnosti krepilo svoj medobčinski položaj. Občina Vrhnika na podlagi tega načrtuje razvoj srednje šole na Vrhniki, razvoj in krepitev upravnega središča, ureditev prometne infrastrukture, razvoj proizvodno obrtne in servisne cone Sinja Gorica in pripravo projektov s sosednjimi občinami.

člen (kvaliteten prostor in bivanje) Občina Vrhnika bo ohranjala in načrtovala kakovostno bivalno okolje ter kvaliteten prostor. Kakovostno bivalno okolje bo krepila z ustrezno zasnovanimi bivalnimi objekti, dobro dostopnostjo vseh vrst infrastrukture, z dostopnostjo do urejenih zelenih površin ter celovitim ohranjanjem kvalitete stanja okolja, kar vključuje zmanjšanje onesnaženja zraka, zmanjšanje hrupa, dolgoročno in celovito zavarovanje pitne vode pred onesnaženjem ter racionaliziranje porabe, zmanjševanje nevarnosti poplav, zmanjšanje onesnaženja tekočih in stoječih voda, okolju prijazno ravnanje z odpadki.
člen (stanje, značilnosti in težnje)

(1)Vrhnika je ena izmed občin Ljubljanske urbane regije, leži v osrednji Sloveniji, na stiku med krasom, Ljubljanskim barjem in Polhograjskim hribovjem, kar ji daje svojevrsten pečat. Območje celotne občine se kot pristop k urbanističnemu urejanju razvija in deli na dve značilni območji: območje mesta Vrhnika z okoliškimi naselji (območje urbanističnega načrta) in ostala okoliška naselja, po večini vaškega značaja ali kvalitetnega vzorca razpršene poselitve. V občini živi 16.390 prebivalcev (po podatkih Občine Vrhnika, pridobljenih 2. 1. 2014), od tega jih 8.319 (po podatkih SURS, stanje na dan 2. 1. 2014) živi v mestu Vrhnika. Število prebivalstva zadnjih 10 let stalno raste, najbolj v Bistri, Bevkah, Podlipi, Verdu in Zaplani.

(2)Vrhnika ima slabih 9 % (natančneje 8,9 %) površine plansko namenjene razvoju poselitve, proizvodnje, centralnih dejavnosti ter mestnih zelenih in rekreacijskih površin. Analize poselitve kažejo, da je velik del teh površin še neizkoriščen. Po ocenah možnosti razvoja poselitve znotraj obstoječih ureditvenih območij naselij, imajo naselja na Vrhniki neizkoriščen prostorski potencial, ki bi lahko zadovoljil potrebe slabih 6.000 novih prebivalcev.

(3)Zaradi stalnega večanja števila prebivalcev, javna infrastruktura komaj še zadovoljivo krije vse potrebe znotraj celotnega območja občine. To drži za vsa področja komunalne in prometne infrastrukture, šolstva, zdravstva, uprave, športa in delno tudi energetike. Edino na področju kulture Vrhnika izstopa v odnosu do drugih mest primerljive velikosti.

(4)Vrhnika se v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije razvija policentrično. Na območju občine se nekatera naselja razvijajo v smeri oblikovanja lokalnih centrov, ki z dopolnjeno infrastrukturo krijejo potrebe sosednjih območij. Gospodarstvo je panoga, ki je Vrhniški prostor v preteklosti močno zaznamovala, v zadnjih obdobjih pa je bila deležna nekaterih večjih sprememb, predvsem na račun prestrukturiranja večjih industrij in razvoja večjega števila malih gospodarstev. Vrhnika ima interes razvoja na področju gospodarstva, za kar po obstoječih prostorskih aktih namenja velik del prostora v okolici Sinje Gorice, razvoj pa bo podkrepila še načrtovana obvoznica z novim avtocestnim priključkom. Enega izmed poslovnih izzivov predstavlja razvoj turizma kot gospodarske panoge, saj ima Vrhnika poleg močno razvitih kulturnih ustanov tudi izvrstne prostorske danosti, ki so dobra podlaga za kvaliteten razvoj rekreacijskih in turističnih kapacitet, prepoznavnih na nacionalnem nivoju.

(5)Infrastruktura in gospodarski razvoj potekata usklajeno z razvojem poselitve. Najbolj intenzivno poseljeni del občine je Vrhnika s funkcionalno povezanimi naselji Verd, Mirke, Sinja Gorica in Stara Vrhnika. Načrtovana obvoznica z novim avtocestnim priključkom bo proces urbanizacije in pritiske investitorjev na poselitev gotovo še povečala. Urbanizacija in zgoščanje prebivalstva ustvarja potrebe po razvoju javne infrastrukture in po novih, v sistem povezanih odprtih površinah.

(6)Prometna infrastruktura je zaradi tranzitne lege Vrhnike pod vse večjim pritiskom. Z razvojem infrastrukture in izvedbo načrtovane obvoznice z novim avtocestnim priključkom se bo zmanjšala prometna obremenitev središča Vrhnike, s tem se bo ponudila Vrhniki priložnost za obnovo, ki bo lahko mesto približala nemotoriziranim prebivalcem.

(7)Hribovita območja in nekatere ravninske dele med naselji zaznamuje razpršenost gradnje in poselitve. Razpršena gradnja je posledica neustrezno umeščenih gradenj in povzroča različne probleme, kot so neracionalna izraba prostora, nezadostna opremljenost, vizualna degradacija ali nevarnost erozije ter onesnaženja vodnih virov. Razpršenost gradnje je v prostoru ena najočitnejših nevarnosti in ovira za usklajen prostorski razvoj. Problem razpršene gradnje dopolnjuje tudi problem gradnje izven poselitvenih območij. Tovrstni problemi so zaznani na Zaplani, Lesnem Brdu in Drenovem Griču in povzročajo degradacijo kvalitetne obstoječe kulturne krajine. Avtohtona razpršena poselitev, ki je običajno vezana na kmetijsko dejavnost, pozitivno prispeva h kvalitetni krajinski sliki, sestavlja kulturno krajino in omogoča razvoj krajine. Zato se območja kvalitetne razpršene poselitve varuje.

(8)Vrhnika ima ugodna izhodišča za razvoj iz več vidikov. S svojo geografsko lego v neposredni bližini glavnega mesta, s svojo kulturno dediščinsko zapuščino in naravnimi danostmi je dobro prepoznavna na regionalnem in nacionalnem nivoju. Z vidika razvoja prostora ima še neizkoriščene kapacitete, z vidika gospodarskega razvoja se ji odpirajo nekatere nove možnosti. Za usklajen prostorski razvoj je pomembno, da občina ob velikih prostorskih možnostih in ob intenzivnemu razvoju, skrbi tudi za skrbno ohranjanje in varstvo svojega naravnega in prostorskega potenciala.

člen (cilji prostorskega razvoja občine) Strateški cilji prostorskega razvoja občine so: – policentrični razvoj, z razvojem Vrhnike kot medobčinskim središčem ter z razvojem lokalnih centrov, kar bo okrepilo povezovanje tudi na regionalnem nivoju; – prednostno usmerjanje poselitve v obstoječa ureditvena območja naselij, kjer so še neizkoriščene prostorske kapacitete; – umirjanje razvoja na področju stanovanjske gradnje, z določitvijo faznosti izvajanja stanovanjskih novogradenj ter ustreznih gostot in izrab; – zagotavljanje bivanja domačega prebivalstva in prirastka le tega tudi z dopolnjevanjem obstoječih naselij z eno- ali dvostanovanjsko gradnjo, ob upoštevanju omejitev glede na urbanistične, prostorske in okoljske dejavnike; – ohranjanje in načrtovanje kakovostnega bivalnega okolja, kar pomeni ustrezno zasnovane bivalne objekte, dobro dostopnost do vseh vrst infrastrukture, dostopne in urejene zelene površine ter ohranjanje oziroma izboljšanje kvalitete stanja okolja; – razvoj gospodarstva, s tem da se dejavnosti prednostno usmerjajo v za to dejavnost predvidene gospodarske cone in načrtovana gradnja obvoznice z novim avtocestnim priključkom. Sprejemljive so dejavnosti, ki ne preobremenjujejo energetske in prometne infrastrukture, so okoljsko sprejemljive, imajo gabarite objektov, ki so skladne z merilom naselja in ki prispevajo k zaposlitvi lokalnega prebivalstva; – varstvo naravnih virov in njihovo trajnostno izkoriščanje; – sanacija območij razpršene gradnje; – dopolnjevanje in urejanje zelenih in športno rekreacijskih površin ter krajine. 2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine
člen (temeljne usmeritve prostorskega razvoja)

(1)Občina Vrhnika se bo razvijala umirjeno. Umirjen razvoj naj bi zagotavljal zaposlovanje in bivanje domačemu prebivalstvu in prirastku le-tega prebivalstva ter držal povprečje nekaj nad razvojnim povprečjem v Republiki Sloveniji, s poudarkom na izboljšavah kakovosti življenja, sociale, prostora, družbenih dejavnosti, komunalnih dejavnosti itd. Občina bo z umirjenim razvojem sledila načelom trajnostnega razvoja, vključno z uspešnim in vitalnim gospodarstvom, turizmom in kmetijstvom.

(2)Zatečeno stanje, ki na podlagi že opredeljenih, a še nepozidanih stavbnih zemljišč omogoča zelo hitro rast števila stanovanj, predstavlja nevarnost, da bo prihajalo do zaostajanja razvoja javne infrastrukture glede na priseljevanje in s tem nevarnost, da se Vrhnika razvije v smeri spalnega naselja. Zato bo občina v kontekstu umirjanja razvoja omejila možnosti zapolnjevanj obstoječih planskih stavbnih površin in s tem upočasnila stanovanjsko gradnjo. Omejevanje bo potekalo na dva načina: – opredelila se bo faznost izvajanja stanovanjskih novogradenj, – na območjih, za katera prostorski izvedbeni akti še niso sprejeti, se bo z določitvijo nižjih izrab in gostot omejilo število načrtovanih stanovanjskih enot.

(3)V okviru faznosti se bodo v prvi fazi razvijala območja, za katera so prostorski izvedbeni akti (ZN, OLN, OPPN idr.) že sprejeti oziroma se že pripravljajo. V drugi fazi se bo razvijala stanovanjska gradnja v območjih, ki so že plansko opredeljena kot stavbna zemljišča, nimajo pa še sprejetih OPPN. Količino predvidenih stanovanjskih enot, zgrajenih v drugi fazi, se bo omejilo glede na možnosti sočasnega razvoja (družbene in ostale) infrastrukture. V zadnji, časovno najbolj oddaljeni fazi, se bodo preučile potrebe in možnosti po opredelitvi novih razvojnih površin za stanovanjsko gradnjo, centralne ali gospodarske dejavnosti v območjih med obstoječo poselitvijo in predvidenim severnim delom obvoznice.

(4)Mimo umirjenega razvoja stanovanjske gradnje bo občina poskrbela za razvoj gospodarstva, ki bo zagotavljalo dolgoročno izboljšanje blagostanja, dvignilo kakovost dela in konkurenčnost v regiji. Gospodarske dejavnosti se bodo prednostno usmerjale v za to dejavnost predvidene gospodarske cone.

(5)Bivanje domačega prebivalstva in prirastka le-tega prebivalstva se bo omogočilo z dopolnjevanjem obstoječih naselij z eno- ali dvostanovanjsko gradnjo. Pri določanju velikosti in lege zemljišč, na katerih bo omogočeno dopolnjevanje naselij, bodo upoštevani omejitveni dejavniki glede na urbanistične, prostorske in okoljske dejavnike. Pri dopolnjevanju strnjenih naselij bo s podrobnimi določili onemogočeno vsakršno širjenje razpršene gradnje ali oblikovno in prostorsko neprimerne novogradnje. Za nekatere hribovite predele občine je značilna tudi obstoječa razpršena poselitev, vezana na kmetijsko dejavnost. Kot taka sooblikuje značilno kulturno krajino in se zato varuje kot razpršen vzorec poselitve.

(6)Občina bo ohranjala in načrtovala kakovostno bivalno okolje. Kakovostno bivalno okolje pomeni ustrezno zasnovane bivalne objekte, dobro dostopnost vseh vrst infrastrukture, dostopne in urejene zelene površine ter celovito ohranjanje kvalitete stanja okolja (zmanjšanje onesnaženja zraka, zmanjšanje hrupa, dolgoročno in celovito zavarovanje pitne vode pred onesnaženjem in racionaliziranje porabe, zmanjševanje nevarnosti poplav, zmanjšanje onesnaženja tekočih in stoječih voda, okolju prijazno ravnanje z odpadki). Dobra dostopnost infrastrukture pomeni v povprečju manj kot 300 m zračne razdalje do javnih površin in javnega prevoza za več kot 80 % prebivalcev mesta, ustrezno načrtovano število parkirišč ter družbenih in centralnih dejavnosti. Standardi za dobro dostopne zelene površine določajo 18 m2 zelenih površin na prebivalca ali 15 m2 uporabnih zelenih površin na prebivalca. Dobra dostopnost zelenih površin pomeni največ 500 m oddaljenost od stanovanj.

(7)Občina bo postala prepoznavna po spoštljivem odnosu do naravne in kulturne dediščine. Prevzela bo pobudo pri skupnem razvoju in varstvu naravnih in kulturnih vrednot občine kot ključnih prvin prepoznavnosti občine. Občina bo upoštevala omejitve, pomembne za razpoznavnost in kvaliteto prostora. Posegi v naravo, ki vključujejo gradnje, se bodo načrtovati in izvajati v skladu z ohranjanjem narave. Pri načrtovanju poseganja v prostor se izbere tisto odločitev, ki bo ob približno enakih učinkih izpolnjevala merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo, in ki v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave. 10. člen (zasnova prostorskega razvoja)

(1)Zasnova prostorskega razvoja je razvidna s karte št. 1 in karte št. 3.

