Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Sodražica (OPN S 07), stran 5658.

(1)S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Sodražica (v nadaljevanju: OPN).

(2)OPN je izdelalo podjetje Arealine d.o.o. iz Postojne, pod št. projekta P-14/2014.

(3)OPN velja na celotnem območju občine.«

1. člen V
2. členu se črta celotno besedilo in se nadomesti z naslednjim: »(namen)

(1)Z OPN se določajo izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve občinskega pomena ter določajo pogoji umeščanja objektov in drugih posegov v prostor.

(2)OPN je podlaga za pripravo projektov za izdajo gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov in podlaga za gradnjo enostavnih objektov.

(3)OPN določa usmeritve za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (v nadaljevanju: OPPN).«

1. člen V
2. členu se črta celotno besedilo in se nadomesti z naslednjim: »(vsebina in sestavine odloka)

(1)OPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela:

(2)Tekstualni del OPN obsega naslednja poglavja: I. Uvodne določbe II. Strateški del III. Izvedbeni del IV. Prehodne in končne določbe.

(3)Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte: +--------+--------------------------------------------+---------+ |Številka|Karta |Merilo | +--------+--------------------------------------------+---------+ | |Prikaz zasnove prostorskega razvoja občine |1:50 000 | +--------+--------------------------------------------+---------+ | |Prikaz zasnove gospodarske javne |1:50 000 | | |infrastrukture | | +--------+--------------------------------------------+---------+ | |Prikaz okvirnih območij naselij, vključno z |1:50 000 | | |območji razpršene gradnje ter prikaz | | | |okvirnih območij razpršene poselitve | | +--------+--------------------------------------------+---------+ | |Prikaz usmeritev za razvoj poselitve in |1:50 000 | | |celovito prenovo | | +--------+--------------------------------------------+---------+ | |Prikaz usmeritev za razvoj v krajini |1:50 000 | +--------+--------------------------------------------+---------+ | |Prikaz usmeritev za določitev namenske rabe |1:50 000 | | |zemljišč | | +--------+--------------------------------------------+---------+

(4)Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte: +-------+---------------------------------------------+---------+ | |Pregledna karta Občine Sodražica z |1:50 000 | | |razdelitvijo na liste | | +-------+---------------------------------------------+---------+ | |Pregledna karta Občine Sodražica s prikazom |1:50 000 | | |osnovne namenske rabe in ključnih omrežij | | | |gospodarske javne infrastrukture | | +-------+---------------------------------------------+---------+ | |Prikaz območij enot urejanja prostora, |1:5 000 | | |osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe | | | |prostora in prostorskih izvedbenih pogojev | | +-------+---------------------------------------------+---------+ | |Prikaz območij enot urejanja prostora in |1:5 000 | | |gospodarske javne infrastrukture | | +-------+---------------------------------------------+---------+

(5)Priloge: – izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije za območje Občine Sodražica, – prikaz stanja prostora Občine Sodražica, – strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve, – urbanistični načrt Sodražice, – usmeritve za izdelavo OPPN (na izvedbeni in strateški ravni), – smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, – obrazložitev OPN, – povzetek za javnost, – okoljsko poročilo.«

1. člen V
2. členu se v prvem odstavku besedilo »GE – gradbena enota« črta in nadomesti z besedilom: »DZP – delež zelenih površin«. Za besedilom »RPE – register prostorskih enot« se doda v novo vrsto besedilo: »ppn – varovanja pogojev izvedbe OPPN«. Za besedilom »UO – urejevalno območje (glej strokovne podlage za poselitev tč. 33_str_pod) se doda v novo vrsto besedilo: »x – enote s posebnim režimom urejanja«. Vrine se nov drugi odstavek, ki se glasi: »Vzorci poselitve: vao – domačije v odprtem vaškem okolju vas – domačije v strnjenem vaškem okolju odo – osamele domačije odi – kmetije z industrijsko proizvodnjo. Ureditve: zsr – zelene urbane površine in zeleni sistemi – površine za oddih, rekreacijo in šport zpa – zelene urbane površine in zeleni sistemi– parki zdz – zelene urbane površine in zeleni sistemi – druge urejene zelene površine zdo – zelene urbane površine in zeleni sistemi – zelene ureditve ob vodotokih zpk – zelene urbane površine in zeleni sistemi – pokopališča jp – javni prostor, centralne in skupne javne površine. Tipi objektov: h – hiše hm – stanovanjske hiše ph – počitniške hiše js – javne stavbe tm – trško mestne hiše vs – stavbe z varovano dediščino gp – gospodarska poslopja gs – gospodarske stavbe ip – industrijske stavbe, ike – stavbe komunikacijsko energetske infrastrukture.«
3. člen V
4. členu se črta celotno besedilo in se nadomesti z naslednjim: »(vsebina besedila odloka OPN) V tekstnem delu odloka v nadaljevanju so naslednje vsebine: 1.0 – UVODNE DOLOČBE 2.0 – STRATEŠKI DEL OPN – besedilo 2.1 – Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine 2.2 – Zasnova prostorskega razvoja občine 2.3 – Zasnova GJI lokalnega pomena in GJD 2.4 – Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana 2.5 – Določitev okvirnih območij razpršene poselitve 2.6 – Usmeritve za prostorski razvoj občine 2.7 – Urbanistični načrt občinskega središča 3.0.0.0 – IZVEDBENI DEL OPN 3.1.0.0 – Splošne določbe 3.1.1.0 – Obseg akta 3.1.2.0 – Namenska raba 3.1.3.0 – Splošni prostorski izvedbeni pogoji 3.1.3.1 – Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor 3.1.3.2 – Način urejanja na območjih z določenimi občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN) 3.1.4.0 – Varovanja 3.2.0.0 – Merila in pogoji javnega prostora in grajene gospodarske javne infrastrukture 3.3.0.0 – Merila in pogoji urejanja zunaj območij stavbnih zemljišč – EUP z oznako KGV 3.4.0.0 – Merila in pogoji v enotah urejanja prostora (EUP) stavbnih zemljišč 3.4.1.0 – Splošna merila urejanja EUP stavbnih zemljišč 3.4.2.0 – Podrobni prostorsko izvedbeni pogoji 3.4.2.1 – Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo SK –površine podeželskega naselja, A – površine razpršene poselitve, SS – stanovanjske površine, SP – površine počitniških hiš, C – območja centralnih površin, BC – posebna območja – športni centri, BT – površine za turizem, IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, IG – gospodarske cone, IP – površine za industrijo, ZS – površine za oddih in rekreacijo, ZD – zeleni sistemi in pasovi, ZP – parki, ZK – pokopališča, PC – cestne površine, PO – prometne površine, E – območje energetske infrastrukture, T – območje komunikacijske infrastrukture, O – območje okoljske infrastrukture. 3.4.3.0 – Stavba 3.4.3.1 – Merila in pogoji za oblikovanje stavb 3.4.4.0 –Pogoji umestitve in merila oblikovanja pomožnih objektov 3.5.0.0 – Specifikacija EUP s posebnimi PIPi 3.6.0.0.- Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN 3.6.1.0 – Usmeritve za izdelavo predvidenih OPPN 4.0 PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE.«
5. člen V
6. členu odloka se v devetem odstavku za besedilom »znotraj obstoječih« črta »GE« in nadomesti z besedilom: »območij poselitve«.
7. člen V
8. členu se spremeni tretji odstavek tako, da se glasi: »Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) naj se določajo posebej na območjih stavbnih zemljišč (za poselitev) in za preostali prostor občine (zunaj območja stavbnih zemljišč). Za območje zunaj stavbnih zemljišč naj se opredeli ena sama EUP z oznako KGV, kjer naj bodo merila PIP določena glede na plansko opredeljeno podrobnejšo namensko rabo. Na območjih poselitve pa naj se na podlagi strokovnih podlag in opredeljenih razvojnih izzivov ugotovijo in določijo prostorsko izvedbeni pogoji (PIP) za območje z istimi razvojnimi značilnostmi in razvojnimi usmeritvami. Tako se določijo splošna merila urejanja ter opredelijo podrobna merila in nabor objektov po kriteriju namenske rabe. Za določeno posamezno EUP (v tabeli
9. člena) so dodani še posebni izvedbeni pogoji in merila urejanja.« Četrti, peti, šesti in sedmi odstavek se črtajo.
10. člen V
11. členu se črta celotno besedilo in se nadomesti z naslednjim: »(vsebina izvedbenega dela)

(1)Izvedbeni del določa: – območja namenske rabe, – prostorske izvedbene pogoje, – območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.

(2)Izvedbeni del je treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in drugih posegov, ki jih določajo predpisi.

(3)Poleg določb tega izvedbenega dela je treba pri graditvi objektov in vseh posegih upoštevati druge predpise in akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.« 10. člen Vrine se novi 26.a člen, ki se glasi: »(stopnja natančnosti mej)

(1)Meje enot urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: enota urejanja) so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in so prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot ne potekajo po parcelni meji, je zadoločitev meje uporabljen topografski podatek.

(2)Položajna natančnost mej enot urejanja je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. Kolikor meje enote urejanja ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.

(3)Drugi grafični prikazi iz 1. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.

(4)V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov v tem aktu prikazane meje odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je treba v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.

(5)V primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja.«

1. člen Spremeni se besedilo
2. člena, ki se po novem glasi: »(skladnost posega z OPN)« Poseg v prostor je s tem aktom skladen, če je v skladu z naslednjimi predpisanimi elementi: – s podrobnejšo namensko rabo (opredeljeno v grafičnih sestavinah izvedbenega dela OPN), – z vrstami dopustnih gradenj, – s splošnimi, podrobnimi in posebnimi izvedbenimi pogoji, – z merili in pogoji varovanj (prikazano v stanju prostora), – z merili in pogoji v zvezi z javno gospodarsko infrastrukturo.«
3. člen Vrine se 27.a člen, ki se glasi: »(prikaz stanja prostora)

(1)Prikaz stanja prostora je obvezna priloga OPN in je pripravljena na podlagi podatkov iz prostorskega informacijskega sistema. Odraža stanje v prostoru, kakršno je bilo v trenutku pridobitve podatkov.

(2)Prikaz stanja prostora vsebuje predvsem varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena ter druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben varstveni režim v prostoru in prikaz dejanskega stanja v prostoru glede stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč. Kot dejansko stanje stavbnih zemljišč se prikazuje stavbna zemljišča, določena s prostorskim aktom občine.« 13. člen Za 27. členom se doda ime novega poglavja, ki se glasi: »3.1.1.0 Obseg akta«. 14. člen Spremeni se besedilo 28. člena, ki se po novem glasi: »(členitev prostora)

(1)Za potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena členitev prostora. Celotni prostor občine je razdeljen na naslednje prostorske enote: – prostorske enote stavbnih zemljišč v naseljih, – enote odprtega prostora izven naselij, vključno s stavbnimi zemljišči razpršene poselitve in stavbišči objektov razpršene gradnje.

(2)Prostorske enote so nadalje členjene na enote urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP). EUP je območje s praviloma enolično namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih določil za posamične EUP. Prikazane so v kartografskem delu.

(3)Prostorske enote stavbnih zemljišč v naseljih so: +----------------+-----------------------+ | Oznaka naselja |Ime naselja | +----------------+-----------------------+ | Be |Betonovo | +----------------+-----------------------+ | Br |Brlog | +----------------+-----------------------+ | Gl |Globel | +----------------+-----------------------+ | Ja |Janeži | +----------------+-----------------------+ | Je |Jelovec | +----------------+-----------------------+ | Ko |Kotel | +----------------+-----------------------+ | Kr |Kračali | +----------------+-----------------------+ | Kz |Kržeti | +----------------+-----------------------+ | Li |Lipovšica | +----------------+-----------------------+ | Ma |Male Vinice | +----------------+-----------------------+ | No |Novi Pot | +----------------+-----------------------+ | Ns |Nova Štifta | +----------------+-----------------------+ | Pe |Petrinci | +----------------+-----------------------+ | Po |Podklanec | +----------------+-----------------------+ | Pr |Preska | +----------------+-----------------------+ | Ra |Ravni Dol | +----------------+-----------------------+ | Si |Sinovica | +----------------+-----------------------+ | So |Sodražica | +----------------+-----------------------+ | Tr |Travna Gora | +----------------+-----------------------+ | Vi |Vinice | +----------------+-----------------------+ | Za |Zamostec | +----------------+-----------------------+ | Zp |Zapotok | +----------------+-----------------------+ | Ži |Žimarice | +----------------+-----------------------+

(4)Enota urejanja prostora se označi z enolično oznako, ki vsebuje oznako funkcionalne enote in zaporedno številko znotraj funkcionalne enote. Pod njo je oznaka podrobnejše namenske rabe prostora. Primer zapisa oznake enote urejanja: So_1 So – oznaka funkcionalne enote, 1 – zaporedna številka enote znotraj funkcionalne enote.

(5)Za vsako enoto urejanja prostora ta odlok določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na: – splošne prostorske izvedbene pogoje, – podrobne prostorske izvedbene pogoje, ki veljajo za vse enote za enako namensko rabo, – posebne prostorske izvedbene pogoje, ki veljajo za vsako posamezno EUP.

(6)Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja prostora, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji drugače določeno.

(7)Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spremljajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni pogoji.

(8)Za posamezno EUP so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka določeni tudi posebni izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo posebni pogoji.

(9)Za enote urejanje prostora, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v tem odloku.«

1. člen V
2. členu se ohrani preglednica, spremeni pa se prvi odstavek, ki se nadomesti z besedilom:

(1)Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisane vrste namenske rabe.

(2)V posameznih območjih podrobne namenske rabe morajo površine, namenjene osnovni dejavnosti, obsegati polovico (več kot 50 %) vseh površin, kolikor v podrobnih in posebnih pogojih ni drugače določeno.

(3)Namenska raba prostora je prikazana na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(4)Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na: – območja stavbnih zemljišč, – območja kmetijskih zemljišč, – območja gozdnih zemljišč, – območja vodnih zemljišč, – območja drugih zemljišč, kamor uvrščamo območja mineralnih surovin in območja zunaj naselij za potrebe obrambe.

(5)Prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje prostora v vseh opredeljenih kategorijah namenske rabe, ki so predstavljene v Preglednici 2, so podrobno opredeljeni v preglednicah v poglavju 3.3.0.

1. Merila in pogoji urejanja zunaj območij stavbnih zemljišč – EUP z oznako KGV in 3.4.0.
2. Merila in pogoji v enotah urejanja prostora (EUP) stavbnih zemljišč.
3. člen Pred
4. členom se spremenita naslov 3.1.3.0 »Način urejanja«, ki se po novem glasi: »Splošni prostorski izvedbeni pogoji«, in naslov 3.1.3.1 »Način urejanja na območjih enot urejanja prostora«, ki se po novem glasi: »Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor.«
5. člen Zamenja se besedilo
6. člena, ki se po novem glasi: »(vrste dopustnih gradenj)

(1)Gradnje so dovoljene na območju stavbnih zemljišč in na obstoječi razpršeni zakonito zgrajeni gradnji.

(2)Gradnje izven stavbnih zemljišč so dovoljene, če to določa zakon ter za infrastrukturne, nezahtevne in enostavne objekte, v skladu z določili tega odloka.

(3)Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje vrstne gradenj: – gradnja novega objekta, – dozidava ali/ in nadzidava k obstoječem objektu, – rekonstrukcija objekta, – vzdrževanje objekta, – odstranitev objekta, – komunalna in oblikovna sanacija objektov, – spremembe namembnosti objektov.

(4)Dozidava, nadzidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objekta so dopustni samo na zakonito zgrajenih objektih.«

1. člen Zamenja se besedilo
2. člena, ki se po novem glasi: »(dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor)

(1)Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju občine dopustna gradnja naslednjih objektov oziroma naslednje ureditve: – gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov gospodarske javne infrastrukture ter drugih nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z merili in pogoji javnega prostora in grajene gospodarske javne infrastrukture (3.2.0.0) ter usmeritvami oblikovanja pomožnih objektov (3.4.4.0), – gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, podzemnega elektroenergetskega omrežja, telekomunikacijskega omrežja ter omrežja javne razsvetljave, gradnja prenosnega plinovodnega omrežja, nadzemnih elektroenergetskih objektov, vodov in naprav ter nadzemnih komunikacijskih omrežij je dovoljena le pod posebnimi pogoji, ki so navedeni v poglavju 3.2.0.0 – Merila in pogoji javnega prostora in grajene gospodarske javne infrastrukture, – gradnja cest, če so te predvidene na karti »Prikaz območij enot urejanja prostora«, – gradnja objektov za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah, – gradnja oziroma postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), – vodnogospodarske ureditve, – urejanje in vzdrževanje odprtih zelenih površin in drugih javnih in skupnih površin (ureditev zelenih površin, drevoredov, trgov, površin za pešce, gradnja in postavitev urbane opreme, otroških igrišč).

(2)Spremembe namembnosti objektov so dopustne le za tiste dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo prostora, določeno za posamezno enoto urejanja prostora (EUP). Ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi bistveno odstopale od osnovne namembnosti v enoti ter negativno vplivale na funkcijo EUP. Na legalno zgrajenih objektih in njihovih parcelah, katerih namembnost ni skladna z namensko rabo enote urejanja prostora in je zato sprememba njihove namembnosti nujna, so do takrat dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objektov.

(3)Za vsako namensko rabo prostora so določene osnovne, spremljajoče in izključujoče dejavnosti. Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 49 % BTP posameznega objekta, vendar ne več od maksimalne dovoljene površine v posameznem objektu, če je ta določena.

(4)Izključujoče dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno območje namenske rabe ne sme umeščati.«

1. člen Zamenja se besedilo
2. člena, ki se po novem glasi: »(dopustne vrste objektov po namenski rabi prostora)

(1)Vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer: – so vrste objektov označene s šifro iz veljavne klasifikacije objektov, – se vedno navaja le najnižja ustrezna raven objektov.

(2)Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov so določene v podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih namenskih rabah.«

1. člen V poglavju 3.1.3.2 z naslovom: Način urejanja na območjih z določenimi občinskimi podrobnimi načrti (OPPN) se zamenja besedilo
2. člena, ki se po novem glasi: »(območja podrobnih prostorskih načrtov – OPPN)

(1)S tem odlokom se določa območja izdelave občinskih podrobnejših prostorskih načrtov (v nadaljevanju OPPN).

(2)Meja OPPN, ki je določena s tem odlokom, se v fazi njegove priprave na stavbnih zemljiščih lahko spremeni v primeru, ko dejansko stanje na mejah območja predvidenega OPPN odstopa od načrtovanega, kot je parcelacija zemljišč, neskladnost katastrskih načrtov z dejanskim stanjem ipd., ali pa je s predvideno mejo OPPN onemogočena realizacija investicijske namere, ki je v splošnem javnem ali skupnem interesu. Spremembo meje sprejme Občinski svet, ki ugotavlja skladnost z odlokom OPN ter obvesti vse lastnike novo vključenih parcel pred javno razgrnitvijo OPPN.

(3)Območje OPPN se lahko razdeli na več manjših prostorsko zaokroženih enot. Predhodno je potrebno izdelati strokovne podlage in rešitve prostorskih ureditev za celotno območje OPPN, določiti in rezervirati površine za javni program (družbena infrastruktura), določiti prometno omrežje, skupne zelene in javne odprte površine ter osnove komunalne infrastrukture ter predvideti etapnost izvajanja. Meja manjšega ali del območja se določi v postopku izdelave OPPN.

(4)Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev. Variantne rešitve lahko izdela en ali več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava.

(5)Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo z javnim ali vabljenim natečajem. Zahtevo za izvedbo in način priprave ter izbor variantnih rešitev, oziroma izvedbo javnega natečaja se določi s sklepom o začetku postopka izdelave OPPN.