(2)Občina se razvija policentrično. Občinsko središče Vrhnika se razvija kot medobčinsko središče, ki je funkcionalno povezano z naselji Verd, Mirke, Stara Vrhnika in Sinja Gorica, ter s svojimi kapacitetami javne infrastrukture krije tudi lokalne potrebe teh naselij.

(3)Naselja Drenov Grič, Bevke in Podlipa se razvija kot lokalna središča.

(4)Ostala naselja v občini so Bistra, Blatna Brezovica, Jamnik, Jerinov Grič, Lesno Brdo, Mala Ligojna, Marinčev Grič, Mirke, Mizni Dol, Prezid, Sinja Gorica, Stara Vrhnika, Strmca, Velika Ligojna, Verd, Trčkov Grič, Zaplana in Smrečje.

(5)Na področju javne infrastrukture se skladno z razvojem poselitve krepi: – šolstvo in uprava na Vrhniki, – oskrba in storitev v sklopu poslovno-obrtnih con Sinja Gorica in Pod Hruševco, industrijske cone Sinja Gorica ter obrtno-komunalne cone Tojnice, – oskrba in storitev v krajih Verd, Stara Vrhnika, Podlipa, Drenov Grič in Bevke.

(6)Območje naselja Vrhnika skupaj s funkcionalno povezanimi naselji Verd, Mirke in Sinja Gorica se ureja z urbanističnim načrtom.

(7)Turizem in rekreacija se razvijata na Vrhniki, na območju Ljubljanskega barja, ob vodotokih in kraških izvirih južno od Verda, v Bistri, v Močilniku, v Podlipski dolini in na Zaplani.

(8)Na območju Vrhnike so predvidene nekatere ključne novogradnje: – industrijska cona Sinja Gorica, – proizvodno-obrtno-komunalna cona Tojnice, – stanovanjska gradnja, – obvoznica z novim avtocestnim priključkom, – upravni center.

(9)Predvidena je širitev kamnoloma Lesno Brdo.

(10)Na območju občine so predvidene nekatere prenove: – prenova območja Tržaške ceste po izgradnji obvoznice z novim avtocestnim priključkom, – prenova lokalnega turističnega centra Ulovka, – prenova proizvodnih območij. 11. člen (zasnova prometne infrastrukture)

(1)Zasnova prometne infrastrukture je razvidna s karte št. 2.1.

(2)Cestni promet: – načrtuje se izboljšanje navezovanja AC Ljubljana–Koper na okoliške izvore prometa (smer Logatec, Borovnica, kamnolom Verd) z ureditvijo novega avtocestnega priključka ter severne in južne obvoznice za mesto Vrhnika. Novi obvozni cesti bosta kategorizirani kot regionalni cesti in bosta v veliki meri spremenili prometni režim v centru mesta Vrhnika in naselju Verd; – od kamnoloma Verd do regionalne ceste proti Borovnici v Verdu se spelje novo traso lokalne ceste za tovorni promet. S tem se tovorni promet iz kamnoloma spelje na avtocesto preko južnega dela obvoznice ter se izogne prečkanju naselij Verd in Vrhnika; – na celotnem območju občine, še posebno pa v območju mesta Vrhnika in v naseljih, ki se nanjo neposredno navezujejo, se obstoječo cestno infrastrukturo rekonstruira, preoblikuje križišča, odpravi zožitve ali izvede druge ukrepe, ki bodo skrajšali potovalne poti, zagotovi bolj tekoči promet in posledično doprinese h kakovostnejšemu bivalnemu okolju z zmanjšanjem emisij iz prometa ter večji varnosti v prometu.

(3)Peš promet: – načrtuje se drugačno zasnovo starega mestnega jedra. Staro cesto se uredi kot cono za pešce; – glede na funkcijo in razporeditev mestnih četrti se načrtuje primarne peš povezave, še posebej šolske poti in mrežo peš poti v in med rekreacijskimi območji Sv. Trojice in Tičnice, Močilnika, Retovja ter obrežnim pasom Ljubljanice, vse do bajerjev in ribiškega doma v Sinji Gorici; – do izgradnje železniške proge Ljubljana–Vrhnika se na trasi bivše železniške proge uredi peš in kolesarsko pot iz centra Vrhnike do Lesnega Brda.

(4)Kolesarski promet: – uredi se kolesarsko omrežje, ki vključuje državno kolesarsko stezo skozi Vrhniko, kolesarsko vpadnico po bivši železniški progi, dopolnitev mestnega omrežja kolesarskih stez in poti v območju urbanističnega načrta ter kolesarske povezave med središčem mesta Vrhnika z naselji v okolici.

(5)Mirujoči promet: – ob obstoječih in načrtovanih avtobusnih in železniških postajah se uredijo javna parkirišča po principu »parkiraj in se pelji«; – v obstoječih soseskah večstanovanjskih objektov se problematiko umestitve mirujočega prometa v neposredno bližino objektov rešuje z izgradnjo dodatnih parkirišč ali garažnih objektov; – površine javnih parkirišč se načrtuje na robnem območju ožjega mestnega središča Vrhnike; – parkirišča za težka tovorna in komunalna vozila ter za gradbeno in drugo mehanizacijo se uredijo na območjih industrijskih in gospodarskih con. Prednostno se umeščajo v cone, ki imajo zagotovljen neposreden dostop do avtocestnega priključka oziroma njihova pot ne poteka skozi naselja; – primerno število parkirnih mest se zagotovi znotraj območij novih stanovanjskih sosesk.

(6)Železniški in avtobusni javni promet: – načrtuje se regionalna železniška proga za javni potniški promet, ki bo Vrhniko povezala z Logom, Dragomerjem, Brezovico in Ljubljano; – na Vrhniki se uredi centralna potniška postaja, ki bo namenjena tako za obstoječi medkrajevni in načrtovani lokalni javni avtobusni potniški promet kot regionalni železniški potniški promet.

(7)Zračni promet: – načrtuje se vzletišče na področju med Hruševco in Ligojno za potrebe športa in Slovenske vojske. Vzletišče naj se umesti izven območij z naravovarstvenim statusom; – na območju mesta Vrhnika se predvidi prostor za heliport.

(8)Vodni promet: – načrtuje se rekreativno - turistično vodno pot po Ljubljanici. Uredita se dve pristanišči, eno se namesti v športno rekreacijsko območje v središču Vrhnike in drugo ob obstoječih rekreacijskih površinah pri ribnikih v Sinji Gorici. 12. člen (zasnova komunalne in energetske infrastrukture)

(1)Zasnova komunalne in energetske infrastrukture je razvidna s karte št. 2.2.

(2)Vodovodno omrežje:

Vodni viri za centralni vodovodni sistem: Borovniški vršaj v Občini Borovnica, dodatni vir Bevke, rezervni vodni vir v dolini Prušnice v Občini Borovnica.
Vodni viri za lokalne vodovodne sisteme: Pokojišče, Staje–Gačnik na Zaplani, Mala in Velika Ligojna, Podlipa.
Centralni vodovodni sistem: omrežje z vodohrani in črpališči za oskrbo Vrhnike, Verda, Sinje Gorice, Blatne Brezovice, Bevk, Drenovega Griča in Zaplane v Občini Vrhnika ter Loga, Dragomera, Borovnice, Laz in Brega v sosednjih občinah.
Lokalni vodovodni sistem v upravljanju KPV: Pokojišče, Mala in Velika Ligojna.
Lokalni vodni viri, ki niso v upravljanju KPV: Podlipa, Smrečje.
Potrebna sanacija omrežja (izgube na omrežju zaradi dotrajanosti omrežja, značilnosti barjanskih tal, zastarelosti in tehnične neustreznosti cevovodov) in zagotavljanje oskrbe višinskih con. Zamenjava salonitnih vodovodov s cevmi iz ustreznejših materialov in zagotovitev potrebne pretočnosti sistema predvsem v smeri Verd–Sinja Gorica.
Kvalitetna oskrba višinskih con.

(3)Kanalizacijsko omrežje:

Izvedba programa Čista Ljubljanica – kanalizacija, ki zajema: – izgradnjo CČN Vrhnika, – izgradnjo in dograditev kanalizacijskega sistema aglomeracije Vrhnika, kar zajema kanale na Vrhniki, Stari Vrhniki, Verdu in delu Sinje Gorice.
Izgradnja kanalizacije v ostalih predelih občine v skladu s sprejetim operativnim programom: – Drenov Grič–Lesno Brdo, – Bevke, – Blatna Brezovica, – Sinja Gorica.
Obnova dotrajanih kanalov v mestu Vrhnika z dosedanjim ločevanjem padavinske in sanitarne vode.
Na Zaplani, v Smrečju in na Pokojišču se spodbuja opremljanje z individualnimi sistemi čiščenja odpadne vode.

(4)Odpadki:

Izgradnja zbirnega centra na Tojnicah.
Izgradnja dodatnih ekoloških otokov (zbiralnic) v skladu z razvojem naselij in novimi nastalimi potrebami.
Možna lokacija kompostarne za biorazgradljive odpadke v Ligojni na območju bivših hlevov IUV.
Komunalna cona Tojnice: – center za ravnanje z odpadki (sprejem in priprava odpadkov za nadaljnjo obdelavo), – Kemis – sprejem in obdelava nevarnih odpadkov.

(5)Plinovodno omrežje:

Širitev distribucijskega plinovodnega omrežja na pretežni del že poseljenega območja Vrhnike (Janezova vas, Lošca –
faza, zahodni del Vrhnike–Vas, jugozahodni del Vrhnike, Verd, Mirke, Stara Vrhnika – nadaljnje faze).
Širitev plinovodnega omrežja na vsa območja kompleksnih novogradenj (Vrtnarija, IC Sinja Gorica, Vas).
Širitev plinovodnega omrežja v mestu Vrhnika, v Sinji Gorici, na Stari Vrhniki in Verdu.
Dolgoročno potencialna območja za širitev distribucijskega plinovodnega omrežja Drenov Grič.

(6)Elektroenergetsko omrežje:

RTP Vrhnika s priključnim 110 kV daljnovodom.
Prenosno elektroenergetsko (daljnovodno) omrežje 220 kV Kleče–Divača.
Distribucijsko elektroenergetsko (daljnovodno) omrežje 110 kV Kleče–Logatec (dva daljnovoda).
Distribucijsko elektroenergetsko omrežje 20 kV s pripadajočimi transformatorskimi postajami.
Dolgoročno pokablitev 20 kV distribucijskih elektroenergetskih vodov v gosto naseljenih območjih (Vrhnika).

(7)Omrežje javne razsvetljave:

Javno razsvetljavo se predvidi znotraj naselij na območjih javnega pomena.
Pri širitvi, obnovi in novogradnjah javne razsvetljave je treba upoštevati področne predpise.
Večje širitve obstoječe javne razsvetljave in vse novogradnje javne razsvetljave se izvaja po načrtu javne razsvetljave.

(8)Elektronske komunikacije: Izgradnja širokopasovnega optičnega omrežja in povezav na celotnem območju občine.

(9)Pokopališča: Obstoječi sistem pokopališč na območju občine, ki je razdeljen na centralno pokopališče Vrhnika in več manjših pokopališč po krajevnih skupnostih. Predvidi se potrebno širitev za centralnega pokopališča Vrhnika. 13. člen (zasnova družbene infrastrukture)

(1)K družbeni infrastrukturi spadajo vzgoja in izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, šport, kultura, javna uprava in verski objekti. Družbena infrastruktura pa poleg naštetih vključuje še druge dejavnosti centralnih značajev (trgovine, gostinske lokale, turistične centre ipd). Omrežja družbene infrastrukture je treba stalno preverjati in jih dopolnjevati glede na aktualne potrebe, demografske spremembe ter predvidene nove razvojne projekte.

(2)Vrhnika se razvija kot pomembno regionalno, upravno in kulturno središče, kar pomeni povečevanje števila prebivalcev in s tem povečevanje potreb po dopolnjevanju in krepitvi družbene infrastrukture. Na področju vzgojno- izobraževalnih ustanov bo potrebna krepitev obstoječih in načrtovanje novih objektov vzgoje in izobraževanja. Glede na predvidevanja je v območjih obstoječih OPPN za stanovanja do leta 2015 pričakovati čez 3000 novih prebivalcev. Glede na to je predvidena izgradnja vrtcev, osnovne šole in po potrebi tudi srednje šole.

(3)Na področju družbenih dejavnosti in kulture je stanje na Vrhniki dobro. Od obstoječih objektov, kjer se odvija družbeno kulturni program, je predvidena posodobitev Cankarjeve knjižnice Vrhnika. V novem poselitvenem območju, ki zajema od 1000 do 3000 prebivalcev, je treba zagotoviti lokacijo za družbeni center (npr. klubski center, študijska soba, prostori za ljubiteljske dejavnosti, manjša dvorana, center ustvarjalnosti mladih). Lokacijo družbenega centra se določi znotraj radia relativno dobre dostopnosti.

(4)Zdravstveno in socialno varstvo na Vrhniki je dobro organizirano in trenutno ni zaznati večjih potreb. Glede na demografske napovedi je moč pričakovati izrazito staranje prebivalstva. Treba je zagotoviti večje število lekarn, vsaj na 3000 novih prebivalcev. Dolgoročno se predvidi lokacijo novega doma za starejše občane in sočasno načrtovati tudi druge oblike nege starejših občanov (nega na domu, oskrbovana stanovanja).

(5)Športna in otroška igrišča se v okviru novih poselitvenih območij, predvsem večstanovanjskih zgradb, opredeli v okviru odprtih stanovanjskih površin. Javnih otroških igrišč v obstoječih poselitvenih območjih primanjkuje. Vsako novo sosedstvo mora vključevati urejeno otroško igrišče z vsaj enim kompleksnim igralom in z za igro oblikovanim ožjim okoliškim prostorom. Igrišče mora biti locirano vsaj v razdalji 100 m od vhodov v večstanovanjske stavbe. Športna igrišča so lahko del odprtih površin med večstanovanjskimi stavbami v soseskah. Športna igrišča so lahko del večjih športnih centrov. Ti so lahko locirani ob šolah, vendar morajo biti javni. 14. člen (zasnova zelenega sistema)

(1)Zelene površine so pomembna sestavina naselja; prispevajo h kvaliteti bivalnega okolja, omogočajo zadovoljevanje socialnih funkcij v odprtem prostoru naselja, prispevajo k strukturni in oblikovni podobi naselja. Povezovanje javnih zelenih in odprtih površin v naselju z naravnim zaledjem v celovit zeleni sistem je v kontekstu dolgoročnega načrtovanja prostorskega razvoja naselij ključni in nujni pogoj za učinkovito urejanje in razvoj javnih površin naselja.

(2)Z zasnovo zelenega sistema se zagotavlja dobro dostopnost in enakomerno razporejenost zelenih površin, enakovredno za vse prebivalce, ter ustrezno klimatsko, bivalno in ekološko kakovost v urbanem okolju. Zeleni sistem ščiti pomembne ekološke koridorje in navezave na širši regionalni prostor ter zagotavlja minimalne ekološke pogoje rastlinskim in živalskim vrstam.

(3)Naravne prvine prostora so pomembne sestavine zelenega sistema, ki jih je treba v največji možni meri ohranjati. To so živice ob vodnih jarkih in potokih, reka Ljubljanica in vse ostale površinske vode, kmetijske površine, gozdni osamelci in gozdna pobočja.

(4)V območju urbanističnega načrta je treba ohranjati obstoječe parkovne površine, zelene površine znotraj stanovanjskih sosesk in rekreacijske površine. Obstoječi zeleni sistem je treba nadgraditi s povezovanjem obstoječih zelenih površin med seboj in dopolnitvijo mreže zelenih površin, kar vključuje ureditev sprehajalne poti ob Ljubljanici, povezovanje te sprehajalne poti s parkovnimi ureditvami ob Tržaški cesti in naprej z območjem Sv. Trojice, ureditev pristanov ob Ljubljanici, ureditev rekreacijskega območja na območju bajerjev, zagotovitev zelenih površin znotraj novo načrtovanih stanovanjskih sosesk, predvsem tistih z večstanovanjsko gradnjo, ureditev kolesarsko in peš povezavo po trasi bivše železniške proge, ureditev območja Močilnika, zagotovitev novih parkovnih površin ob domu upokojencev in ureditev kolesarskih poti.

(5)Površine za šport in rekreacijo se ohranja ali zagotovi tudi v ostalih naseljih Blatna Brezovica, Bevke, Drenov Grič, Podlipa, Verd, Zaplana in na Ulovki, kjer je predvidena ureditev smučišča. V Podlipi se ob območju za turizem predvidi večjo parkovno ureditev, ki služi tako lokalnim prebivalcem kot obiskovalcem turističnega območja. 15. člen (zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve)

(1)Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve je razvidna s karte št. 3.

(2)V občini so štiri večja območja razpršene poselitve, in sicer na območju Podlipske doline, Smrečja, Zaplane in Pokojišča na območju Menišije. Razpršena poselitev predstavlja poselitev nizke gostote in je avtohton poselitveni vzorec, ki se ga v največji možni meri skuša ohranjati.

(3)Usmeritve za razvoj razpršene poselitve so varovanje obstoječe avtohtone razpršene poselitve in razvoj poselitve, ki z dejavnostjo prispeva h kvalitetnemu poselitvenemu vzorcu v krajini.

(4)Znotraj območij pretežne razpršene poselitve se pojavljajo posamezni objekti, ki predstavljajo degradacijo prostora in jih je kot razpršeno gradnjo treba omejevati. Območja Drenovega Griča, Lesnega Brda in Zaplane so območja razpršene gradnje, razpršene poselitve in strnjenih naselij. Razpršena gradnja je poselitev v odprtem prostoru, brez navezave na strnjeno naselje in s tem pomeni neracionalno izrabo prostora z značilnostmi nizke gostote pozidave, neizrabljenih prostih površin, nezadostnih javnih površin, opremljenosti in izrabljenosti infrastrukture. Taka razpršena gradnja je nedopustna. Izjeme predstavljajo posegi, ki so skladni s strateškimi cilji razvoja gospodarstva (kmetijstva ali turizma ter drugih gospodarskih dejavnosti).

(5)Odprti prostor predstavlja kvaliteten prostor in vključuje: območje Ljubljanskega barja, strnjena območja odprtih zelenih (kmetijskih) površin, strnjena območja odprtih zelenih površin z zaplatami ravninskega gozda, druge strnjene gozdne površine na reliefno izpostavljenih pobočjih, reliefno razgiban svet, reliefno izpostavljena območja, rečni in obrečni prostor ter cezure med naselji, ki so še posebej pomembne zaradi ohranjanja identitete posameznih območij.

(6)V obstoječih strnjenih naseljih se poselitev zgošča tako, da se ohranja obstoječa kvaliteta prostora in da se preprečuje nadaljnjo širitev razpršenih gradenj. 16. člen (usmeritve za določitev namenske rabe in razvoj v krajini)

(1)Glede na stanje v prostoru in načrtovani razvoj infrastrukture in glede na strategijo razvoja občine, ki predvideva umiritev razvoja, večanje obstoječih stanovanjskih površin z novo načrtovanimi večstanovanjskimi objekti ali večjimi kompleksi eno- in dvostanovanjskih hiš ni utemeljeno. Možne so manjše dopolnitve z eno- ali dvostanovanjskimi objekti v naseljih, v katerih so posamezne širitve poselitvenega območja vendarle smiselne. Pri tem se upošteva varstvene režime in druge omejitvene dejavnike, kot so vrtače, plazovitost, infrastrukturni koridorji, vedute, struktura in morfologija naselij.

(2)Poselitev se usmerja kot dopolnitev v obstoječa strnjena naselja in lokalna središča. Prometna, komunalna in družbena infrastruktura predstavljajo temeljne pogoje za življenje in delo v naseljih, zato se poselitev po ustrezno opredeljenih fazah usmerja na opremljena stavbna zemljišča.

(3)V večjih sklenjenih gozdnih kompleksih posegi v gozd in gozdni prostor, ki niso namenjeni gozdarski dejavnosti, praviloma niso dopustni. Posege se usmerja v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih površin. 17. člen (usmeritve za razvoj v območju urbanističnega načrta)

(1)V območju urbanističnega načrta je koncept razvoja, prenove in širitve naselja zasnovan na podlagi: – ohranjanja odprtega prostora znotraj območja urbanističnega načrta, – usmerjenja razvoja in prestrukturiranja na obstoječih planskih stavbnih zemljiščih, – dograjevanja prepoznavnosti mesta s spodbujanjem nastanka novih kakovostnih urbanih območij, – razvoja ali prestrukturiranja območij dobrih strateških leg v prostoru z neizkoriščenimi potenciali v smislu krepitve družbene javne infrastrukture, – povečevanja stika med naseljenimi območji in krajinskimi prvinami, ki se nanje navezujejo, – vključevanja prvin v razvojno načrtovanje in povezovanje naselja s širšim krajinskim prostorom.

(2)Območje Sinje Gorice: – gospodarska cona na vzhodnem robu Sinje Gorice naj se ne širi. Ureditev cone in dejavnosti v njej naj zasledujejo cilj zmanjšanja negativnih vplivov na okolje in prostor. Glavna cesta skozi barjanski del naselja se rekonstruira v dimenzijah primernih za večje obremenitve in varnost vseh udeležencev v prometu; – med industrijsko cono Sinja Gorica in stanovanjskimi površinami je treba zagotoviti protihrupno zaščito.

(3)Območje Vrtnarije, Podhruševce in Kralovš: – na še nepozidanih območjih je treba zmanjševati gostoto stanovanjske gradnje. V primeru gradnje novih stanovanjskih objektov je treba zagotoviti ustrezno število parkirnih in zelenih površin ter vzgojno varstvene ustanove (vrtec).

(4)Območje Tojnic: – cona Tojnice se razvija kot komunalna in industrijska cona. Čez območje naj poteka nova cestna povezava Verd–Sinja Gorica.

(5)Območje bajerjev: – območje se razvija kot rekreacijska cona z umestitvijo potrebne turistične infrastrukture. Ob območju poteka nova cestna povezava Verd–Sinja Gorica.

(6)Območje vojašnice

oktober in OŠ Antona Martina Slomška: – kmetijske površine južno od OŠ Antona Martina Slomška se varujejo za potrebe širitve šole ali rekreacijskih površin; – zaradi opustitve Vojašnice
oktober se območje nameni centralnim dejavnostim s srednjo šolo in dijaškim domom.

(7)Območje Tržaške ceste: – po izgradnji obvoznice z novim avtocestnim priključkom se Tržaška cesta spremeni v lokalno cesto, ki ohranja urbani značaj starega mestnega jedra Vrhnike. Prioritetno naj se ureja promet v prid javnemu prostoru urejenemu za pešce in kolesarje. Tržaška cesta naj postane del urejenega povezanega zelenega sistema centra Vrhnike, ki povezuje Sv. Trojico s Staro cesto in športni park ter Ljubljanico preko prečnih povezav in odprtih prostorov.

(8)Območje Stare ceste: – po izgradnji obvoznice z novim avtocestnim priključkom se Stara cesta zapre za promet in se ureja kot cona za pešce in kolesarje. V pritličja objektov se umešča javni program (storitve, gostinstvo, trgovina ipd.).

(9)Območje varovane trase železniške proge Ljubljana–Vrhnika: – trasa bivše železniške proge Ljubljana–Vrhnika se varuje pred posegi in gradnjo objektov. Do izgradnje železniške proge se trasa izkoristi za ureditev rekreacijske poti vse od središča Vrhnike do Lesnega Brda.

(10)Območje Betajnove in Koševih dolin: – preko območja se uredi nova povezovalna cesta med Idrijsko in »tankovsko cesto« oziroma obvoznico z novim avtocestnim priključkom; – kot protipoplavni ukrep za mesto Vrhnika se načrtuje izgradnja zadrževalnika na Beli.

(11)Območje doma upokojencev: – območje se razširi za potrebe širitve obstoječega doma upokojencev in dopolni s površinami za centralne storitvene dejavnosti ter parkovno urejene površine, ki služijo potrebam doma upokojencev.

(12)Območje Gradišča in Zelenice: – potrebno je celovito reševanje problema parkiranja z izgradnjo novih parkirišč ali garažne hiše.

(13)Območje IUV: – območje šivalnice IUV se nameni centralnim dejavnostim. V območje proizvodnje IUV pa je možno umeščati nove gospodarske dejavnosti, ki nimajo negativnih okoljskih in prostorskih vplivov, ali pa se območje revitalizira in dolgoročno nameni centralnim ali turistično-rekreacijskim dejavnostim.

(14)Območje OŠ Ivana Cankarja, športnega parka in knjižnice: – območje je treba obravnavati celostno. Predvideti je treba možnosti širitve OŠ Ivana Cankarja in revitalizacije športnega parka. Ob načrtovanju novih ureditev je treba reševati problematiko mirujočega prometa in zagotoviti peš povezave med Tržaško cesto in Ljubljanico; – Ljubljanico se izkoristi v rekreacijske namene (pešpot ob Ljubljanici, plovna pot, pristanišče ipd.).

(15)Območje stare železniške postaje in avtocestnega priključka Vrhnika: – v območje se umešča centralna avtobusna in železniška postaja. Potrebna je celostna prenova prometne ureditve za širše območje; – bencinski črpalki se preselita izven centra mesta. V območje se umeščajo centralne mestotvorne dejavnosti v smislu urbanistično oblikovanega vstopa v center mesta.

(16)Območje Verda: – v območje bivše tovarne LIKO zahodno od avtoceste je možno umeščati nove gospodarske dejavnosti, ki nimajo negativnih okoljskih in prostorskih vplivov. Na vzhodnem delu območja LIKO se ohranja industrijska raba območja; – na stiku gospodarske oziroma industrijske cone s stanovanjskim območjem je treba zagotavljati protihrupno zaščito; – skozi gospodarsko cono naj poteka nova cesta za tovorni promet (kamnolom Verd–gospodarska cona Verd–bajerji– Tojnice–Sinja Gorica). Promet iz gospodarske in industrijske cone naj tangira na novo cesto. 18. člen (usmeritve za razvoj v območjih izven urbanističnega načrta)

(1)Območje Podlipe in Smrečja: – pri poseganju v prostor je treba upoštevati dejstvo, da je območje potencialno ogroženo s pobočnimi premiki. Večje širitve stavbnih zemljišč niso dopustne.

(2)Območje Zaplane in Ulovke: – obnovi in uredi se lokalni rekreacijski center na Ulovki z vso potrebno infrastrukturo; – treba je ohranjati značaj počitniških gradenj ter preprečevati možnosti gradenj stanovanjskih objektov za stalno bivanje na obstoječih stavbnih zemljiščih, namenjenih za gradnjo počitniških objektov; – ohranja naj se kvalitetni vzorec razpršene poselitve, ki je nastal zaradi potreb pri opravljanju kmetijskih dejavnosti – obstoječe kmetije; – zaradi velikih površin nepozidanih stavbnih zemljišč na celotnem območju naj se usmerja gradnja na ta zemljišča. Dokler obstoječa stavbna zemljišča niso pozidana v deležu 75 % na območju Krajevne skupnosti Zaplana, spremembe namenske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč za namen gradnje stanovanjskih in počitniških objektov niso dovoljene.