(6)Po sprejetju OPPN se vsi posegi izvajajo v skladu z določili tega načrta. Do sprejema predvidenega OPPN veljajo PIP, opredeljeni za EUP na njihovem območju pod pogojem, da je za vsak poseg potrebno preveriti možnost realizacije kompleksnih ureditev predvidenega OPPN, predvsem prometnega in infrastrukturnega omrežja. Vsa zemljišča in obstoječi objekti se lahko uporabljajo skladno z namensko rabo. Do izdaje sprejetja posameznega OPPN je na teh območjih prostorskih ureditev dopustno: – izvajanje rekonstrukcij in rednih vzdrževalnih del na obstoječih objektih, – izvajanje gradenj, rekonstrukcij, rednih in investicijsko vzdrževalnih del na gospodarski javni infrastrukturi in grajenem javnem dobrem, – izvajanje ureditev za potrebe obrambe.«

1. člen V poglavju 3.1.4.0 Varovanja, se besedilo
2. člena preoblikuje tako, da se s presledki in zaporedno številko poudarijo posamezni podnaslovi. Besedilo se ohranja. Podnaslovi so: 1) Varovanje kmetijskih zemljišč, 2) Varovanje gozdov, 3) Varovanje voda, 4) Varovanje vodnih virov, 5) Varovanje tal, 6) Varovanje območij za raziskovanje mineralnih surovin, 7) Varovanje in ohranjanje narave 8) Varstvo kulturne dediščine, 9) Varovanje krajine, 10) Varovanje okolja in zdravja, 11) Varstvo zraka, 12) Območja varstva pred hrupom, 13) Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem, 14) Varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem, 15) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, 16) Obramba.
3. člen V
4. členu se črta celotno besedilo, ki sledi
5. podnaslovu Varstvo kulturne dediščine, črta in zamenja z naslednjim besedilom: »(8.01) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. (8.02) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine). (8.03) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). (8.04) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni: – gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in – rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. (8.05) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. (8.06) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. (8.07) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. (8.08) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. (8.09) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine. (8.10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so navedeni v tem členu v nadaljevanju. (8.11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno. (8.12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. (8.13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov. (8.14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba. (8.15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti. (8.16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. (8.17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. (8.2) Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorsko izvedbeni pogoji za posamezne vrste dediščine. (8.21) Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: – tlorisna in višinska zasnova (gabariti), – gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, – oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), – funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, – sestavine in pritikline, – stavbno pohištvo in notranja oprema, – komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, – pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), – celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine), – zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. (8.22) Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: – naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov), – odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), – prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), – prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.), – naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, – podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), – odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), – stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.), – oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, – zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča. (8.23) Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: – krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine), – značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), – tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini), – tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice), – odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem, – avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, – preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in – zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. (8.24) Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: – zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), – grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi), – naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief), – podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), – rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in – vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote. (8.25) Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: – odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, – poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer, – ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, – gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in – postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča. Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev: – če ni možno najti drugih rešitev in – če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za področje varstva kulturne dediščine. V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. (8.26) Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: – avtentičnost lokacije, – materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, – vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. (8.27) Za drugo dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: – materialna substanca, ki je še ohranjena, – lokacija in prostorska pojavnost, – vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.«
6. člen V
7. členu se v besedilu za podnaslovom
8. Območja varstva pred hrupom črta besedna zveza »tip GE« in se nadomesti z besedilom »namenske rabe«.
9. člen V
10. členu se v besedilu s podnaslovom
11. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami zamenja drugi odstavek, ki se po novem glasi: »(15.02) Gradnje in prostorske ureditve na ogroženih poplavnih, erozijskih, plazovitih in potresnih območjih so dovoljene le, če so v skladu s veljavnimi predpisi ter temeljijo na predhodno izdelanih strokovnih podlagah, študijah in analiz stanja. Strokovne podlage za taka območja poleg opredelitve ali so posegi mogoči predlagajo ukrepe, ki jih morajo upoštevati projektne rešitve. Projektne rešitve potrdi s soglasjem pristojni organ. Gradnja na ogroženih območjih je dovoljena le, če je v funkciji varovanja pred naravnimi in drugimi nesrečami, torej gradnja objektov za zaščito pred erozijo in plazenjem ter proti poplavam.« Črta se del petega odstavka, tako da se po novem glasi: »(15.05) Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati predpise s področja zagotavljanja potresne varnosti pred potresi.« Črta se šesti odstavek.
12. člen Na koncu
13. člena se za novim podnaslovom »
14. Obramba« doda besedilo, ki se glasi: »(16.01) Na območju občine ni posebnih območij za potrebe obrambe. Ker na območju občine ni naselij z več kot 5000 prebivalci, v objektih ni potrebno graditi zaklonišč.«
15. člen
16. člen se spremeni, tako da se po novem glasi: »

(1)Vse infrastrukturne naprave se načrtujejo, izvajajo in obratujejo v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. Posegi v prometne površine in druge talne javne ureditve naj se načrtujejo in izvajajo vzporedno, usklajeno in predvidoma sočasno z načrtovanjem in izvedbo novogradenj ter posodobitvami vseh javnih infrastrukturnih instalacij, ki so napeljane oziroma načrtovane na takšnem območju. Za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta je delitev parcel možna.

(2)Pri načrtovanju gradnje objektov, naprav in vodov komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture, cest in drugih prometnih površin ter grajenega javnega dobra se poleg zakonskih in podzakonskih aktov upošteva vse upravljavske in tehnične predpise ter navodila, ki so sprejeti v občini ali pri upravljavcu za področje predmetne infrastrukture.

(3)Gradnja GJI je dovoljena na celotnem območju tega OPN, tudi v varovanih območjih, skladno s pogoji pristojnih služb in varovalnih koridorjih GJi, če z njo soglašajo upravljavci.« 27. člen Doda se nov 36.a člen, ki se glasi: »(predpisana obvezna gospodarska javna infrastruktura)

(1)Stavbna zemljišča za gradnjo objektov so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste.

(2)Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.

(3)Kjer stavbna zemljišča za gradnjo niso komunalno opremljena, investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje.« 28. člen Doda se nov 36.b člen, ki se glasi: »(obvezno priključevanje na komunalno opremo)

(1)Objekte je treba priključiti na predpisano obvezno komunalno opremo iz prejšnjega člena tega odloka in na drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma enote urejanja predpisuje ta odlok ali drug predpis. Vsi objekti na območjih, na katerih obvezna komunalna oprema po tem odloku še ni zagotovljena kot gospodarska javna infrastruktura, morajo zagotoviti lasten sistem komunalnega opremljanja v skladu z določili tega odloka.

(2)Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke. Nezahtevne in enostavne objekte je treba priključiti na komunalno opremo takrat, kadar je za njihovo uporabo to potrebno, preko obstoječih priključkov.

(3)Pri obveznosti priključevanja objektov na javno vodovodno omrežje se lahko izjemoma zaradi fizičnih ovir med objektom in vodovodnim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, vodotoki ipd.) dovoli tudi začasna ali stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo (lastno zajetje, kapnica, cisterna) ali ureditev individualnega vodovodnega sistema.

(4)Pri obveznosti priključevanja objektov na javno kanalizacijsko omrežje se na območjih izven vodovarstvenih območij zaradi fizičnih ovir med objektom in kanalizacijskim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, prečkanje vodotokov ipd.) lahko s soglasjem pristojnega upravljavca kanalizacijskega omrežja dovoli tudi začasna ali stalna uporaba individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica).

(5)Če omrežje minimalne komunalne oskrbe ni vključeno v občinski načrt razvojnih programov, lahko investitor zagotovi minimalno oskrbo tudi na način, ki omogoča samooskrbo objekta, ki sledi napredku tehnike.

(6)Vsi objekti morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov.« 29. člen Doda se nov 36.c člen, ki se glasi: »(varovalni pasovi grajenega javnega dobra in gospodarske javne infrastrukture)

(1)Varovalni pasovi cest, elektroenergetske infrastrukture ter ostale gospodarske javne infrastrukture se povzemajo v skladu z veljavnimi državnimi in občinskimi predpisi.

(2)V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisovna podlagi projektnih pogojev ter s soglasjem pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.« 30. člen Doda se nov 36.d člen, ki se glasi: »(gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture)

(1)Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.

(2)Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture.

(3)Trase omrežij komunalne opreme je treba medsebojno uskladiti. Potekati morajo tako, da je možno priključevanje vseh objektov v posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in vzdrževanje komunalne opreme.

(4)Trase omrežij komunalne opreme je treba praviloma združevati v skupne koridorje, pri čemer je treba upoštevati osnovne zahteve glede varnostih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot to določajo veljavni predpisi.

(5)Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb.

(6)Ob gradnji nove ali rekonstrukciji posamične obstoječe komunalne opreme je treba v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav komunalne opreme, ki zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev ni več ustrezna.

(7)Omrežja komunalne opreme morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. Za gradnjo izven javnih površin mora upravljavec te opreme za to od lastnika pridobiti služnost.

(8)V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine je treba omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi praviloma v podzemni izvedbi, razen v primerih, ko posegajo na arheološka najdišča in je s predhodnimi raziskavami ugotovljeno, da tak poseg ni možen.

(9)Omrežja in jaške komunalne opreme je treba na javnih cestah umeščati zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil.

(10)Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je treba kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.

(11)Prečkanja komunalne opreme pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.

(12)Gospodarsko javno infrastrukturo je treba načrtovati tako, da bo čim manj posegala v vodna in priobalna zemljišča.«

1. člen Doda se nov 36.e člen, ki se glasi: »(gradnja in urejanje javnih površin) Javne površine so predvsem površine cest, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, površine za pešce in gozdovi s posebnim namenom.«
2. člen Doda se nov 36.f člen, ki se glasi: »(gradnja in urejanje cest)

(1)V varovalnih pasovih cest, določenih v zakonih in predpisih, je na stavbnih zemljiščih dovoljena gradnja, dozidava, nadzidava, sprememba namembnosti in ureditve zelenih površin le s soglasjem upravljavca cest in v skladu z namensko rabo.

(2)Priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.

(3)Na javno cesto je treba praviloma priključevati več objektov s skupnim priključkom na cesto.

(4)Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.

(5)Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča.

(6)Gradnja mostov in cest v območju vodotokov ne sme posegati v pretočni profil. Varnost pred stoletnimi visokimi vodami mora biti zagotovljena z minimalno 50 cm proste višine med objektom in višinsko koto stoletnih vod.

(7)Avtobusna postajališča morajo biti urejena izven vozišča javnih cest in v skladu s predpisi o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča.

(8)Praviloma se pločniki ter javna razsvetljava gradijo ob lokalnih cestah in ob vseh lokalnih cestah znotraj naselij. Prednostno se izvaja gradnja pločnikov ob javnih cestah, ki vodijo do objektov družbene javne infrastrukture, pri čemer se prioritetno zagotovijo pločniki do vrtcev in osnovnih šol.

(9)Dimenzija tipskega prečnega profila vozišča se določi za vrsto ceste, prometno obremenitev in projektno hitrost v skladu s pravilnikom o projektiranju cest. Minimalna širina vozišča občinskih cest je praviloma 5,0 metrov, izjemoma 4,0 metre, kadar zaradi terenskih ali drugih okoliščin ni mogoče zagotoviti večje širine. Po potrebi se lahko zgradijo tudi izogibališča. Minimalna širina enosmerne kolesarske steze znaša 1,50 m in dvosmerne kolesarske steze 2,50 m. Minimalna širina pločnika praviloma znaša 1,50 m.

(10)Dimenzijo tipskega prečnega profila cestišča iz prejšnjega odstavka tega člena je mogoče zmanjšati v primeru, če izgradnjo prometnih površin onemogoča legalno zgrajen objekt, ki ga ni mogoče ali smiselno porušiti. V primeru zmanjšanja elementov prečnega profila se najprej v sprejemljivem obsegu praviloma zmanjša širina vozišča, potem kolesarske steze in nazadnje pločnika.« 33. člen Doda se nov 36.g člen, ki se glasi: »(gradnja in urejanje vodovodnega omrežja)

(1)Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo.

(2)Javno vodovodno omrežje mora biti namenjeno tudi za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi.

(3)Hidrante je treba praviloma umeščati zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.

(4)Priključitev objektov na javno vodovodno omrežje se izvede po navodilu upravljavca vodovoda in na podlagi veljavnih predpisov, ki določajo način priključitve objekta na javno vodovodno omrežje.

(5)Posege v obstoječe javno vodovodno omrežje, vključno s hišnimi priključki (za hišni priključek se šteje del sekundarnega vodovodnega cevovoda do zasuna za vodomer), lahko opravi le upravljavec vodovoda.« 34. člen Doda se nov 36.h člen, ki se glasi: »(gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja)

(1)Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin.

(2)Novo kanalizacijsko omrežje mora biti praviloma zgrajeno v ločenem sistemu.

(3)Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest, parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi.

(4)Čistilne naprave naj bodo dovolj oddaljene od strnjenih stanovanjskih površin oziroma tako, da se v največji možni meri zmanjšajo vplivi čistilne naprave, lokacija pa naj omogoča morebitno razširitev čistilne naprave. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti praviloma zavarovana z zaščitno ograjo.

(5)Male čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi. Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Vsi navedeni objekti morajo biti locirani na parceli namenjeni gradnji objekta ali na eni od parcel več objektov, če naprava služi več objektom.

(6)Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode.

(7)Padavinske vode je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu.

(8)Padavinske vode iz objektov in njihovih tlakovanih površin ni dopustno usmeriti na javne površine, niti v naprave za odvodnjavanje javnih površin.« 35. člen Doda se nov 36.i člen, ki se glasi: »(gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja)

(1)Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja napetostnega nivoja 35 kV in več je dovoljena v koridorjih daljnovodov, pri čemer je gradnja oziroma rekonstrukcija daljnovodov v višji napetostni nivo dopustna, če: – se ne omejuje namenske rabe prostora, določene s tem OPN, – so upoštevani tehnični predpisi o elektromagnetnem sevanju.

(2)Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti praviloma zgrajeno s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov napetostnega nivoja 20 kV in manj je dopustna le zunaj strnjenih območij poselitve, razen v primerih ko terenske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo. Nadzemni elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne in ustvarjene prostorske dominante.

(3)Razdelilne transformatorske postaje se morajo izvesti z uporabo sodobnih tehnologij tako, da se: – vplivi na okolje zmanjšajo na minimum, – zmanjšajo potrebne površine za postavitev objekta, – vse stikalne in transformatorske naprave izvede v kvalitetno oblikovanih zaprtih objektih, – vse razdelilne transformatorske postaje zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom, – vse priključitve praviloma izvedejo s podzemnimi kabli.

(4)Transformatorske postaje morajo biti v primeru gradnje večjih objektov sestavni del objekta ali arhitekturne kompozicije objektov.

(5)V varovalnih pasovih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material in parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. Za gradnjo vseh ostalih objektov v varovalnih pasovih prenosnih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega omrežja.

(6)V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer: – stanovanjskih objektov, – bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, – objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, – objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, – otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.

(7)V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več je na obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter gradnja pomožnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope).« 36. člen Doda se nov 36.j člen, ki se glasi: »(gradnje in urejanje za potrebe oskrbe z energijo)

(1)Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Zato se pri gradnji novih stavb ter rekonstrukciji stavb, kjer se načrtuje zamenjava sistema oskrbe z energijo in ogrevanja, upošteva predpise s področja učinkovite rabe energije ter spodbuja pasivno in energetsko učinkovito gradnjo. Stavbe se priključujejo na ekološko čiste vire energije. V vseh EUP je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje.

(2)Pri gradnji novih stavb in rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, pri katerih se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se ta načrtuje na podlagi in ob upoštevanju študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, ki se izdela v skladu z veljavnimi predpisi. Študija izvedljivosti je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.

(3)Alternativni sistemi za oskrbo stavb z energijo so: – decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, – soproizvodnja toplote, soproizvodnja hladu in električne energije, – daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, – toplotne črpalke.

(4)Oskrba z električno energijo se zagotavlja s priključitvijo objektov na distribucijsko električno omrežje. Električno energijo se lahko zagotavlja iz obnovljivih virov energije kot dopolnilni ali izključni vir.

(5)Podpira se izkoriščanje potencialov obnovljivih virov energije, kot sta sončna in vetrna energija. Solarni in vetrni sistemi za pridobivanje električne energije in ogrevanje se lahko umeščajo v območje poselitve in v neposredno bližino infrastrukturnih objektov in koridorjev tudi izven območja poselitve. Dovoljena je gradnja vetrnih elektrarn oziroma posameznih vetrnic. Pred umestitvijo vetrnic v prostor je potrebno opredeliti območje s primerno količino in močjo vetra. Pri načrtovanju je potrebno obvezno upoštevati usmeritve za posege v krajino, kot je: – ohranjanje naravnih vrednot in značilnih krajinskih vzorcev, – ohranjanje ugodnega stanja in drugih sestavin prostora. V okoljevarstvenem dovoljenju se določijo ukrepi varovanja pred prekomernim hrupom v območju poselitve in onesnaženosti podtalja.« 37. člen Doda se nov 36.k člen, ki se glasi: »(gradnja in urejanje javne razsvetljave) Javne površine na območjih naselij z opredeljeno namensko rabo S, C, B, I, P, ter ZK, ZS in ZP morajo biti opremljene z javno razsvetljavo, skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov. Pri tem je treba upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja in glede zmanjševanja porabe električne energije.« 38. člen Doda se nov 36.l člen, ki se glasi: »(gradnja in urejanje komunikacijskega omrežja)

(1)Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.

(2)Na območjih urejevalnih enot z namensko rabo S, C, B in I je treba zagotoviti ustrezno število komunikacijskih central in telekomunikacijsko omrežje, tako da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami.

(3)Objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave.

(4)Gradnja objektov v koridorjih brezžičnih komunikacijskih povezav omrežij upravljavcev z javnim pooblastilom je dovoljena samo do tiste višine, ki ne prekinja teh povezav.

(5)Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij, elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: – objekte in naprave mobilne telefonije ni dopustno graditi v območjih EUP namenjenih: stanovanjem (S), drugim centralnim dejavnostim, namenjenim varstvu, izobraževanju, kulturi, zdravstvu (CD), zelenim površinam (Z), na najboljših kmetijskih zemljiščih (K1) ter v območju površinskih voda (VC), – gradnja objektov mobilne telefonije ni dopustna v območju 100 m pasu, merjeno od roba funkcionalne parcele objekta navedenih objektov in naprav: 12640 Stavb za zdravstvo, 11 Stanovanjskih stavb, 12630 Stavb za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo ter otroških igrišč, – objekte in naprave mobilne telefonije je izjemoma dopustno graditi na manj kvalitetnih kmetijskih in gozdnih zemljiščih na podlagi soglasja pristojnih služb s področja kmetijstva ali gozdarstva.

(6)Vizualni vpliv zgrajenih objektov na vidne kvalitete prostora naj bo čim manjši. Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora.

(7)Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje upravljavca omrežja k projektnim rešitvam. Obstoječe TK omrežje glede na pozidavo je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Pri projektni rešitvi upoštevati izgradnjo kabelske kanalizacije do priključne točke obstoječe KK in kablov.« 39. člen Doda se nov 36.m člen, ki se glasi: »(objekti in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)

(1)Komunalne odpadke je treba zbirati v za to določenih posodah (zabojnikih), ki jih določi izvajalec javne službe v skladu s predpisi.

(2)Odjemno mesto za komunalne odpadke mora biti dobro prometno dostopno in zunaj javnih prometnih površin. V primeru, ko odjemno mesto ni tudi zbirno mesto, je treba takoj po prevzemu odpadkov na odjemnem mestu posode za zbiranje odpadkov postaviti nazaj na zbirno mesto.

(3)Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih na utrjenih javnih površinah locirajo zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otoki).

(4)Zbirni center za odpadke se lahko umestijo na enote urejanja prostora z naslednjo namensko rabo: IG, IP, IK, O.Zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov je potrebno ograditi z ograjo minimalne višine 2,20 m.

(5)Za namestitev ene posode zabojnika v zbiralnici (ekološki otok) je treba zagotoviti najmanj 1,5 m2 površine. Na istem zbirnem mestu se lahko namesti več posod oziroma zabojnikov, ki stojijo v dveh ali več nizih.

(6)Najmanjša širina dostopne poti za vozilo za prevoz odpadkov do prevzemnega mesta za komunalne odpadke ali do mesta zbiralnice (ekološki otok) mora biti 3,5 m oziroma mora biti v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in normativi.

(7)Slepa cesta, ob robu katere so prevzemna mesta za komunalne odpadke, mora imeti zaključek z obračališčem. Obračališče je praviloma izvedeno v obliki črke T z najmanjšim zunanjim polmerom 12 m ter najmanjšim notranjim polmerom 6 m. Obračališče je lahko urejeno tudi na drug način, na primer krožno, če je dokazljivo, da bodo lahko vozila na njem enako učinkovito obračala.« 40. člen V poglavju 3.3.0.0. z naslovom Merila in pogoji urejanja zunaj območij stavbnih zemljišč – EUP z oznako KGV se spremeni prvi odstavek 37. člen, ki se po novem glasi: »

(1)Območja kmetijskih, gozdnih, vodnih in pridobivalnega prostora mineralnih surovin na sloju EUP KGV nimajo posebnih oznak – prostorsko so določeni s prikazom podrobne namenske rabe.« 41. člen Besedilo 38. člena spremeni tako, da se po novem glasi: »K – kmetijska zemljišča

(1)Kmetijska zemljišča se na podlagi naravnih lastnosti, lege, pedosekvence, oblike in velikosti parcel delijo na: K1 – najboljša kmetijska zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko pridelavo in K2 – druga kmetijska zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo.