(3)Območje Stare Vrhnike: – pri načrtovanju obvoznice z novim avtocestnim priključkom je treba upoštevati prometno dostopnost med Vrhniko in Staro Vrhniko ter varnost udeležencev v prometu, predvsem pešcev in kolesarjev. Ureditev križišča naj dopušča čim bolj tekoč promet po stari cesti ter omogoči varno prehajanje pešcev in kolesarjev ter omogoči varno šolsko pot (npr. s podhodom).

(4)Območje Velike in Male Ligojne: – naselji se zaokrožita z manjšimi spremembami namenske rabe iz primarnih rab v enotno zaokroženo območje, namenjeno površinam podeželskega naselja, ki so namenjene kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju.

(5)Območje Drenovega Griča in Lesnega Brda: – kamnolom Lesno Brdo se razširi z upoštevanjem izvedbe običajnih protierozijskih ukrepov; – za ureditev poplavnih razmer na območju je treba definirati lokacijo zadrževalnika; – ohranjajo se cezure odprtega prostora med naseljema Drenov Grič in Lesno Brdo ter med posameznimi poseljenimi območji. Širitev obstoječih gospodarskih con je možna do take velikosti, da se ohranja zelena cezura med poselitvenimi območji.

(6)Območje Blatne Brezovice in Bevk: – območje se razvija skladno z usmeritvami in cilji krajinskega parka Ljubljansko barje.

(7)Območje Pokojišča: – spodbuja se razvoj poselitve v smislu vzpostavitve novih ali širitve obstoječih kmetijskih gospodarstev.

(8)Območje Bistre: – na območju krajinskega parka Ljubljansko barje, med Bistro in Ljubljanico se kmetijska zemljišča uporabijo za vzpostavitev nadomestnih habitatnih tipov.

(9)Območje kamnoloma Verd: – vidno izpostavljenost kamnoloma je treba zmanjšati s sanacijo in zmanjšanjem območja kamnoloma; – spodbuja se večjo uporabo železniške proge Ljubljana–Koper za tovorni promet; – treba je izboljšati razmere za povečanje uporabe vlaka kot javnega potniškega prevoza z naslednjo infrastrukturo: prenova postaje Verd, izgradnjo parkirišča »parkiraj in se pelji« ter vzpostavitev lokalne avtobusne proge Vrhnika–postaja Verd. 3. IZVEDBENI DEL OPN VRHNIKA 3.1 Uvodne določbe 19. člen (pomen izrazov)

(1)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

Atrijska hiša je stanovanjska hiša z enim stanovanjem, z osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori. Možna je gradnja atrijskih hiš v nizu, večinoma s postavitvijo hiš v obliki črke L, H oziroma U.
Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je skupna površina vseh etaž stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO
Dozidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta do največ 50 % osnovnega legalno zgrajenega objekta.
Dvojček sestavljata dve enako oblikovani enostanovanjski stavbi enakih gabaritov, ki se gradita sočasno, na skupni parcelni meji brez medsebojnega odmika, imata skupen vmesni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima gradnji.
Dvostanovanjska hiša je stanovanjska hiša z dvema stanovanjema na skupni parceli, namenjeni gradnji.
Enostanovanjska hiša je stanovanjska hiša z enim stanovanjem na lastni parceli, namenjeni gradnji.
Etaža je del stavbe med dvema stropoma in vključuje tudi klet (K), pritličje (P), mansardo (M) in terasno etažo (T). Klet kot etaža ni posebej določena, ker je v skladu s pogoji tega odloka gradnja kleti dopustna pri vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektih.
Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom.
Faktor odprtih bivalnih površin (FOBP) je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino parcele, namenjene gradnji. FOBP vključuje najmanj 80 % zelenih površin na raščenem terenu.
Faktor izrabe (FI) je razmerje med BTP stavbe in površino parcele, namenjene gradnji. V izračun FI se ne upoštevajo BTP kleti, ki so namenjene servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
Faktor izrabe območja (FIO) je razmerje med vsoto vseh bruto tlorisnih površin objektov v enoti urejanja prostora in skupno površino enote urejanja prostora.
Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavb nad terenom in površino parcele, namenjeni gradnji. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom se ne upoštevajo balkoni in napušči. Upoštevajo pa se površine tlorisne projekcije največjih zunanjih dimenzij vseh pomožnih objektov.
Gradbene linije (GL) predstavljajo linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej liniji. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade od gradbene linije (do 1 m).
Gradbene meje (GM) določajo linijo, ki je stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost gradbene parcele.
Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena in dostopna vsem. Javne površine so javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina.
Klet je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.
Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho, ki je hkrati strop nad prostorom. Osvetlitev prostorov je dopustna z različnimi oblikami strešnih oken.
Nadomestna gradnja je odstranitev obstoječega objekta in gradnja novega objekta po določbah tega odloka.
Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi.
Obrežni pas vegetacije je pas drevesne in grmovne vegetacije ob vodi, do širine 20 m od zgornjega roba brežine vodotoka.
Obstoječi objekt je zakonito zgrajeni objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem ali se po zakonu šteje, da ima tako dovoljenje.
Odprte bivalne površine (OBP) so zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, umiku iz objektov ob naravnih in drugih nesrečah ter ne služijo kot prometne površine ali druge funkcionalne površine za uporabo in delovanje objekta (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).
Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se objekt ponovno zgradi.
Parkiraj in se pelji (P&R) je večji parkirni prostor, kjer potniki parkirajo svoje vozilo in nadaljujejo pot z javnim prevoznim sredstvom.
Parcela, namenjena gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki mu bodo služile. Kot parcela, namenjena gradnji, se šteje samo tisti del zemljiške parcele, ki je stavbno zemljišče z ustrezno namensko rabo.
Praviloma je izraz, ki pomeni, da je treba upoštevati določila tega odloka. Če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstop od določil odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo.
Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
Regulacijske črte določajo urbanistične meje umeščanja objektov v prostor in razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Razvrščajo se na: regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje.
Regulacijske linije (RL) razmejujejo površine namenjene javni rabi od površin namenjenih zasebni rabi.
Sleme je vrhnji rob ostrešja oziroma stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta.
Solarni sistemi so sistemi, ki omogočajo izkoriščanje sončne energije. Glavni sestavni deli solarnih sistemov so sprejemniki sončne energije, hranilniki toplote in prenosniki toplote.
Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nad terenom namenjenih bivanju.
Stavbno zemljišče je zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt oziroma so v skladu s tem odlokom namenjene gradnji objektov.
Tehnološki park je območje, v katerem delujejo podjetja z razvitimi tehnologijami in storitvami z visoko vsebnostjo znanja.
Terasna etaža (T) je del stavbe, katere prostori so nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod ravno oziroma poševno streho z naklonom do 10º. Bruto tlorisna površina terasne etaže ne sme presegati 70 % bruto tlorisne površine predhodne etaže.
Večstanovanjska hiša je stanovanjska hiša z več kot dvema stanovanjema na skupnem zemljišču.
Venec stavbe je konstrukcijski element na zunanjem obodu stavbe v ravnini stropa zadnje etaže, neposredno pod podstrešjem, mansardo ali teraso.
Višina objekta se meri od kote terena ob vhodu v pritličje objekta do najvišje točke slemena stavbe s poševno streho (eno- ali večkapnica) ali na vencu objekta z ravno streho. V primeru gradnje na nagnjenem terenu se višina objekta meri od najnižje kote stavbe ob stiku s terenom do najvišje točke na slemenu ali vencu objekta.
Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami in regulacije vodotokov.
Vrstna hiša je enostanovanjski objekt v nizu zaporedno grajenih stavb z enakimi gabariti, ki ima skupen vmesni zid s sosednjim objektom. Za vrstno hišo so potrebni najmanj trije objekti v nizu.
Zbirno mesto za odpadke je prostor za stalno, redno in nemoteno ločeno zbiranje odpadkov v posodah do dneva prevzema odpadkov.
Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.

(2)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prvem odstavku tega člena, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi predpisi.

(3)Kadar se pomen izrazov v tem odloku, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in državnih predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki.

člen (pomen kratic) Kratice, ki se uporabljajo v tem odloku, imajo naslednji pomen: – EUP: enota urejanja prostora, – GJI: gospodarska javna infrastruktura, – KNP: konservatorski načrt za prenovo, – PGD: projekt za gradbeno dovoljenje, – PIN: prostorski izvedbeni načrt (ZN, UN, LN, OLN, OPPN), – PIP: prostorski izvedbeni pogoji, – PM: parkirno mesto, – OPPN: občinski podrobni prostorski načrt.
člen (stopnja natančnosti mej) Meje EUP so določene na zemljiških parcelah. Podatek o zemljiških parcelah je lahko pozicijsko nenatančen in se v določenih primerih razlikuje od dejanskega stanja v naravi. V teh primerih je treba pri uporabi grafičnih prikazov upoštevati dejansko stanje v naravi.
člen (enote urejanja prostora)

(1)Območje občine se deli na EUP. EUP je enovito območje, določeno na podlagi analize značilnosti prostora, omejitev iz pravnih režimov, načrtovanih prostorskih ureditev in namenske rabe.

(2)Določena sta dva nivoja EUP: – makroenote, ki so večja geografska območja in predstavljajo naselja: Blatna Brezovica (BB), Borovnica (BO), Drenov Grič (DG), Smrečje (SM), Stara Vrhnika (SV), Verd (VE), Velika Ligojna (VL), Vrhnika (VR), Zaplana (ZA), – EUP, ki so označene z oznako, ki določa makroenoto, podrobno namensko rabo in zaporedno številko. Kadar se enota urejanja prostora ne ureja samo s tem prostorskim aktom, je v drugi vrstici izpisana oznaka načina urejanja z obstoječim ali predvidenim OPPN.

(3)Na karti je naslednji zapis oznak EUP, na primer: VR_475 SSeb OPPN pri čemer je: – VR – oznaka makroenote, – SSeb – oznaka podrobne namenske rabe, – 475 – oznaka, na katero so podane usmeritve za pripravo OPPN oziroma podrobni PIP, – OPPN – oznaka načina urejanja. Oznaka OPN se ne izpisuje. 3.2 Namenska raba 23. člen (vrste namenske rabe prostora)

(1)Na območju Občine Vrhnika je določena naslednja namenska raba prostora: +---------------------------------------------------------------+ | I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ | +-----+-------------------+------+------------------------------+ |S |območja stanovanj |SSea |stanovanjske površine za eno- | | | | |ali dvostanovanjske objekte na| | | | |ravnem terenu | | | +------+------------------------------+ | | |SSeb |stanovanjske površine za eno- | | | | |ali dvostanovanjske objekte na| | | | |razgibanem terenu | | | +------+------------------------------+ | | |SSv |stanovanjske površine za | | | | |večstanovanjske objekte | | | +------+------------------------------+ | | |SB |stanovanjske površine za | | | | |posebne namene | | | +------+------------------------------+ | | |SK |površine podeželskega naselja | | | +------+------------------------------+ | | |SP |površine počitniških hiš | +-----+-------------------+------+------------------------------+ |C |območja centralnih |CU |osrednja območja centralnih | | |dejavnosti | |dejavnosti | | | +------+------------------------------+ | | |CD |druga območja centralnih | | | | |dejavnosti | +-----+-------------------+------+------------------------------+ |I |območja |IP |površine za industrijo | | |proizvodnih +------+------------------------------+ | |dejavnosti |IG |gospodarske cone | | | +------+------------------------------+ | | |IK |površine z objekti za | | | | |kmetijsko proizvodnjo | +-----+-------------------+------+------------------------------+ |B |posebna območja |BT |površine za turizem | | | +------+------------------------------+ | | |BC |športni centri | +-----+-------------------+------+------------------------------+ |Z |območja zelenih |ZS |površine za oddih, rekreacijo | | |površin | |in šport | | | +------+------------------------------+ | | |ZP |parki | | | +------+------------------------------+ | | |ZV |površine za vrtičkarstvo | | | +------+------------------------------+ | | |ZD |druge urejene zelene površine | | | +------+------------------------------+ | | |ZK |pokopališča | +-----+-------------------+------+------------------------------+ |P |območja prometnih |PC |površine cest | | |površin +------+------------------------------+ | | |PŽ |površine železnic | | | +------+------------------------------+ | | |PO |ostale prometne površine | +-----+---------------------------------------------------------+ |E |območja energetske infrastrukture | +-----+---------------------------------------------------------+ |O |območja okoljske infrastrukture | +-----+---------------------------------------------------------+ |F |območja za potrebe obrambe v naselju | +-----+---------------------------------------------------------+ |A |površine razpršene poselitve | +---------------------------------------------------------------+ | II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ | +-----+---------------------------------------------------------+ |K1 |najboljša kmetijska zemljišča | +-----+---------------------------------------------------------+ |K2 |druga kmetijskih zemljišča | +---------------------------------------------------------------+ | III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ | +-----+---------------------------------------------------------+ |G |gozdna zemljišča | +---------------------------------------------------------------+ | IV. OBMOČJA VODA | +-----+-------------------+------+------------------------------+ |V |površinske vode |VC |celinske vode | +-----+---------------------------------------------------------+ |VI |območja vodne infrastrukture | +---------------------------------------------------------------+ | V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ | +-----+-------------------+------+------------------------------+ |L |območja mineralnih |LN |površine nadzemnega | | |surovin | |pridobivalnega prostora | +-----+---------------------------------------------------------+ |f |območja za potrebe obrambe zunaj naselij | +-----+---------------------------------------------------------+

(2)Namenska raba prostora je prikazana na kartah v merilu 1:5000 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobne namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«. 3.3 Razpršena gradnja 24. člen (stavbišča objektov razpršene gradnje)

(1)Za vse legalno zgrajene objekte na območju krajine, ki so po ZPNačrt razpršena gradnja in evidentirani v kartografskem delu OPN kot informacija o dejanskem stanju v prostoru (kataster stavb) ter nimajo določenega zemljišča namenjenega gradnji v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje, velja, da jim pripada zemljišče namenjeno gradnji iz veljavnega upravnega dovoljenja (lokacijskega ali posebnega dela enotnega in gradbenega dovoljenja), objektom grajenim pred letom 1967 pa zemljišče namenjeno gradnji v velikosti 1,5 stavbišča. Na teh zemljiščih je dovoljeno obstoječe objekte porušiti, na istem mestu zgraditi nove z največjim dovoljenim povečanjem objekta za 10 % od obstoječega, redno vzdrževati, rekonstruirati, prenavljati, prizidati, nadzidati za 10 % od velikosti obstoječega objekta vse v smislu oblikovne sanacije. Dovoljeno je postavljati pomožne objekte.