(2)Kmetijska zemljišča so namenjena kmetijstvu, to je pridelovanju pridelkov, gojenju živali ter pridobivanju rastlinskih ali živalskih proizvodov iz naravnega okolja in lovu. Pri tem imajo prednost oblike sonaravnega, trajnostno naravnanega kmetijstva, ki ohranja in razvija identiteto krajine. Na kmetijskih površinah lahko potekajo tudi osnovna priprava pridelkov za primarni trg, storitve za kmetijsko proizvodnjo in gradbena dela, povezana z agromelioracijami in hidromelioracijami. Dovoljene so le prostorske ureditve v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje kmetijstva, katerih namen je zagotavljanje osnovne kmetijske dejavnosti.

(3)Paše drobnice naj se ne uvaja na osrednje območje medveda (možna je paša goveda in konjev).

(4)Pašniki in čebelnjaki na območju življenjskega prostora velikih zveri naj bodo ograjeni z električnim pastirjem.

(5)Izjemne dejavnosti: Na kmetijskih zemljiščih, kjer so vode ali vodni zbiralniki in zaradi majhne površine v aktu niso prikazane kot vodne površine, je dovoljeno sladkovodno ribištvo in gojenje sladkovodnih organizmov. Na kmetijskih zemljiščih lahko poteka razvojno raziskovalna dejavnost s področja naravoslovnih ved, zaščite in reševanja pri požarih in nesrečah, izobraževanje, povezano s kmetijstvom, lovstvom in naravoslovnimi vedami, športne in druge dejavnosti za prosti čas, za katere ni potrebno upoštevati posebnih pogojev izvajanja dejavnosti in nastanitve.

(6)Dopustna gradnja +----------------------+----------------------------------------+ |Kmetijska zemljišča |Dopustni objekti | | |na območjih kmetijskih zemljišč (K1 in | | |K2) brez spremembe namenske rabe | +----------------------+---------+------------------------------+ |Dopustna gradnja za |2112 |Rekonstrukcije lokalnih cest, | |potrebe javne | |z dopustnimi objekti: | |gospodarske | |oporni in podporni zidovi, | |infrastrukture | |nadhodi, podhodi,prepusti, | | | |protihrupne ograje in podobno | | | |ter objekti gospodarske javne | | | |infrastrukture, ki jih v | | | |območju ceste treba zgraditi | | | |ali prestaviti zaradi | | | |rekonstrukcije lokalne ceste, | | | |možna je gradnja dovozov do | | | |obstoječih legalno zgrajenih | | | |objektov kot hišni priključek.| | +---------+------------------------------+ | |2212 |Daljinski vodovodi | | +---------+------------------------------+ | |2213 |prenosna komunikacijska | | | |omrežja, | | +---------+------------------------------+ | |2221 |distribucijski plinovodi, | | +---------+------------------------------+ | |2222 |distribucijski cevovodi za | | | |vodo in pripadajoči objekti, | | +---------+------------------------------+ | |22231 |cevovodi za odpadno vodo in | | | |pripadajoči objekti, | | +---------+------------------------------+ | |22232 |ČN naprava za čiščenje | | | |komunalne odpadne vode z | | | |zmogljivostjo manjšo od 350 PE| | +---------+------------------------------+ | |2224 |distribucijski | | | |elektroenergetski vodi in | | | |distribucijska komunikacijska | | | |omrežja | +----------------------+----------------------------------------+ |Obstoječi objekti |Dovoljena le vzdrževalna dela, če so | | |objekti skladni z namensko rabo. | +----------------------+----------------------------------------+ |Pomožni kmetijsko |– nadkrita čakalnica na postajališču | |gozdarski objekti kot |kot enostaven objekt ob rekonstrukciji | |nezahtevni in |lokalne ceste, | |enostavni objekti |– pomožni cestni objekt ob | | |rekonstrukciji lokalne ceste, | | |– podporni zidovi v okviru | | |agromelioracij, | | |– nepretočna greznica (vodotesen | | |zbiralnik za komunalno odpadno vodo), | | |– rezervoar (objekt, povezan s tlemi | | |ali vkopan, s priključki in z | | |instalacijami), | | |– vodnjak, vodomet, | | |– priključek na objekte gospodarske | | |javne infrastrukture in daljinskega | | |ogrevanja | | |– vodovodno zajetje in objekti za | | |akumulacijo vode in namakanje, | | |– pomožni objekti namenjeni kmetijski | | |pridelavi, gozdarskim opravilom in | | |vrtnarjenju, ki niso namenjeni | | |prebivanju: | | |– dopustne vse stavbe, razen kleti in | | |vinske kleti, | | |– stolpni silos, | | |– vsi gradbenoinženirski objekti, razen | | |grajena gozdna prometnica, | | |– dvojni kozolec (kozolec je lesena | | |konstrukcija na točkovnih temeljih | | |namenjena sušenju, shranjevanju za | | |kmetijsko dejavnost, brez komunalnih | | |priključkov, | | |– zbiralnik gnojnice ali gnojevke, | | |– pomožni komunalni objekti. | | |Dovoljeni pomožni objekti morajo biti | | |skladni z uredbo, ki ureja razvrščanje | | |objektov glede na zahtevnost gradnje. | +---------------------------------------------------------------+ |Vsi zgoraj našteti objekti se locirajo skladno z usmeritvami za| |načrtovanje v krajini. | +----------------------+----------------------------------------+ |Odmik stavb od |– objekti vezani na promet najmanj 2,0 | |dostopne poti |m in največ 5,0 m | | |– ostali objekti najmanj 5,0 m in | | |največ 10,0 m | +----------------------+----------------------------------------+ |Odmik od objektov |Dovoljeni objekti največ 15,0 m od meje | |domačije |zazidljivosti. | | |Kozolec, senik in čebeljnak je izjemoma | | |lahko v odprtem prostoru, zunanjem robu | | |gradbenega območja kmetije ali ob | | |dovozni poti, ob razpotjih in na | | |krajinskih robovih. | +----------------------+----------------------------------------+ |Drugi objekti in |– agrarne operacije in vodni | |posegi na kmetijska |zadrževalniki za potrebe namakanja | |zemljišča: |kmetijskih zemljišč, | | |– posegi za začasne ureditve za potrebe | | |obrambe in varstva pred naravnimi in | | |drugimi nesrečami, | | |– premični čebelnjak, pomožna | | |kmetijsko-gozdarska oprema (npr. | | |brajda, klopotec, kol, količek, žična | | |opora, opora za mrežo proti toči, opora | | |za mrežo proti ptičem, obora, ograja za | | |pašo živine, ograja ter opora za trajne | | |nasade), poljska pot, premični tunel in | | |nadkritje, zaščitna mreža, lovska | | |preža. | +----------------------+----------------------------------------+ |Drugi objekti: |– kiosk oziroma tipski zabojnik, | | |– pomol, to je vstopno-izstopno mesto | | |za pristajanje in kratkotrajni privez | | |čolnov, | | |– odprti sezonski gostinski vrt; to je | | |posebej urejeno zemljišče kot del | | |gostinskega obrata, | | |– pokriti prostor z napihljivo | | |konstrukcijo ali v montažnem šotoru, | | |– oder z nadstreškom, sestavljen iz | | |montažnih elementov, | | |– cirkus, če so šotor in drugi objekti | | |montažni, | | |– začasna tribuna za gledalce na | | |prostem, | | |– objekti, namenjeni začasnemu | | |skladiščenju nenevarnih snovi, | | |– smučišče, vključno z začasno | | |postavljenimi montažnimi vlečnicami. | | |Po odstranitvi začasnih objektov je | | |treba vzpostaviti prvotno stanje na | | |zemljišču, na katerem so bili zgrajeni. | +----------------------+----------------------------------------+ |Varstvo pred hrupom |Na območju K1 in K2 velja IV. stopnja | | |varstva pred hrupom. | +----------------------+----------------------------------------+ |Parcelacija |Dopustna je le parcelacija, s katero se | | |povečuje površina parcel z združevanjem | | |posesti. Parcelacija kmetijskih | | |zemljišč v smislu deljenja parcel je | | |dovoljena le, če je utemeljena zaradi | | |različne strukture glede dejanske rabe | | |ali kakovostnega razreda na parceli ter | | |kadar je to potrebno za zagotavljanje | | |dostopnosti sosednjih parcel (zaradi | | |dodelitve služnosti). Z novo | | |parcelacijo se ne smejo poslabšati | | |pogoji tehnološke obdelave zemljišč. | | |Med posegi v prostor, ki prekinjajo | | |obstoječe dostope do kmetijskih | | |zemljišč, je le-te potrebno | | |nadomestiti. | +----------------------+----------------------------------------+

(7)Kmetijska zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom in upoštevati omejitve njihovih zmogljivosti. Tako sta uporabnik in lastnik dolžna kot dobra gospodarja zagotavljati trajno rodovitnost zemljišča: preprečevati onesnaževanje, zbitost tal, erozijo ali drugačno degradiranje.

(8)Na območju kmetijskih zemljišč se predvidi možnost izvedbe komasacij v skladu z zakonskimi predpisi s področja kmetijstva. Na kmetijskih zemljiščih slabše kakovosti in v zaraščanju (druga kmetijska zemljišča) lahko potekajo agromelioracije in hidromelioracije, ki izboljšujejo pridelovalne lastnosti v skladu s pogoji nosilcev urejanja s področja varstva narave in varstva voda in kulturne dediščine. 42. člen Besedilo 39. člena se spremeni tako, da se po novem glasi: »G – gozdna zemljišča

(1)Gozd kot prvobitno naravno okolje živali in rastlin je javna dobrina, dostopna vsem ljudem. V njem je dovoljeno gozdarstvo, ki obsega gojenje in izkoriščanje gozdov, vključno z nabiranjem gozdnega rastlinja in drugih gozdnih dobrin, poleg tega pa še dejavnosti storitev za gozdarstvo in lovstvo. V gozdu je dovoljeno gojenje trajnih nasadov avtohtonih vrst gozdnih drevesnih in drugih rastlinskih vrst in gojenje živali, katerih naravno bivalno okolje je gozd, vendar le v obsegu in pod pogoji, ki jih določi pristojni zavod za gozdove. Gozdna zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom in pri tem upoštevati omejitve njihovih zmogljivosti.

(2)Prostor se ureja v skladu z zakonodajo s področja gozdov. Posegi v prostor na območju gozdov morajo biti v skladu z gozdnogospodarskim načrtom pristojnih gozdnogospodarskih enot.