(2)Na območju zemljišča, namenjenega gradnji, določenega v gradbenem dovoljenju, je mogoča postavitev: – po en objekt za lastne potrebe iste vrste po določilih 33. člena, – ograj po določilih 38. člena in – podpornih zidov po določilih 39. člena tega odloka.

(3)Gradnje iz prvega odstavka tega člena, s katerimi se poveča BTP, so po uveljavitvi tega odloka dopustne samo kot enkratni poseg. Objekta, ki je bil zgrajen na mestu poprej odstranjenega objekta, ni dopustno dozidati in nadzidati oziroma povečati BTP z rekonstrukcijo.

(4)V primeru dovoljenih posegov oblikovne sanacije objektov razpršene gradnje se upošteva določila

in
člena tega odloka. 3.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji 3.4.1 Določanje prostorskih izvedbenih pogojev
člen (PIP, ki veljajo za EUP)

(1)Za EUP veljajo: – splošni PIP, določeni v poglavju 3.4 (

do
člena), – PIP glede na namensko rabo, določeni v poglavju 3.5 (
do
člena), – posebni PIP za posamezne EUP so v prilogi 2, ki je sestavni del tega odloka.

(2)Splošni PIP se uporabljajo v vseh EUP, razen če je s PIP glede na namensko rabo in posebnimi PIP določeno drugače.

(3)PIP glede na namensko rabo dopolnjujejo ali spreminjajo splošne PIP.

(4)Posebni PIP za posamezne EUP dopolnjujejo ali spreminjajo splošne PIP oziroma PIP glede na namensko rabo. 3.4.2 Dopustne dejavnosti 26. člen (dopustne dejavnosti)

(1)PIP o dopustnih dejavnostih so opredeljeni v določilih

do
člena tega odloka, ki se nanašajo na PIP glede na namensko rabo.

(1)Spremembe namembnosti objektov so dopustne v skladu z namensko rabo zemljišč in dopustnimi dejavnostmi, ki so določene za EUP.

(2)V območjih stanovanj se za izvajanje obstoječih dejavnosti, ki delujejo na podlagi izdanih upravnih dovoljenj in niso v skladu z namensko rabo zemljišč in dopustnimi dejavnostmi, dovoli sprememba namembnosti dela objekta, rekonstrukcija, odstranitev in novogradnja tako, da se uporabna površina za nestanovanjsko rabo poveča do največ 20 % glede na obstoječo površino, namenjeno za nestanovanjsko rabo. S temi spremembami se ne sme poslabšati bivalnih razmer in stanja v okolju. 3.4.3 Dopustne gradnje in drugi posegi v prostor 28. člen (dopustne gradnje)

(1)PIP o dopustnih gradnjah so podrobno opredeljeni v določilih

do
člena tega odloka, ki se nanašajo na PIP glede na namensko rabo. V skladu z njimi so dopustne naslednje gradnje: – gradnja novega objekta, dozidava in nadzidava objekta, – rekonstrukcija, – odstranitev objekta. Dozidava, nadzidava ali rekonstrukcija je dopustna samo na zakonito zgrajenem objektu.

(2)Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na zakonito zgrajenem objektu, ki po namembnosti ni skladen z namensko rabo, dopustna samo rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev objekta.

(3)Prizidani ali nadzidani del objekta je treba priključiti na komunalni priključek objekta, h kateremu se izvaja dozidava ali nadzidava.

člen (dopustni objekti, naprave in ureditve) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustni gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje: – objekti, vodi in naprave GJI; – podzemno elektroenergetsko in komunikacijsko omrežje ter samostoječe transformatorske postaje in razdelilne elektroenergetske postaje napetostnega nivoja 20 kV in manj, nadzemni elektroenergetski vodi napetostnega nivoja 20 kV in manj v primestnem območju, nadzemni komunikacijski vodi v primestnem območju; – ekološki otoki, razen v območjih namenske rabe ZP; – podzemne etaže (garaže in kleti) na območjih stavbnih zemljišč povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov; v območjih ZP samo do 60 % površine parka, s tem da mora biti na celotnem območju parka možno saditi drevesno vegetacijo; – objekti za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah; – naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov); – avtobusna postajališča; – javne površine za pešce in kolesarje (pešpoti, kolesarske steze, brvi, pločniki, podhodi in nadhodi za pešce ipd.); – vodnogospodarske ureditve; – agrarne operacije; – javne odprte površine na območjih stavbnih zemljišč (zelenih površin, drevoredov, trgov ipd.); – dostopi za funkcionalno ovirane osebe na območjih stavbnih zemljišč (tudi gradnje zunanjih dvigal na obstoječih objektih); – javne ceste in cestni objekti (mostovi idr.); – parkirne površine na območjih stavbnih zemljiščih, pod pogojem, da služijo osnovni namembnosti območja. Parkirišča za tovornjake so dovoljena samo v območjih namenske rabe I in P.
člen (vzdrževanje objektov)

(1)Namestitev solarnih sistemov je na poševnih strehah dopustna tako, da najvišja točka od površine strešne plošče ne odstopajo za več kot 50 cm in hkrati ne sega čez sleme strehe.

(2)Pri izvajanju vzdrževalnih delih na večstanovanjskih objektih in objektih s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo (kot so šole, vrtci, poslovni objekti ipd.) je treba upoštevati: – zamenjava oken in vrat je dopustna v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo oziroma v enotni barvi za celoten objekt; – zasteklitve balkonov ter postavitve senčil, nadstreškov v atrijih in klimatskih naprav so dopustne na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt; – pri obnovi fasad je treba upoštevati barvo, ki je bila določena z gradbenim dovoljenjem za objekt; – pri vzdrževanju je treba ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente.

(3)Za objekte, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine. 31. člen (drugi posegi v prostor)

(1)Drugi posegi v prostor, ki niso gradnja, ampak v skladu s predpisi o urejanju prostora pomenijo poseg v prostor, kot so npr. agrooperacije, krčitve gozda, poljske poti, prostori za skladiščenje lesa, morajo biti načrtovani sonaravno. Na območjih, ki so pod varstvenimi režimi, je za posege treba pridobiti mnenja pristojnih organov.

(2)Pri ureditvah stoječih voda, vodotokov in hudournikov se praviloma uporablja naravne materiale s čim manj vidnega betona. Obrežno vegetacijo ob vodotokih je treba v čim večji meri ohranjati. Tlorisne zasnove stoječih voda naj posnemajo naravne oblike jezer in ribnikov.

(3)Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja tal ali preprečiti odtoka meteornih voda, visokih voda in hudournikov.

(4)Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba ohranjati: – pasove vegetacije in posamezna drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo oziroma drevesa po posegih na novo zasaditi, – gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti.

(5)Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je treba zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje elemente, ki omogočajo zasaditev z grmovnicami. Na enak način se lahko zavarujejo strma pobočja nelegalnih kopov z deli, ki ne sodijo med dela po rudarskih metodah, ki so opredeljena v področnih zakonskih in podzakonskih aktih. 3.4.4 Pomožni objekti 32. člen (pomožni objekti)

(1)Pomožni objekti niso namenjeni bivanju in ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte GJI, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke.

(2)Na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, so dopustni le tisti pomožni objekti glede na namen in dopustno lokacijo, ki so skladni z varstvenim režimom za posamezno območje.

(3)Dopustne lokacije pomožnih objektov glede na namensko rabo prostora so določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.

(4)Če so objekti za lastne potrebe in kmetijsko-gozdarski objekti večji od navedenih v

in
členu, je treba odstopanja utemeljiti v postopku pridobivanja upravnega dovoljenja, ob upoštevanju drugih določil tega odloka.
člen (objekti za lastne potrebe)

(1)Objekti za lastne potrebe so: – nadstrešek: streha pred vhodom v objekt, namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke ipd., z bruto površino največ 36 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta; – garaža: enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju osebnih motornih vozil, z bruto površino največ 36 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; – drvarnica: enoetažen, pritličen objekt, namenjen hrambi trdnega kuriva, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, pri katerem je streha hkrati strop nad prostorom; – enoetažna pritlična lopa: namenjena shranjevanju orodja, vrtne opreme ipd., z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega je streha hkrati strop nad prostorom; – steklenjak: enoetažen, pritličen, s steklom pokrit prostor za gojenje rastlin ali narejen kot zimski vrt, z bruto površino največ 30 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; – uta oziroma senčnica: enoetažna, pritlična, navadno lesena, delno odprta stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta; – bazen: montažen ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, lahko tudi gašenju morebitnega požara, njegova površina je največ 30 m2 in globina do 1,5 m, merjeno od roba do dna; – rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto s priključkom na objekt: prostornina do 5 m3, zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline ter v skladu s pogoji njegovega dobavitelja; – zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo: globina do 30 m; – zbiralnik za kapnico: montažen ali obzidan in nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe, prostornina do 30 m3.

(2)Gradnja objektov za lastne potrebe je dovoljena na območjih stavbnih zemljišč ob legalno zgrajenih bivalnih objektih.

(3)Objekti za lastne potrebe so lahko zgrajeni le na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, in sicer najdlje za čas njenega obstoja.

(4)Ob eno- in dvostanovanjskih stavbah, ob počitniških objektih ter na območjih namenske rabe SB je dovoljeno zgraditi samo en objekt iste vrste.

(5)Na zemljiških parcelah večstanovanjskih stavb se lahko za vsako stanovanje zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da je dosežena meja faktorja zazidanosti.

(6)V območjih večstanovanjskih stavb, za katera priprava OPPN ni predvidena, je gradnja objektov za lastne potrebe dovoljena le skladno z enotno zasnovo ureditve, ki se izdela za celotno območje večstanovanjskih stavb.

(7)Objekti za lastne potrebe morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materialni osnovnega objekta. Dovoljeni so le pritlični objekti. Kadar so zasnovani kot prizidki k osnovnemu objektu, se izvedejo tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega objekta v istem materialu in naklonu ali se priključi k osnovnemu objektu kot prečna streha. Pri prizidkih ali na samostojnih objektih je dopustna tudi izvedba ravne pohodne strehe kot terase ali zelene strehe. Če je objekt za lastne potrebe prostostoječ, je sleme strehe v smeri daljše stranice. Čopi in strešne frčade niso dopustne.

(8)Rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto je dovoljen na dvoriščni strani objekta oziroma mora biti umeščen v prostor tako, da ni vidno izpostavljen.

(9)V območjih namenske rabe CU je gradnja objektov za lastne potrebe dovoljena samo na dvoriščni strani objekta.

(10)V območjih kulturne dediščine: – so drvarnice oblikovane v podolgovatem tlorisu, z obodom iz lesenih pokončnih letev, dvokapno streho z naklonom 40–45º in opečno kritino. Izjemoma, če ni vpliva na varovane lastnosti enote, so možna odstopanja, ki jih potrdi pristojen organ za varstvo kulturne dediščine; – je garaža locirana v sklopu objekta oziroma izven objekta v obliki nadkritih PM; – je enoetažna pritlična lopa lesena; možna je le, če to dopušča zasnova domačije oziroma hiše z vrtom; – je nadstrešek možen le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora; – je uta oziroma senčnica lesena in nemoteče vključena v prostor.

(11)Znotraj historičnih naselbinskih jeder in na območjih dediščinske kulturne krajine je bazen dopusten na podlagi predhodne preveritve nemoteče vključitve v prostor in soglasja pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.

(12)V območjih naselbinske kulturne dediščine in dediščinske kulturne krajine steklenjaki niso dovoljeni. 34. člen (pomožni kmetijsko-gozdarski objekti)

(1)Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti so: – kozolec: lesena konstrukcija za sušenje in shranjevanje kmetijskih pridelkov, praviloma krme, s tlorisno velikostjo največ 150 m2, če gre za dvojni kozolec (toplar) oziroma z dolžino največ 30 m in z višino najvišje točke objekta največ 6 m, če gre za enojni kozolec. Priključki na GJI, razen dostopa, niso dovoljeni; – kmečka lopa: enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju kmetijske mehanizacije in lesnih goriv, z bruto površino največ 150 m2 in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; – skedenj: enoetažen, pritličen objekt za opravljanje kmečkih opravil in shranjevanje sena ali slame z bruto površino največ 150 m2 in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; – senik: enoetažen, lesen, pritličen objekt za shranjevanje sena z bruto površino največ 150 m2 in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; – kašča: enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju žita, koruze in drugih poljščin, z bruto površino največ 20 m2 in višino najvišje točke 3,5 m merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; – čebelnjak: montažen ali lesen, enoetažen in pritličen objekt, namenjen gojenju čebel, bruto površina največ 20 m2 in višina najvišje točke 3 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; – rastlinjak: nadkrit, zaprt, enoetažen in pritličen objekt za gojenje rastlin, ki ima lahko montažno in prosojno plastično ali stekleno kritino na montažni konstrukciji, postavljeni na montažne točkovne temelje, ter prosojne stranske stene, kar se po prenehanju gojenja kmetijskih rastlin lahko odstrani, tako da na zemljišču ni sledov takega objekta in je višina najvišje točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom, ali v obliki tunela, to je nadkritega prostora, ki ima točkovno temeljenje ali sidra ter na loke napeto folijo; – silos: objekt v obliki stolpa ali korita za hranjenje in skladiščenje snovi v razsutem stanju oziroma za konzerviranje krme – pri koritastem silosu je tlorisna površina največ 150 m2, pri stolpastem pa največ 30 m2 in višina najvišje točke objekta največ 8 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; – gnojišče: objekt za skladiščenje hlevskega gnoja, zgrajen kot za vodo neprepustna ploščad, drenirana v za vodo neprepustno gnojnično jamo in brez odvoda v površinske ali podzemne vode, tlorisna površina največ 200 m2 in višina najvišje točke objekta največ 2 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena; – zbiralnik gnojnice ali gnojevke: za vodo neprepustna laguna ali drug podoben za vodo neprepusten objekt, prostornine do 150 m3; – vodni zbiralnik: vkopan v tla, katerega dno je obdelano s folijo ali z naravnim neprepustnim materialom in ki je namenjen zbiranju vode za namakanje in druga podobna kmečka opravila, zavarovan z varovalno ograjo, prostornine do 1000 m3 in največja globina do 2 m, merjeno od terena oziroma roba do dna; – betonsko korito: namenjeno zbiranju vode za namakanje in druga podobna kmečka opravila, prostornine do 20 m3; – ribnik kot vodno zajetje: umetno narejena kotanja ali betonsko korito z zajezeno vodo za hrambo rib ali drugih vodnih živali, če nima stika z odprto vodo, tlorisna površina pri betonskem koritu do 30 m2, pri umetno narejeni ali naravni kotanji do 100 m2, globina od terena oziroma roba korita do dna pa do 2 m; – vrtina ali vodnjak: za namakanje kmetijskih zemljišč, globina do 30 m; – hlevski izpust: ograjena in vodo neprepustna ploščad ob hlevu ali v njegovi neposredni bližini, namenjena gibanju živali na prostem, drenirana v za vodo neprepustno gnojnično jamo in brez odvoda v površinske ali podzemne vode, tlorisna površina največ 180 m2; – krmišče: na vse strani odprt prostor brez posebej utrjenih tal in z lahko montažno streho na opornikih, namenjen krmljenju živine v času, ko primanjkuje paše, in med prezimovanjem živali na pašnikih, tlorisna površina največ 30 m2 in višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena, če je streha hkrati strop nad prostorom; – molzišče: prekrit in najmanj na eno stran odprt prostor, namenjen molži na pašnikih, tlorisna površina največ 30 m2 in višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena, če je streha hkrati strop nad prostorom, konstrukcija pa v celoti iz lesa; – ograja za pašo živine: višina največ 1,5 m; – obora za rejo divjadi; – poljska pot: pas zemlje, pripravljen za hojo ali vožnjo kmetijske mehanizacije in s širino do 3,5 m; – gozdna cesta: ozek pas pretežno z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za hojo in vožnjo kmetijske ali gozdne mehanizacije, širina vozišča v premi do 3,5 m; – grajena gozdna vlaka: ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, namenjena spravilu lesa s spravilnimi sredstvi, širina planuma vlake v premi do 3,5 m; – gozdna učna pot: ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za hojo po gozdu.

(2)Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte je dovoljeno graditi v območjih namenske rabe SK, A in IK ter v drugih območjih stavbnih zemljišč, če gre za potrebe delovanja obstoječe kmetije. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti se lahko gradijo tudi v območju namenske rabe K1, K2 in G, in sicer v 30 m pasu, ki obkroža območje stavbnih zemljišč kmetije, pod pogojem, da na območju stavbnih zemljišč kmetije, zaradi premajhne razpoložljive površine, takšnega objekta ni mogoče zgraditi.

(3)Izven zgoraj navedenega 30 m pasu se na območju namenske rabe K1 in K2 lahko gradijo: čebelnjak, ribnik kot vodno zajetje, vrtina ali vodnjak, krmišče, molzišče, ograja za pašo živine, vodni zbiralnik, betonsko korito, obora za rejo divjadi, grajena ograja in opora za trajne nasade ter poljska pot. Izven 30 m pasu je dopustna tudi rekonstrukcija ali nadomestitev kozolcev, senikov in skednjev na istih lokacijah oziroma se jih lahko prestavi v radiju 50 m, če se s tem izboljša raba kmetijskih zemljišč.

(4)Izven 30 m pasu se na območju namenske rabe G lahko gradijo: čebelnjak, gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, krmišče, molzišče, gozdna cesta, gozdna vlaka in obora za rejo divjadi in ograja za pašo živine.

(5)Čebelnjaki na območjih namenske rabe K1, K2 in G morajo biti prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Na območju kulturne dediščine naj oblikovanje čebelnjakov sledi tradicionalnemu vzorcu.

(6)Na območjih kulturne dediščine ograditev gnojišča ali gnojne jame ne sme presegati višine 1,3 m.

(7)Poljska pot je peščena oziroma se utrdi le po kolesnicah. Utrjevanje z asfaltom, tlakovci ali odpadnim gradbenim materialom ni dopustno.

(8)Gradnja novih gozdnih cest in vlak je mogoča samo v skladu s sprejetimi gozdnogospodarskimi načrti.

(9)V območjih kulturne dediščine je treba izdelati celostno podobo učnih tabel ob gozdnih učnih poteh.

(10)Postavitev lovskih prež, krmišč in drugih lovskih enostavnih objektov je mogoča v skladu s programi in plani pristojnega organa za lovstvo.

(11)Oblikovanje kašč na območjih kulturne dediščine naj sledi tradicionalnemu vzorcu.

(12)Na območjih kulturne dediščine in v odprti krajini je dovoljena postavitev le regionalno značilnih skednjev in kozolcev (toplar, nizki toplar, enojni kozolec in vzporedni enojni kozolec).

(13)Na območjih kulturne dediščine je dovoljena postavitev silosa samo v horizontalni obliki.

(14)Rastlinjaki niso dovoljeni v območjih naselbinske kulturne dediščine in dediščinske kulturne krajine.

(15)Pri vodnem zajetju, vrtini oziroma vodnjaku, mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, pridobljeno vodno soglasje za namakanje kmetijskih zemljišč.

(16)Ograjevanje gozdnih in kmetijskih zemljišč ni dovoljeno, razen v primeru obore za rejo divjadi, ograje za pašo živine in fizičnega varovanja in ograjevanja posameznih delov gozdov in kmetijskih zemljišč, v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov in kmetijskih zemljišč.

(17)Sprememba namembnosti pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, ki so bili zgrajeni izven območja stavbnih zemljišč, ni dovoljena. 35. člen (začasni objekti)

(1)Začasni objekti, ki so namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, so: – kiosk oziroma tipski zabojnik: tlorisna površina največ 20 m2 in višina najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; – stojnica; – pomol: vstopno-izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov, dolžina do 10 m, širina pa do 1,5 m; – odprt sezonski gostinski vrt: urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata, tlorisna površina zemljišča največ 50 m2 in višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta; – pokriti prireditveni prostor: pokrit z napihljivo konstrukcijo ali montažnim šotorom: tlorisna površina do 500 m2, višina najvišje točke 6 m, merjeno od najnižje točke objekta; – oder z nadstreškom: tlorisna površina do 30 m2, višina najvišje točke do 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, razpon nosilnih delov pa do 3 m, in če ta razpon presega 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov; – cirkus: prireditveni prostor v montažnem šotoru (arena s tribunami za gledalce) in ograjeno zunanjo površino, namenjeno potujočemu zabavišču, šotor in drugi objekti so montažni; – začasna tribuna za gledalce na prostem: tlorisna površina največ 500 m2 in višina najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena.

(2)Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, se lahko postavijo na površinah, ki so po namenski rabi določene za ta namen, ali na površinah v lasti države, pokrajin ali občine, na katerih takšno gradnjo dovoli upravljavec teh nepremičnin. Postavljeni so začasno, glede na letni čas, čas trajanja prireditve ali gostovanja cirkusa. Po odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil objekt postavljen.

(3)Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na sosednjih površinah in objektih ter mora omogočati vse oblike intervencij. 36. člen (vadbeni objekti)

(1)Vadbeni objekti so namenjeni športu in rekreaciji na prostem in so: – igrišče za šport in rekreacijo na prostem: travnata površina oziroma naravno zemljišče, namenjeno nogometu, odbojki, bejzbolu, ragbiju in drugim igram z žogo, tlorisna površina v skladu z normativi, ki veljajo za posamezno vrsto igre z žogo; – kolesarska steza: ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za kolesarjenje v naravi, širine do 1,2 m; – planinska pot: ozek pas zemljišča, le v nujnih primerih utrjen z naravnim materialom, pripravljen za hojo oziroma dostop v hribe, širina do 1 m; – smučišče: travnata površina, pozimi namenjena smučanju in drugim zimskim športom, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami dolžine do 200 m, z nizko vodeno vrvjo ter dostopnimi in povezovalnimi potmi med smučarskimi progami oziroma deli smučišča, tlorisna površina v skladu z normativi, ki veljajo za posamezno vrsto smučišča; – sprehajalna pot: ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za sprehode v naravi, širina do 1,2 m; – športno strelišče: tlorisna površina do 3 ha; – trimska steza: ozek pas zemljišča, po potrebi utrjen z naravnim materialom in pripravljen za hojo, s površinami in opremo za telovadne vaje, širina do 1 m; – vzletišče: travnata površina, namenjena vzletanju in pristajanju zelo lahkih naprav za letenje in jadralnih padalcev, tlorisna površina do 5 ha.

(2)Pri vadbenih objektih so dovoljeni le takšni načini gradnje, ki ne spreminjajo vodnih, gozdnih, krajinskih in reliefnih značilnosti območja.

(3)Igrišče na prostem kot vadbeni objekt za šport in rekreacijo v naravi je mogoče postavljati na območju namenske rabe G, in sicer v 100 m pasu, ki obkroža stavbna zemljišča, pod pogojem, da ne ovira gozdarske dejavnosti oziroma ni v nasprotju z ekološkimi ali socialnimi funkcijami gozda. 37. člen (objekti za spremljanje stanja okolja)

(1)Objekti za spremljanje stanja okolja so namenjeni: – meritvam, spremljanju meteoroloških parametrov, kakovosti zraka, seizmološkemu opazovanju in opazovanju drugih okoljskih sestavin, do bruto površine 40 m2, z drogom ali brez njega in z višino do 10 m; – spremljanju stanja voda, z eno ali več vrtinami, vodnjaki ali ponikovalniki in kontejnerjem do bruto površine 20 m2.

(2)Objekte za spremljanje stanja okolja lahko gradi le pristojna državna ustanova ali pristojni izvajalec gospodarske javne službe. Če objekta ne gradi oseba iz prejšnjega stavka, je gradnja dovoljena le na podlagi soglasja teh služb in pod njihovim nadzorom. 38. člen (ograje)

(1)Ograje so: – medsosedska ograja: namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na parcelo stanovanjskega objekta, vrta, dvorišča ipd., zaradi zagotavljanja zasebnosti. V območjih namenske rabe SSea, SSeb, SSv, SB, CU, CD in BT so dovoljene žive meje, transparentne kovinske, zidane, lesene in žične ograje. V območjih namenske rabe SK, SP, ZV in A so dovoljene transparentne lesene ograje in žive meje, lahko v kombinaciji z žično mrežo na notranji strani parcele. Višina ograje je največ 1,20 m oziroma ob izvozih največ 0,80 m; v makroenoti Zaplana največ 1,00 m oziroma ob izvozih največ 0,80 m; – varovalna ograja: namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in proizvodnih objektov, nestanovanjskih stavb in drugih površin, na katerih se opravlja dejavnost. Dovoljene so transparentne kovinske in žične ograje, višine največ 3,00 m; – igriščna ograja: namenjena razmejitvi športnega igrišča od javne ali druge površine. Dovoljene so transparentne žične ograje, višine največ 3,00 m; – pokopališka ograja: namenjena označevanju območja pokopališča. Dovoljene so ograje v obliki žive meje z žično mrežo in zidane ograje višine največ 2,00 m; – protihrupna ograja: namenjena omejevanju prenašanja hrupa od njegovega izvora v soseščino. Postavitev protihrupne ograje je dovoljena le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravni hrupa ali na podlagi določil OPPN. Pri določitvi lokacije, oblike in dimenzij protihrupne ograje je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi prostora. Višina protihrupne ograje je največ 2,20 m.

(2)Ograjevanje zemljišč izven stavbnih zemljišč ni dovoljeno, razen za potrebe kmetijstva, gozdarstva, vojske, zaščite in reševanja ter objektov in naprav GJI.

(3)V območju naselbinske kulturne dediščine so ograje dovoljene na podlagi soglasja pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine. V ostalih območjih kulturne dediščine je dovoljena ograja iz naravnih materialov ali žična, ki je lahko prepletena z živo mejo. Velikosti in oblike ograj so lahko drugačne, če pristojen organ za varstvo kulturne dediščine, tako zahteva.

(4)Ograja je lahko postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo.

(5)Za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev.

(6)Vstopna in uvozna vrata ograje se obvezno odpirajo proti parceli, namenjeni gradnji, in ne proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza z vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna.

(7)Med javno površino in ograjo ali zapornico je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.

(8)Dopustne lokacije ograj glede na območje namenske rabe so določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka. 39. člen (podporni zidovi)

(1)Višina podpornega zidu je največ 1,20 m. Večje višinske razlike se premošča z gradnjo podpornih zidov v terasah. Razdalja med dvema podpornima zidovoma v terasah je najmanj 0,70 m in mora omogočati zasaditev vegetacije. Skupna višina podpornih zidov v terasah je največ 3,50 m.

(2)Gradnja podpornega zidu višjega od 1,20 m je dopustna za potrebe gradnje GJI, takrat, kadar inženirski geolog ali geomehanik ugotovi nevarnost rušenja terena.