(3)Izjemne dejavnosti V gozdu je dovoljena razvojno raziskovalna dejavnost s področja naravoslovnih ved, zaščite in reševanja pri požarih in nesrečah, izobraževanje, povezano z gozdarstvom, lovstvom in naravoslovnimi vedami, športne in druge dejavnosti za prosti čas, za katere niso določeni posebni pogoji za izvajanje dejavnosti in nastanitve.

(4)Dopustna gradnja Dovoljena je gradnja gradbeno inženirskih objektov, kot so ceste, mostovi, viadukti, dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, če pri tem niso prizadeti osrednji predeli velikih gozdnih kompleksov. V primeru zahtevnejših posegov je potrebno izdelati presojo vplivov na okolje.

(5)Gozdna zemljišča +-----------------------+---------------------------------------+ |Dopustna gradnja stavb |Pomožni kmetijsko gozdarski objekti kot| | |nezahtevni in enostavni objekti | | +---------------------+-----------------+ | |Nezahtevni objekti |čebelnjak in | | | |krmišče | | +---------------------+-----------------+ | |Gospodarstvo z enotno|kmečka lopa, | | |gozdno površino več |gozdarska koča in| | |kot 60,0 ha |vodni zbiralnik | +-----------------------+---------------------------------------+ |Obstoječi objekti |Dovoljeno le vzdrževalna dela, če so | | |objekti skladni z namensko rabo. | +-----------------------+---------------------------------------+ |Drugi dopustni objekti |– gozdna cesta, gozdna učna pot, | |in naprave |grajena gozdna vlaka, obora za rejo | | |divjadi ter ribnik kot vodno zajetje, | | |– začasni objekti, namenjeni sezonski | | |turistični ponudbi in prireditvam, | | |– začasni vadbeni objekti namenjeni | | |športu in rekreaciji na prostem, | | |kolesarska steza, planinska pot, | | |sprehajalna pot in trimska steza, | | |– spominsko obeležje, pomožni objekti | | |za spremljanje okolja ter vrtina ali | | |vodnjak. | +-----------------------+---------------------------------------+ |Varstvo pred hrupom |Na območju G velja IV. stopnja varstva | | |pred hrupom | +-----------------------+---------------------------------------+ |Parcelacija |Dopustna je parcelacija, s katero se | | |povečuje površina parcel z združevanjem| | |posesti. Parcelacija gozdnih parcel v | | |smislu deljenja parcel je dovoljena le,| | |če je zaradi različne strukture | | |utemeljena glede dejanske rabe ali | | |kakovostnega razreda na parceli ter | | |kadar je to potrebno za zagotavljanje | | |dostopnosti sosednjih parcel (zaradi | | |dodelitve služnosti). Gozdnih parcel, | | |manjših od 5 ha, ni dovoljeno deliti, | | |razen pri gradnji javne infrastrukture.| | |Z novo parcelacijo se ne smejo | | |poslabšati tehnološki pogoji izvajanja | | |del. Ob izvajanju posegov v prostor, ki| | |prekinjajo obstoječe dostope do gozdnih| | |zemljišč, je le-te potrebno | | |nadomestiti. | +-----------------------+---------------------------------------+ 43. člen Besedilo 40. člena se spremeni tako, da se po novem glasi: »V – vodne površine

(1)Površinske vode so prvobitno naravno okolje živali in rastlin in so javna dobrina, dostopna vsem ljudem. Na njih lahko potekajo dejavnosti ribištva in ribiških storitev (ribolov in ribogojstvo). Vodna zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom in pri tem upoštevati omejitve njihovih zmogljivosti.

(2)Izjemne dejavnosti Na območju voda je dovoljena tudi razvojno raziskovalna dejavnost s področja naravoslovnih ved, zaščite in reševanja pri požarih in nesrečah, izobraževanje v zvezi z vodami, ribolovom in naravoslovnimi vedami, športne in druge dejavnosti za prosti čas, za katere niso določeni posebni pogoji izvajanja dejavnosti in nastanitve.

(3)Dopustna gradnja Na območju voda se lahko gradijo, rekonstruirajo in povečujejo kapacitete omrežja in naprave gospodarske javne infrastrukture in vodne infrastrukture, kot so jezovi, pregrade, nasipi, utrjena nabrežja. Dovoljena je gradnja gradbeno inženirskih objektov, kot so mostovi, viadukti, pregrade in jezovi, dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, vendar ti ne smejo prizadeti naravnega pretoka vode, živalskega in rastlinskega sveta ter rabe voda kot naravnega vira.

(4)Vodne površine +-----------------------+---------------------------------------+ |Dopustna gradnja stavb |– 21520 jezovi in pregrade, | | |– 21510 zapornice, | | |– pomožni infrastrukturni objekti. | +-----------------------+---------------------------------------+ |Obstoječi objekti |Dovoljeno le vzdrževalna dela, če so | | |objekti skladni z namensko rabo. | +-----------------------+---------------------------------------+ |Drugi dopustni objekti |– gradnja objektov javne in ostale | |in naprave |infrastrukture, komunalne in druge | | |infrastrukture | | |ter komunalnih priključkov na javno | | |infrastrukturo | | |– gradnja objektov grajenega javnega | | |dobra | | |ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje | | |hidromorfoloških in bioloških lastnosti| | |površinskih voda | | |– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje | | |narave | | |– gradnja objektov, potrebnih za rabo | | |voda, ki jih je za izvajanje vodne | | |pravice nujno zgraditi na vodnem | | |oziroma priobalnem zemljišču (npr. | | |objekt za zajem ali izpust vode), | | |zagotovitev varnosti plovbe in | | |zagotovitev varstva pred utopitvami v | | |naravnih kopališčih | | |– gradnja objektov, namenjenih varstvu | | |voda pred onesnaženjem | | |– gradnja objektov, namenjenih obrambi | | |države, zaščiti in reševanju ljudi, | | |živali in premoženja ter izvajanju | | |nalog policije | | |2151 Pristanišča in plovni kanali | | |(pomoli, objekti za privezovanje ter | | |podobni objekti). Za te objekte je | | |potrebno predhodno pridobiti vodno | | |soglasje pristojnega organa. | +-----------------------+---------------------------------------+ |Varstvo pred hrupom |Na območju V velja III. stopnja varstva| | |pred hrupom. | +-----------------------+---------------------------------------+ |Parcelacija |Parcelacija vodnih površin se lahko | | |izvaja, kadar se določijo površine za | | |služnosti in razmejujejo vodne površine| | |od vodne infrastrukture. | +-----------------------+---------------------------------------+

1. člen Besedilo
2. člena se spremeni tako, da se po novem glasi: »L – površine mineralnih surovin +-----------------------+---------------------------------------+ |Dopustna gradnja |– 2310 objekti za pridobivanje in | | |izkoriščenja mineralnih surovin | | |– pomožni infrastrukturni objekti, | | |– nezahtevni in enostavni objekti | | |skladni z namensko rabo, | | |– začasni objekti, namenjeni začasnemu | | |skladiščenju. | +-----------------------+---------------------------------------+ |Obstoječi objekti |Dovoljeno le vzdrževalna dela, če so | | |objekti skladni z namensko rabo. | +-----------------------+---------------------------------------+ |Posebni pogoji |Lastnik zemljišča oziroma nosilec | |urejanja |rudarske pravice je dolžan kontinuirano| | |zagotavljati sanacijo sekundarne | | |degradacije in zavarovanje nevarnega | | |območja – čiščenje oziroma | | |preprečevanje odlaganja odpadkov, | | |gradnja oziroma vzdrževanja ograje za | | |zaščito dostopa do nevarnih mest in | | |urejanje brežine. | +-----------------------+---------------------------------------+ |Varstvo pred hrupom |Na območju V velja III. stopnja varstva| | |pred hrupom. | +-----------------------+---------------------------------------+
3. člen Besedilo
4. člena se spremeni tako, da se po novem glasi: »lega objektov zunaj območij stavbnih zemljišč – KGV

(1)Na območjih zunaj stavbnih zemljišč se lahko gradijo samo objekti, ki so skladni z namensko rabo območja. To so območja kmetijskih, gozdnih in vodnih površin – KGV. Objekti navedeni v 38.,

1. in
2. členu se locirajo: – glede funkcionalne in tehnološke potrebe, – na krajinski rob, na vizualno neizpostavljeni meji, – ki ne motijo vizualnih mej, ne kvarijo kulturne krajine in ne posegajo v krajinsko celovitost pobočja, – za gradnjo ne potrebujejo večjih gozdnih posekov.

(2)Kmetijski objekti se locirajo na rob poselitvenih območij, tako da se navezujejo na domačijo. Prosto se v odprtem prostor lahko locirajo kozolec, senik in čebelnjak.«