(3)Podporni zid je lahko kamnit ali betonski. Če je betonski, mora biti vidna stran obložena s kamnom ali intenzivno ozelenjena z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. Pri GJI so izjemoma dovoljene tudi drugačne rešitve.

(4)Od sosednjega zemljišča mora biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč pa se lahko gradi tudi na meji, vendar se s tem ne sme poslabšati stanja na sosednjih zemljiščih.

(5)Za postavitev podpornega zidu ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste, ki določi ustrezne odmike in višine, da le-ti ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja ceste ter predvidenih ureditev.

(6)Dopustnost podpornih zidov glede na območje namenske rabe je navedena v prilogi 1 tega odloka. 40. člen (urbana oprema)

(1)Urbana oprema je: – nadkrita čakalnica: na avtobusnem, železniškem idr. postajališču, tlorisna površina do 15 m2, višina nadstreška do 3,5 m, merjeno od terena do kapi; – javna kolesarnica (z nadstreškom): tlorisna površina do 15 m2, višina nadstreška do 3,5 m, merjeno od terena do kapi; – večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik: tlorisna površina do 20 m2, višina do 3,5 m; – montažna sanitarna enota: lahko tudi v zabojniku, tlorisna površina do 20 m2, višina do 3,5 m; – skulptura ali druga prostorska inštalacija: tlorisna površina do 25 m2, višina do 6 m nad terenom; – vodnjak oziroma okrasni bazen: arhitektonsko zasnovan in plastično okrašen zbiralnik za vodo, navadno z vodometom, tlorisna površina do 25 m2, pri vodometu višina konstrukcije do 3,5 m; – otroško igrišče: tlorisna površina do 500 m2; – klopi, koši za smeti, stojala za kolesa idr.

(2)Pri urbani opremi so dovoljeni le takšni načini gradnje, ki zagotavljajo nemoteno uporabo javne površine v njeni splošni rabi.

(3)Urbana oprema in drugi objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine, morajo biti v naselju ali delu naselja oblikovani enotno. Tudi na območju izven naselij naj bo urbana oprema oblikovana enotno. V prostor morajo biti umeščeni tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

(4)Obliko in mikrolokacije pred postavitvijo urbane opreme potrdi pristojni občinski organ za prostor, v območjih varstva kulturne dediščine pa je potrebno pridobiti tudi soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.

(5)Pri vnašanju nove urbane opreme v prostor je stare objekte iste vrste potrebno odstraniti. Zamenjavo urbane opreme se opravi istočasno na celotnem območju naselja ali dela naselja.

(6)Dopustne lokacije urbane opreme glede na območje namenske rabe so določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.

člen (objekti za oglaševanje) Dopustne lokacije objektov za oglaševanje glede na območje namenske rabe so določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka. Skladno s predpisi o zavarovanju krajinskega parka Ljubljansko barje na območju krajinskega parka objekti za oglaševanje niso dovoljeni.
člen (spominska obeležja)

(1)Spominska obeležja so spomeniki, kipi, spominske plošče, kapelice, križi in druge oblike spominskih obeležij. Postavljajo se na mestih spomina na nek zgodovinski dogodek, v čast neke osebe ali drugega simbolnega pomena.

(2)Dopustne lokacije urbane opreme glede na območje namenske rabe so določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka. 3.4.5 Lega objektov 43. člen (lega objektov)

(1)Nove stavbe morajo biti od obstoječih stavb oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta.

(2)Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s smerjo plastnic. Če v naselju obstaja izrazit vzorec pozidave, postavitev stavbe sledi temu vzorcu.

(3)Če ni z gradbeno črto določeno drugače, mora biti odmik najbolj izpostavljenega dela novega objekta od meje sosednjih parcel najmanj 4 m, pri pomožnih objektih pa najmanj 1,5 m.

(4)Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov so razdalja med fasadami stavb, na katere niso orientirani prostori, namenjeni bivanju, najmanj enake ali večje od polovice višine višje stavbe, odmiki od fasad stavb, na katere so orientirani prostori, namenjeni bivanju, pa najmanj eni višini višje stavbe. Kolikor so spodnje etaže stavb namenjene drugi dejavnosti, se določbe o odmikih smiselno upoštevajo le za stanovanjske etaže.

(5)Če so odmiki od mej sosednjih parcel manjši od zgoraj določenih, je treba v PGD podati podrobno utemeljitev posega, s katero se dokaže, da zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda in predložiti soglasje lastnika sosednjih parcel. Pomožne objekte je mogoče graditi do parcelne meje sosednjega zemljišča na podlagi pridobljenega soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.

(6)Manjši odmik stavbe od parcelne meje, kot je določen v tretjem odstavku tega člena, je brez soglasja lastnikov sosednjih parcel dopusten takrat, kadar se na mestu poprej odstranjene zakonito zgrajene stavbe postavi nova (nadomestna) stavba. 3.4.6 Izraba prostora 44. člen (dopustna izraba prostora)

(1)Izraba prostora in velikost objektov je v tem odloku določena s: – faktorjem zazidanosti parcele, namenjene gradnji (FZ), – faktorjem izrabe parcele, namenjene gradnji (FI), – faktor odprtih bivalnih površin (FOBP) na parceli, namenjeni gradnji, – višino objektov.

(2)Nobeden od faktorjev – FZ, FI in višina objektov, ne sme biti presežen, tudi če kateri od drugih faktorjev ne dosega svoje dopustne maksimalne vrednosti.

(3)Kadar sta obstoječa FZ in FI parcele, namenjene gradnji, večja od FZ in FI določenih s tem odlokom, so na zemljiščih obstoječih zakonito zgrajenih objektov dopustne vse gradnje ter spremembe namembnosti objektov v okviru obstoječih FZ in FI, ki ne zahtevajo novih PM. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.

(4)Na območjih varovanja stavbne in naselbinske kulturne dediščine višinski gabariti novih objektov ne smejo zapirati pogledov na objekte kulturne dediščine. 3.4.7 Oblikovanje objektov 45. člen (oblikovanje objektov) Splošno

(1)Pri gradnjah novih objektov (tudi dozidava, nadzidava in nadomestitev objekta) in vzdrževalnih delih je treba upoštevati obstoječo morfologijo naselja, tlorisne in višinske gabarite oziroma obstoječe prostorninske mase, naklone streh in smeri slemen ter način ureditve odprtega prostora v vplivnem območju oblikovanja.

(2)Nadzidava in dozidava objekta se mora prilagajati osnovnemu objektu po: – naklonu streh in smeri slemen, – razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat, – barvi streh in fasad, – višini in vzpostavljeni gradbeni liniji. Gabariti

(3)Pogoji oblikovanja eno- in dvostanovanjskih objektov ter dvojčkov so: – tloris: razmerje stranic najmanj 1:1,4; – višina: največ P+1+M, kolenčni zid največ 0,80 m; – streha: dvokapnica z naklonom strešin 35–45°, smer slemena v vzdolžni smeri objekta; – garaže: praviloma v sklopu objekta.

(4)Pogoji oblikovanja eno- in dvostanovanjskih objektov na območju makroenote Zaplana so: – tloris: razmerje stranic najmanj 1:1,5 do 1:2; – višina: P+M, kota pritličja največ 1,2 m nad raščenim terenom, kolenčni zid največ 0,8 m ali P+1+M, kota pritličja največ 0,6 m nad raščenim terenom, kolenčni zid največ 0,30 m; – streha: dvokapnica z naklonom strešin 35–45°, smer slemena v vzdolžni smeri objekta, čopi so zaželeni.

(5)Pogoji oblikovanja objektov za potrebe kmetijske dejavnosti so: – tloris: podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4; – streha: simetrična dvokapnica z naklonom 20–45°, smer slemena v vzdolžni smeri objekta; – objekti so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim objektom v okviru iste kmetije; – odmiki med objekti morajo omogočiti primerno funkcionalno površino k objektom in predvideni dejavnosti; – dostop in dovoz morata biti urejena za dovoz s kmetijskimi stroji; – za hrambo kmetijskih strojev je dovoljena postavitev nadstreškov, ki morajo oblikovno in funkcionalno dopolnjevati zaokrožena kmečka dvorišča.

(6)Pogoji oblikovanja proizvodnih objektov so: – horizontalni in vertikalni gabarit morata biti prilagojena tehnološkemu procesu dejavnosti in optimalni izrabi prostora v povezavi s funkcijo posameznih objektov in prostorskimi karakteristikami lokacije. Določitev vertikalnega gabarita objektov pomeni tudi smiselno izbiro višine, ki omogoča določeno vizualno zaključenost območja; – fasade objektov, ki mejijo na stanovanjsko območje, naj zaradi svobodnega izbora konstrukcijskega sistema gradnje ne bodo heterogene. Konstruktivni elementi naj se ne uporabljajo kot poudarjeni likovni elementi pri oblikovanju fasad. Barve naj bodo svetlih tonov s ciljem po nevsiljivem vklapljanju v stanovanjsko okolje.

(7)Klet mora biti vkopana vsaj toliko, da je kota pritličja največ 1,40 m nad terenom. V primerih gradnje v terenu z naklonom, kjer je objekt vsaj z eno stranico za celo etažo nad terenom, z drugimi pa delno ali v celoti v terenu, je pri skupni višini objekta treba etažo v terenu šteti za pritličje.

(8)Kolenčni zid ne sme presegati 0,80 m. Izjemoma je dovoljena maksimalna višina kolenčnega zidu 1,40 m, če je objekt zgrajen le do višine P+M.

(9)Dodajanje stavbnih elementov, ki ne izhajajo iz arhitekturne zasnove objekta, ni sprejemljivo. Lom vzdolžnih stranic objekta je dovoljen, kjer to narekujejo konfiguracija terena ali lomljena linija parcelne meje. Strehe

(10)Kritine morajo biti temno siva, temno rjava ali opečno rdeča barva.

(11)Strehe so simetrične dvokapnice nad osnovnim tlorisom. Nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi simetrične večkapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice. Odpiranje strešin v obliki frčad je dopustno.

(12)Pri objektih, ki niso namenjeni bivanju, je kritino dopustno prilagoditi funkciji in arhitekturni zasnovi objekta.

(13)Ravne strehe so dovoljene v območjih namenske rabe SSv, SB, C, I, B, Z, P, E, O, in F, razen na eno- in dvostanovanjskih objektih ter počitniških objektih, ki so v navedenih območjih. Pri ravnih strehah je priporočljiva izvedba zelene strehe (z vegetacijskim slojem). Fasade

(14)Na fasadah je dopustna uporaba svetlih barv v spektru belih, sivih ter različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih. Fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih so dopustni do največ 25 % fasadne površine. Dovoljena je uporaba največ dveh barv na fasadi objekta. V dediščinski kulturni krajini in območjih naselbinske dediščine je dopustno na fasadi uporabiti le tone iste barve.

(15)Uporaba lesa na celotni fasadi in gradnja brunaric je dovoljena samo v območjih namenske rabe SP. V drugih območjih je uporaba lesa na fasadi dovoljena na največ 40 % fasadne površine.

(16)Steklene fasade so dovoljene na največ 40 % fasadne površine. V območjih namenske rabe SP, SK in A steklene fasade niso dovoljene.

(17)Klimatskih naprav ni dovoljeno postavljati na fasado in druge dele objektov tako, da bi imele moteče vplive na sosednje objekte, stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroč zrak, odtok vode). Klimatske naprave naj se na objekte nameščajo tam, kjer so vidno najmanj izpostavljene.

(18)Večkotni izzidki in stolpiči na fasadah niso dopustni.

(19)Pri večstanovanjskih objektih morajo biti nova okna, zasteklitve balkonov, postavitve senčil, nadstreškov in klimatskih naprav izvedene na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt.

člen (tip zazidave) Objekti se glede na tip zazidave delijo na: Označba Tip objekta Opis tipa objekta oziroma zazidave tipa oziroma objekta zazidave ----------------------------------------------------------------- AP nizki prostostoječ objekt, ki se z nobeno prostostoječi stranico ne stika s sosednjimi objekti objekti (npr. enostanovanjski, dvostanovanjski hiša, dvojček, počitniška hiša in podobne nestanovanjske stavbe) ----------------------------------------------------------------- AS nizki strnjeni enostanovanjski objekti v nizu, ki objekti se med seboj stikajo vsaj z eno stranico ali njenim delom (atrijske hiše, vrstne hiše) ----------------------------------------------------------------- BP visoki prostostoječi objekti, ki se z prostostoječi nobeno stranico ne stikajo s objekti sosednjimi objekti (npr. vila bloki, stolpiči, poslovni objekti) ----------------------------------------------------------------- BPo visoki podolgovati objekt (npr. bloki, podolgovati poslovni objekti) objekti ----------------------------------------------------------------- C svojstveni objekt s svojevrstno oblikovno in objekti zazidalno zasnovo (npr. cerkve, šole, vrtci, poslovni objekti in objekti, ki jih ne moremo umestiti med druge objekte iz tega člena) ----------------------------------------------------------------- D objekti pritlični ali nadstropni objekti velikega merilavelikih razponov, namenjene proizvodnim dejavnostim, športu in posebnim dejavnostim, kot so nakupovalna središča, sejmišča in zabaviščni parki ----------------------------------------------------------------- E tehnološki proizvodni objekti, silosi, objekti in cisterne, infrastrukturni objekti s naprave svojstvenim oblikovanjem: elektrarna, čistilna naprava, transformatorska postaja, vodna črpalka, separacija, betonarna in drugi podobni objekti ----------------------------------------------------------------- 3.4.8 Zelene površine in oblikovanje okolice objektov
člen (oblikovane zelenih površin in okolice objektov)

(1)Pri oblikovanju zelenih površin in okolice objektov je treba upoštevati: – značilnosti terena, predvsem topologijo, mikroklimo, osončenost in rastiščne pogoje, – oblikovno skladnost in povezanost z okolico, – trajnostne zahteve glede izbora rastlin in gradbenih materialov.