1. člen Črtata se
2. in
3. člen.
4. člen V
5. členu se tekst v razpredelnici splošna določila v tretjem in četrtem odstavku zamenja z naslednjim tekstom: »Hkrati se ta zemljišča lahko uporabljajo za odlaganje humusa in kakovostne prsti iz kopov na gradbiščih za odebelitev prsti na travnikih, v skladu z veljavno uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov. Na podobmočju KGV..kn ni potrebno zagotavljati nadomestna zemljišča za posege na določeni EUP, kot je določeno v posebnih opredelitvah v 90.a členu tega odloka (specifikacija podobmočij EUP-KGV-OS), v skladu s
6. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 43/11).
7. člen V
8. členu se zamenja razpredelnica s sledečo: +---------------------------------------------------------------+ |Merila in pogoji sanacije enote razpršene gradnje (SE RG) – | |obstoječe stavbe z gradbenim dovoljenjem | +-------------------+-------------------------------------------+ |Splošna določila |Merila in pogoji poseganja v prostor | | |posamezne enote razpršene gradnje (zgolj s | | |fundusom), ki se ne sanirajo v sklopu OPPN,| | |se izvajajo v skladu z zakonsko | | |predpisanimi merili in pogoji, ki veljajo | | |za tovrstne objekte in ki so zgrajeni na | | |podlagi pravnomočnih upravnih dovoljenj na | | |površinah, določenih v teh. | +-------------------+-------------------------------------------+ |Dopustna gradnja |Novih stavb ni dovoljeno graditi. | | |Dovoljeni posegi so: | | |– rekonstrukcija, | | |– investicijsko, redno vzdrževanje objektov| | |in vzdrževanje objektov v javno korist. | | |– Dozidava ali nadzidava objektov je | | |dovoljena le, kadar gre za izboljšanje | | |bivalnega standarda v teh objektih, ne pa | | |ko gre za dodajanje novih stanovanjskih | | |enot ali prostorov za opravljanje novih | | |dejavnosti. Dozidave so dovoljene samo na | | |tistih zemljiščih, ki so v izdanih upravnih| | |dovoljenjih opredeljena kot funkcionalna | | |oziroma v območju parcel namenjenih | | |gradnji. | | |– Dopustna je gradnja nezahtevnih in | | |enostavnih (pomožnih) objektov, ki je v | | |skladu z veljavnimi predpisi glede na vrsto| | |in zahtevnost objektov. Vrsta pomožnih | | |objektov mora biti skladna s funkcijo in | | |namenom osnovnega objekta v okviru parcele | | |namenjene gradnji objekta, določenih v | | |upravnih dovoljenjih. | | |– Na legalno zgrajenih objektih razpršene | | |gradnje ni dopustna sprememba namembnosti | | |iz nebivanjske v bivanjsko. | | |– Nestanovanjske objekte je možno povečati | | |(dozidava ali nadzidava) samo za dejavnost | | |v javno korist na zemljišču, ki je bilo v | | |upravnih dovoljenjih opredeljeno kot | | |zemljišče oziroma parcela namenjena | | |gradnji. | +-------------------+-------------------------------------------+ |Posebni pogoji |Pri tem v EUP veljajo naslednja merila: | |urejanja |– stanovanjska stavba, ki ima v grafičnem | | |delu OPN oznako fundusa, se v urbanističnem| | |smislu ureja v skladu z merili, ki veljajo | | |za osamele domačije A odo – (torej splošna | | |merila urejanja in podrobna merila urejanja| | |osamele domačije (
9. člen), v stavbarskem | | |smislu pa v skladu z merili, ki veljajo za | | |tip objekta – hiša na podeželju (
10. člen).| | |– gospodarska stavba, ki ima v grafičnem | | |delu oznako fundusa, se v urbanističnem | | |smislu ureja v skladu z merili, ki veljajo | | |za območja A oziroma SK vao (torej splošna | | |merila urejanja in podrobna merila urejanja| | |(
11. in
12. člen), v stavbarskem smislu v | | |skladu z merili, ki veljajo za gospodarsko | | |poslopje (
13. člen). | | |– pomožni objekti po pogojih umestitve in | | |meril oblikovanja pomožnih objektov | | |(3.4.4.0,
14. člen). | | |– na območju veljajo merila III. stopnje | | |varstva pred hrupom. | +-------------------+-------------------------------------------+
15. člen V
16. členu se v preglednici beseda »stavba« pred besedno zvezo »brez gradbenega dovoljenja« nadomesti z besedama »obstoječe stavbe«. V vrsti »Pod posebnimi pogoji urejanja« se črta oznaka »GE«.
17. člen V poglavju 3.4.1.
18. Splošna merila urejanja EUP stavbnih zemljišč se
19. člen spremeni tako, da se po novem glasi: »(umestitev objektov v prostor glede na regulacijske črte in odmike objektov)

(1)Pri umeščanju objektov v prostor je treba upoštevati regulacijske črte, prikazane na grafičnih prilogah podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev.

(2)Če regulacijska črta v prostoru ne obstaja, je regulacijska meja določena z regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov.

(3)Novi objekti (nad in pod terenom) morajo biti, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljeni od meje sosednjih parcel najmanj 3.0 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m, če ni z regulacijskimi črtami ali z gradbeno črto obstoječih objektov določeno drugače.

(4)Če so odmiki obstoječih stavb od meja sosednjih parcel manjši od zgoraj določenih, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov. V tem primeru je minimalni odmik manj zahtevnih objektov od sosednjih zemljišč 1,5 m. Nezahtevne in enostavne objekte pa je mogoče graditi do parcelne meje sosednjega zemljišča ob soglasju sosedov.

(5)Na parcelni meji je mogoče graditi, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih podeželskih naselij, ter na meji odprtega javnega prostora, če ni prizadeta javna korist.

(6)Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele namenjene gradnji objekta.

(7)Minimalen odmik načrtovanega objekta od javne ceste je določen glede na določila tega odloka v zvezi z regulacijskimi črtami javnih cest glede na kategorijo javne ceste in v skladu s cestnoprometnimi predpisi. Odstopanje je možno v soglasju z upravljavci cest oziroma, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.

(8)Ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel, s čimer morata lastnika mejnih parcel pisno soglašati. Sicer se medposestne ograje lahko gradijo do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo in vzdrževanjem ne posega na sosednje zemljišče.

(9)Za postavitev ograj ob javnih cestah je treba pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev.

(10)Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.

(11)Manjši odmiki od zgoraj opisanih so dovoljeni ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča.«

1. člen V celoti se zamenja besedilo
2. člena, ki se po novem glasi: »(določanje velikosti objektov)

(1)Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena s: – faktorjem izrabe parcele namenjene gradnji objekta (FI), – faktorjem zazidanosti parcele namenjene gradnji objekta (FZ), – faktorjem gradbene prostornine parcele namenjene gradnji objekta (FP), – faktorjem zelenih površin (FZP) na parceli namenjeni gradnji objekta oziroma z – višino objektov (V).

(2)Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena, velja: – dopustna višina novega objekta je enaka višini slemen objektov na območju EUP v oddaljenosti do 50 m od parcele namenjene gradnji objekta.

(3)Višina objektov v uličnem nizu EUP se lahko poveča do višine kapi sosednje višje stavbe.

(4)Kadar je obstoječa zazidanost ali izraba parcele namenjene gradnji objekta večja od dovoljene zazidanosti ali izrabe parcele, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.

(5)Površine pri izračunu DZP, kot so ozelenjena parkirišča, niso del zelenih površin.«

1. člen V celoti se zamenja besedilo
2. člena, ki se po novem glasi: »(oblikovanje objektov)

(1)Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v EUP.

(2)Vsi objekti na posamezni funkcionalni parceli objekta morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni.

(3)Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je treba zagotoviti oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega objekta z obstoječim objektom.

(4)V prostorskih enotah s še izraženim prepoznavnim kvalitetnim oblikovanjem je treba naklon strehe, material in barvo kritine in smeri slemen prilagoditi kakovostni podobi v prostorski enoti. V ostalih primerih je dovoljeno sodobno oblikovanje streh (enokapnice, ravne strehe) ob pogojih oblikovanja za posamezne EUP. Naklon streh je praviloma dovoljen v razponu 35°do 45° z upoštevanjem prevladujočega naklona streh v naselju oziroma delu naselja. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Barve kritin (izjeme so ravne strehe) naj bodo temne (rjave ali opečne barve) in ne smejo biti reflektirajoče. Strehe dozidanega objekta morajo biti oblikovno skladne z obstoječim objektom.

(5)Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Frčade so dovoljene le tradicionalnih (krite z dvokapno strešico in zidcem ob straneh) in trapeznih oblik, razporejene osno na odprtine. Frčade drugih oblik (npr. trikotnih, polkrožnih ipd.) niso dovoljene. Sončni zbiralniki ne smejo presegati slemena streh in morajo biti poravnani z lego strešine.

(6)Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) stavb lahko drugačna, če se z grafično analizo okolice v okviru projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja utemelji, da postavitev stavbe upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja oziroma dela naselja oziroma prevladujočo orientacijo slemen.

(7)V naseljih oziroma delih naselij z značilno postavitvijo stavb z daljšo stranico pravokotno na cesto je treba gradnje in prostorske ureditve oblikovati v skladu s takšno tlorisno zasnovo območja.

(8)Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje ipd. treba smiselno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti. Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v močnejših avtohtonih barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določena. Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov ter napisi na fasadah, ki oglašujejo dejavnost v objektu.

(9)Posamezne gradnje je možno oblikovati v kontrastu z okoljem, in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti novo kvalitetno prostorsko dominanto ali doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami v središčih posameznih naselij, na prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza ali v oblikovno neenotnih oziroma degradiranih območjih.

(10)Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov; namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode).

(11)Elektroomarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso nameščene na uličnih fasadah objektov.« 53. člen Doda se nov 52.a člen, ki se glasi: »(škarpe in podporni zidovi)

(1)Škarpe in podporne zidove je mogoče graditi na parcelni meji zemljiških parcel, s čemer morata lastnika parcel pisno soglašati in v soglasju definirati tudi maksimalno višinsko razliko zemljišč ob zidu. Kolikor se škarpe in podporni zidovi gradijo brez soglasji mejaša, je potreben odmik od posestne meje minimalno 0,50 m, višina zidov je do 1,50 m in je višinska razlika med zemljiščema maksimalno 1,40 m. Praviloma se škarpe in podporni zidovi gradijo terasasto do višine 1,50 m z zmesno zasaditvijo širine cca 1.00 m.

(2)Kolikor so škarpe in podporni zidovi vezani na padajoč teren in so podaljšek glavnega objekta, so lahko visoki do višine ene etaže (kopana klet).

(3)Zidovi so lahko s površinsko obdelanim betonom na vidnem delu – v naravni barvi in teksturi (peskana, prana površina betona) ali s škarpo iz lokalnega kamna izvedeno s poglobljenimi fugami.

(4)Minimalen odmik od javne ceste je določen glede na določila tega odloka v zvezi z regulacijskimi črtami javnih cest, glede na kategorijo javne ceste in v skladu s cestnoprometnimi predpisi. Odstopanje je možno v soglasju z upravljavci cest oziroma kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji ali v delih naselja, kjer veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.« 54. člen V celoti se zamenja besedilo 53. člena, ki se po novem glasi: »(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)

(1)Znotraj naselij je treba zagotoviti ustrezno količino zelenih oziroma zelenih in drugih javnih odprtih površin.

(2)Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, jih je treba nadomestiti na območju funkcionalne parcele novega objekta.

(3)Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve funkcionalne parcele objekta.

(4)Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.

(5)Na vseh območjih se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.

(6)Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo klimo, zmrzal, sušo in sol. Minimalni pogoji so: – na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih ni dopustna uporaba strupenih, poudarjeno alergenih rastlin, nevarnih, krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce, – na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija, – uporaba neavtohtonih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega pomena.

(7)Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte in naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

(8)Na območjih kmetijskih zemljišč je treba obstoječa drevesa in živice ohranjati. Na območju naselja se drevesna vegetacija v čim večji meri ohranja. Če obstoječih dreves in živic zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno ohranjati, jih je treba nadomestiti ob upoštevanju vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred odstranitvijo ali pa zasaditev izvajati skladno z zasaditvenim načrtom v okviru posameznih prostorskih ureditev.