(2)Za vsako novozgrajeno stanovanje v večstanovanjskih stavbah je treba na parceli, namenjeni gradnji, zagotoviti najmanj 15 m2 odprtih bivalnih površin. Ta normativ se ne prišteje k normativu o deležu odprtih bivalnih površin, temveč se upošteva tisti od obeh normativov, ki zagotavlja večjo kvadraturo zelenih površin. Od tega mora biti najmanj 5 m2 površin urejenih za potrebe večjih otrok in mladostnikov ter najmanj 7,5 m2 površin urejenih za igro mlajših otrok in za počitek stanovalcev (od tega 4 m2 za igralne površine (opremljeno otroško igrišče) in 3,5 m2 za zelene površine). Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic oziroma zavarovana pred vplivi prometa. Odprte bivalne površine vključujejo najmanj 80 % zelenih površin na raščenem terenu in največ 20 % tlakovanih površin (npr. ploščad, igrišče, teren nad vkopanimi garažami).

(3)Najmanjša velikost otroškega igrišča pri večstanovanjskih stavbah in v primeru organizirane gradnje več kot 10 eno- ali dvostanovanjskih stavb je 50 m2. Če seštevek površin otroškega igrišča glede na število stanovanj znaša več kot 200 m2, je najmanjša velikost igrišča 200 m2.

(4)Če seštevek površin igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov glede na število stanovanj znaša več kot 1000 m2, je najmanjša velikost igrišča 1000 m2.

(5)Zelenih in drugih odprtih površin v okolici večstanovanjskih objektov ni dopustno zmanjševati, kadar gre za: – otroška in druga igrišča, – urejene zelene površine in parke.

(6)Na območjih stavbnih zemljišč se ohrani čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporablja predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev.

(7)Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti odvečni gradbeni material ter urediti okolico. Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves (talna površina pod obodom krošnje, razširjena še za 1,5 m na vse strani), ki se na parceli, namenjeni gradnji, ali na stičnih območjih s sosednjimi zemljišči ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja dreves. Minimalni pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječe in načrtovane vegetacije so: – v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Minimalna odprtina za prehajanje zraka in vode je 3,0 m2 na drevo. Ta površina ne sme biti povozna; – obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je praviloma 2,0 m; – gradbišča ni dopustno organizirati na vplivnem območju obstoječih dreves. Če tega zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno izvajati, je treba z načrtom zavarovanja predvideti ustrezne varnostne ukrepe.

(8)Obstoječe drevorede je treba ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.

(9)Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo mestno klimo, zmrzal in sušo ter sol. Minimalni pogoji so: – na javnih površinah ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin, – na javnih površinah je pri drevesnih vrstah prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst, – na ekološko pomembnih območjih (EPO) in v območjih naravnih vrednot je za okrasne zasaditve dopustna uporaba le avtohtonih vrst, – uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega pomena, – za zasaditev živic in živih mej se praviloma uporabljajo avtohtone vrste – gaber, javor, bukev ali kalina.

(10)Parkirišča namenjena javni rabi (javna parkirišča in parkirišča ob stavbah v javni rabi) morajo imeti vsaj 1 visokodebelno drevo, višine najmanj 3 m na 4 PM.

(11)Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jo je treba nadomestiti oziroma sanirati.

(12)Pri urejanju okolice stavb je treba upoštevati obstoječo konfiguracijo terena. Na posamezni parceli, namenjeni gradnji, so dovoljeni nasipi in vkopi do največ 2,0 m. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču.

(13)Dostopne poti in gospodarske površine je treba izoblikovati po terenu.

(14)Planiranje terena se izvaja s travnimi brežinami. Izjemoma, če zemljina drsi in ogroža objekt ali cestišče, se višinske razlike lahko premostijo s podpornimi zidovi, skladno z določili 39. člena tega odloka.

(15)Nepozidani del parcele, namenjene gradnji, je treba, ob upoštevanju zahtev za varstvo voda pred onesnaženji, v čim večji meri ohranjati netlakovan ali ga tlakovati s propustnimi materiali. Načrtovati je treba prostorske ureditve za zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.

(16)Po končanem posegu v prostor je obvezna sanacija terena in ozelenitev. 3.4.9 Parcelacija 48. člen (velikost in oblika parcele, namenjeni gradnji)

(1)Velikost in oblika parcele, namenjene gradnji, morata glede na lastnosti predvidenega objekta izpolnjevati PIP (FZ, FI, FOBP, odmike od parcelnih mej, regulacijskih črt itd.) in pogoje, določene z drugimi predpisi.

(2)Določitev parcele, namenjene gradnji, mora omogočati načrtovano rabo sosednjih zemljišč.

(3)Parcela, namenjena gradnji, mora biti v celoti vključena v območje EUP, v kateri se gradi objekt.

(4)Velikost parcele, namenjene gradnji, se določi skladno s pogoji: – za prostostoječo enostanovanjsko hišo v območjih namenske rabe SSea, SK in A najmanj 400 m2, v območju namenske rabe SSeb najmanj 800 m2, – za prostostoječo dvostanovanjsko hišo v območjih namenske rabe SSea, SK in A najmanj 500 m2, v območju namenske rabe SSeb najmanj 900 m2, – za dvojček najmanj 600 m2, – za tristanovanjski objekt najmanj 700 m2, – za štiristanovanjski objekt najmanj 1000 m2, – za strnjeno stanovanjsko gradnjo (vrstne in atrijske hiše) najmanj 250 m2 za en objekt v nizu, – za počitniški objekt v območju namenske rabe SP najmanj 800 m2. Izjemoma je dovoljena gradnja počitniških objektov v območju namenske rabe SP tudi na zemljiščih, namenjenih za gradnjo, velikosti najmanj 600 m2, pod pogojem, da je zemljiška parcela v zemljiškem katastru nastala pred sprejemom tega odloka; – za gradnje v vrzelih in pri novogradnjah na mestu poprej odstranjenega objekta je dopustno odstopanje od velikosti parcele, namenjene gradnji, določene s tem odlokom, do največ –10 %.

(5)Za večstanovanjske objekte in objekte, ki niso namenjeni bivanju, ter za mešane objekte (bivanje in dejavnosti drobnega gospodarstva, gostinstva, storitvene dejavnosti, trgovine, druge dejavnosti itd.) se velikost parcele, namenjene gradnji, določi s projektno dokumentacijo na podlagi določil dopustne stopnje izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji.

(6)Določila tega člena se upoštevajo tudi pri dozidavah in nadzidavah obstoječih objektov.

(7)Minimalna velikost zemljišča ni predpisana za rekonstrukcije obstoječih objektov in nadomestne gradnje.

(8)Pogoji tega člena veljajo tudi za območja, ki se urejajo z OPPN. 49. člen (spreminjanje mej parcele, namenjene gradnji)

(1)Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih parcel, namenjenih gradnji, je dopustna pod pogojem, da se nove parcele oblikujejo na podlagi določil tega odloka in da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste. Pri določanju parcele, namenjene gradnji, ni možno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po svoji velikosti ne ustrezajo kriterijem samostojne parcele, namenjene gradnji.

(2)Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.

(3)Parcela, na kateri stoji objekt, je lahko predmet parcelacije le tedaj, če s parcelacijo povzročena sprememba meje ali površine parcele ne bo povzročila kršitve s tem odlokom predpisanih PIP, ki veljajo za objekt (velikost parcele, namenjene gradnji, FZ, FI, FOBP, odmiki od parcelnih mej, regulacijskih črt, normativi za parkirne površine ipd.). 3.4.10 Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo 50. člen (splošne določbe)

(1)Vsaka parcela, namenjena gradnji stavb, mora imeti zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, oskrbo z električno energijo ter dostop do javne ceste.

(2)Obstoječe in načrtovane stavbe je treba priključiti na zgrajeno GJI v skladu z določili tega odloka, predpisi in pogoji upravljavcev teh omrežij.

(3)Na območjih, kjer je omrežje načrtovano, gradnja stavb do izgradnje omrežja ni dovoljena, razen če se hkrati z gradnjo stavb zagotavlja tudi izgradnja tega omrežja. Izgradnjo omrežja je treba dokončati pred začetkom uporabe stavbe, ki se priključuje na omrežje.

(4)Za rekonstrukcijo ali izgradnjo manjkajoče GJI, določene s pogoji upravljavcev, lahko investitor z Občino Vrhnika sklene pogodbo, s katero se definirajo medsebojne obveznosti glede ureditve komunalnega opremljanja parcele, namenjene gradnji.

(5)GJI z dokončanim potekom in že izvedenimi ureditvami ima varovalni pas. Načrtovana in rekonstrukcije obstoječe GJI ima rezervate.

(6)Gradnja GJI mora potekati sočasno in usklajeno. Ob gradnji nove GJI je treba istočasno izvesti tudi rekonstrukcijo obstoječe infrastrukture, ki ne ustreza zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev.

(7)GJI mora praviloma potekati po javnih površinah ali zemljiščih v lasti občine. Izjemoma lahko na odsekih poteka tudi drugje, če zaradi terenskih in drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. Lastnik zemljišča mora omogočiti gradnjo, obratovanje in vzdrževanje javne infrastrukture na njegovem zemljišču, upravljavec infrastrukture pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.

(8)Posegi v varovalni pas GJI ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja. Za vsak poseg v varovalni pas je treba pridobiti soglasje upravljavca omrežja. 3.4.10.1 Promet 51. člen (priključevanje na javno cesto)

(1)Vsi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dovoz do javne ceste (širine najmanj 2,50 m), pomožni objekti pa le, kadar je za njihovo uporabo dovoz do javne ceste nujno potreben.

(2)Dovozi in priključki na cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Uredijo se v soglasju s pristojnim občinskim organom oziroma upravljavcem ceste. Priključki morajo biti prilagojeni niveleti vozišča ceste, na katero se priključujejo, ter praviloma zgrajeni pravokotno na os ceste.

(3)Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov s skupnim priključkom. Gradnja novih prometnic naj bo čim bolj racionalna.

(4)Obračanje vozil oziroma manipulacijska prometna površina mora biti zagotovljena na parceli, namenjeni gradnji, tako da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javne ceste. 52. člen (gradnja in urejanje prometnega omrežja)

(1)Pri načrtovanju cestnega omrežja in javnih ter drugih prometnih poti je treba upoštevati potrebe funkcionalno oviranih oseb.

(2)Na lokalnih, zbirnih mestnih, zbirnih krajevnih, mestnih cestah, krajevnih cestah in javnih poteh je dopustna ureditev ležečih ovir za fizično upočasnitev prometa, in sicer po predhodni preveritvi prometne ustreznosti za posamezno lokacijo.

(3)Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališče, ki omogoča obračanje tovornjaka brez prikolice ter komunalnih in intervencijskih vozil.

(4)Avtobusna postajališča morajo biti urejena izven vozišča javnih cest in v skladu s področnimi predpisi.

(5)Pri rekonstrukcijah cest je treba višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ohranja. Na območju naselbinske dediščine »utapljanje« vhodov v historične stavbe ni dopustno.

(6)Trase prometnic se morajo prilagajati obstoječemu reliefu. Med gradnjo je treba v največji možni meri ohranjati obstoječe krajinske prvine ob trasi ceste (gozdni rob, živice, posamezna drevesa). Izogibati se je treba prekomernim izravnavam terena in odstranjevanjem vegetacije.

(7)Ob sanacijah obcestnega prostora je treba uporabljati avtohtono vegetacijo in pri tem povzemati za prostor značilne vegetacijske vzorce.

(8)Gozdne ceste in poljske poti so lahko široke največ 3,5 m, razen v ostrih zavojih in pred zožitvami (npr. podvozi ali mostovi) ter na ravnih delih, kjer so dopustne ureditve izogibališč in skladišč za les.

(9)Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi za vrsto ceste, prometno obremenitev in projektirano hitrost v skladu s pravilnikom o projektiranju cest.

(10)V primeru, da dimenzija prečnega profila ceste ne ustreza minimalnim dimenzijam, potrebnim za projektiranje cest, je treba v dolžini vidne razdalje izvesti izogibališče za srečevanje vozil.

(11)Minimalna širina hodnika za pešce je 1,5 m. Treba je zagotoviti: – obojestranski hodnik za pešce ob lokalnih cestah znotraj naselja, – enostranski hodnik za pešce ob lokalnih zbirnih in lokalnih krajevnih cestah.

(12)Kolesarske steze se v primerni širini urejajo ob glavnih prometnih ulicah, kjer prosti koridor poleg izvedbe vsaj enostranskega pločnika omogoča izvedbo le-teh. Minimalna širina je 1,5 m.

(13)Gradnja pomožnih cestnih objektov (objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos, varovalne in protihrupne ograje, avtobusno postajališče) je dovoljena ob vseh obstoječih javnih cestah. 53. člen (varovalni pasovi prometnega omrežja)

(1)Posegi v varovalni pas ali rezervat prometnic ne smejo biti v nasprotju z njihovimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza. Za vse posege v varovalni pas ali rezervat prometnic je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa oziroma upravljavca ceste.

(2)Varovalni pasovi za posamezne vrste cestnega omrežja od zunanjega roba cestnega telesa znašajo za: – avtoceste 40 m, – regionalne ceste 15 m, – lokalne ceste 8 m, – zbirne mestne ali krajevne ceste 4 m, – mestne ali krajevne ceste 3 m, – javne poti 2 m, – javna pot za kolesarje 1 m.

(3)Vse posege v varovalni pas avtoceste je možno izvajati le po predhodnem soglasju pristojnega organa oziroma upravljavca ceste. V varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje.

(4)Zaradi predvidene širitve avtoceste je treba za vse bodoče posege zagotoviti odmik najmanj 7 m obojestransko od roba cestnega sveta.

(5)Vse posege v varovalni pas državne ceste je možno izvajati le po predhodnem

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.