(9)Obstoječe drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti.« 55. člen Doda se nov 53.a člen, ki se glasi: »(gradnja in urejanje parkirnih mest in garaž)

(1)Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je treba na parceli namenjeni gradnji objekta zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.

(2)Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici.

(3)Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM, je treba ozeleniti z najmanj enim drevesom na 6 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena.

(4)Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje meteornih vod preko peskolovov in lovilcev olj.

(5)Parkirna mesta, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezračevanja.

(6)Parkirna mesta in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih niso dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo: I, P in O.

(7)Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot funkcionalno površino (odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.).

(8)Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je treba v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.

(9)Parkirnih površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov. 56. člen Doda se nov 53.b člen, ki se glasi: »(dimenzioniranje števila parkirnih mest)

(1)Glede na namembnosti ali dejavnosti je treba pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM): +---------------------------------+-----------------------------+ |NAMEMBNOST OBJEKTOV |ŠTEVILO PM (navedene so bruto| | |etažne površine objektov) | +---------------------------------------------------------------+ |Stanovanja in bivanje | +---------------------------------+-----------------------------+ |11100 Enostanovanjske stavbe |1PM/vsakih 50 m2 stanovanjske| |11210 Dvostanovanjske stavbe |površine | | |najmanj 2 PM/stanovanje | +---------------------------------+-----------------------------+ |11221 Tri- in večstanovanjske |1PM/vsakih 70 m2 stanovanjske| |stavbe |površine | | |najmanj 2 PM/stanovanje | | |najmanj 1 PM dodatno oziroma | | |dodatno 10 % vseh parkirnih | | |mest za obiskovalce | +---------------------------------+-----------------------------+ |11221 Neprofitna stanovanja |1PM/stanovanje | +---------------------------------+-----------------------------+ |11300 Stanovanjske stavbe za |1PM/6 postelj | |posebne namene | | |(domovi za ostarele, varna hiša) | | +---------------------------------+-----------------------------+ |11222 Stanovanjske stavbe z |1PM/stanovanje | |oskrbovanimi stanovanji |najmanj 1 PM dodatno oziroma | |(oskrbovana stanovanja) |dodatno 10 % vseh parkirnih | | |mest za obiskovalce | +---------------------------------------------------------------+ |Upravne in pisarniške stavbe | +---------------------------------+-----------------------------+ |12201 Stavbe javne uprave |1PM/40 m2 | +---------------------------------+-----------------------------+ |12202 Stavbe bank, pošt, |1PM/30 m2 | |zavarovalnic | | |(pisarniški in upravni prostori | | |ter druge storitve) | | +---------------------------------+-----------------------------+ |12203 Druge upravne in pisarniške|1PM/30 m2 | |stavbe | | |(mešani poslovni programi) | | +---------------------------------------------------------------+ |Poslovno trgovske stavbe | +---------------------------------+-----------------------------+ |12301 Trgovske stavbe |1PM/30 m2 | |(trgovina lokalna pod 500 m2) |ne manj kot 5 PM | +---------------------------------+-----------------------------+ |12301 Trgovske stavbe |1PM/50 m2 | |(trgovina z neprehrambenimi |ne manj kot 2PM | |izdelki) | | +---------------------------------+-----------------------------+ |12301 Trgovske stavbe |1PM/30 m2 | |(nakupovalni center do 2500 m2) |od tega je najmanj 75 % | | |parkirnih mest namenjenih | | |strankam | +---------------------------------+-----------------------------+ |12301 Trgovske stavbe |1PM/30 m2 | |(nakupovalni center nad 2500 m2) |od tega je najmanj 75 % | | |parkirnih mest namenjenih | | |strankam | +---------------------------------+-----------------------------+ |12301 Trgovske stavbe |1PM/30 m2 | |(odprte in pokrite tržnice) |od tega je najmanj 75 % | | |parkirnih mest namenjenih | | |strankam | +---------------------------------+-----------------------------+ |12304 Stavbe za druge storitvene |1PM/30 m2 | |dejavnosti |ne manj kot 2 PM | |(obrtno servisne dejavnosti – | | |frizer, urar, čistilnica, | | |fizioterapija, avtopralnice, | | |lekarne …) | | +---------------------------------+-----------------------------+ |12301 Trgovske stavbe |1PM/40 m2 | |(večnamenski trgovsko zabaviščni,|od tega je najmanj 75 % | |poslovni centri) |parkirnih mest namenjenih | | |strankam | +---------------------------------+-----------------------------+ |12303 Bencinski servisi |1PM/30 m2 prodajnih površin | | |ne manj kot 2 PM | +---------------------------------------------------------------+ |Družbene dejavnosti | +---------------------------------+-----------------------------+ |12610 Stavbe za kulturo in |1PM/5 sedežev | |razvedrilo | | |(gledališča, koncertne hiše, | | |večnamenske dvorane, kino, | | |galerija) | | +---------------------------------+-----------------------------+ |12620 Muzeji in knjižnice |1PM/40 m2 | +---------------------------------+-----------------------------+ |12721 Stavbe za opravljanje |1PM/40 m2 | |verskih obredov | | +---------------------------------------------------------------+ |Športne dejavnosti | +---------------------------------+-----------------------------+ |24110 Športna igrišča |1PM/150 m2 površine igrišč | |(stadion in pod.) | | +---------------------------------+-----------------------------+ |12650 Športne dvorane s prostori |1PM/30 m2 | |za gledalce | | +---------------------------------+-----------------------------+ |12650 Športne dvorane |1PM/20 m2 | |(večnamenske dvorane, pretežno | | |namenjene razvedrilu) (wellness, | | |fizioterapija, fitnes ipd.) | | +---------------------------------------------------------------+ |Posebne dejavnosti | +---------------------------------+-----------------------------+ |12111 Hotelske in podobne stavbe |1PM/2 postelji | |za kratkotrajno nastanitev | | |(hotel, prenočišča, penzioni) | | +---------------------------------+-----------------------------+ |12112 Gostilne, restavracije, |1PM/4 sedežev in | |točilnice, bari |1PM/tekoči meter točilnega | | |pulta | | |ne manj kot 3PM | +---------------------------------+-----------------------------+ |12120 Druge gostinske stavbe za |1PM/4 postelji | |kratkotrajno nastanitev | | |(mladinska prenočišča) | | +---------------------------------------------------------------+ |Družbene dejavnosti | +---------------------------------+-----------------------------+ |12640 Stavbe za zdravstvo |1PM/30 m2 | |(zdravstveni dom, ambulante, |in 1PM/2 zaposlena | |veterinarske ambulante) |ne manj kot 2PM | +---------------------------------+-----------------------------+ |12640 Stavbe za zdravstvo |1PM/100 m2 | |(zavetišče za živali) |ne manj kot 2PM | +---------------------------------+-----------------------------+ |12630 Stavbe za izobraževanje in |2PM/učilnico | |znanstvenoraziskovalno delo |od teh najmanj 12 za | |(osnovne šole) |kratkotrajno parkiranje | | |staršev | +---------------------------------+-----------------------------+ |12630 Stavbe za izobraževanje in |2PM/učilnico in 1PM/3 | |znanstvenoraziskovalno delo |zaposlene | |(srednje šole) | | +---------------------------------+-----------------------------+ |12630 Stavbe za izobraževanje in |1PM/20 m2 | |znanstvenoraziskovalno delo | | |(visoke šole) | | +---------------------------------+-----------------------------+ |12630 Stavbe za izobraževanje in |2PM/ na oddelek in 1PM/3 | |znanstvenoraziskovalno delo |zaposlene | |(otroški vrtci) | | +---------------------------------------------------------------+ |Proizvodne dejavnosti | +---------------------------------+-----------------------------+ |12714 Druge nestanovanjske |1PM/80 m2 | |kmetijske stavbe | | |12713 Stavbe za spravilo pridelka| | +---------------------------------+-----------------------------+ |12510 Industrijske stavbe |1PM/25 m2 površine | |(do 200 m2) |ne manj kot 3PM | +---------------------------------+-----------------------------+ |12510 Industrijske stavbe |0,5PM/število zaposlenih v | |(več kot 200 m2) |številčno najintenzivnejši oz| | |edini izmeni | +---------------------------------+-----------------------------+ |12520 Rezervoarji, silosi in |1PM/100 m2 površine | |skladišča | | |(skladišča s strankami) | | +---------------------------------+-----------------------------+ |12520 Rezervoarji, silosi in |1PM/2 zaposlena v izmeni | |skladišča |ne manj kot 3PM | |(skladišča brez strank) | | +---------------------------------+-----------------------------+ |12520 Rezervoarji, silosi in |1PM/50 m2 površine | |skladišča | | |(razstavni in prodajni prostori) | | +---------------------------------+-----------------------------+ |12510 Industrijske stavbe |6PM/popravljalno mesto | |(delavnice za servis motornih | | |vozil) | | +---------------------------------------------------------------+ |Drugo | +---------------------------------+-----------------------------+ |24122 Drugi gradbeni inženirski |1PM/500 m2 | |objekti za šport, rekreacijo in | | |prosti čas (park) | | +---------------------------------+-----------------------------+ |12410 Postaje, terminali, stavbe |1PM/50 m2* | |za izvajanje elektronskih |*število PM upošteva tudi | |komunikacij ter z njimi povezane |značaj objekta in dostop do | |stavbe |javnega prometa | |(stavbe in terminali na | | |letališčih, železniških in | | |avtobusnih postajah in v | | |pristaniščih ter z njimi povezane| | |stavbe) | | +---------------------------------+-----------------------------+

(2)Poleg navedenega števila parkirnih mest je za objekte, za katere je potrebnih več kot 10 PM, treba zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.

(3)Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je treba zagotoviti vsaj 5 % ali vsaj eno parkirno mesto za invalide.

(4)V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.

(5)Kadar na gradbeni parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila s tem odlokom določenih parkirnih mest, lahko investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi tako, da krije sorazmerni del stroškov gradnje javnih parkirnih mest ali garaž. V primeru uporabe javnih parkirnih mest pa je dolžan plačati najemnino, skladno z Odlokom o uporabi javnih površin Občine Sodražica.« 57. člen Doda se nov 53.c člen, ki se glasi: »(gradnja, postavitev in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1)Za določanje vrste in pogojev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati določila veljavne zakonodaje.

(2)Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi v posameznih območjih in površinah namenske rabe ter podrobni prostorski izvedbeni pogoji zanje, so določeni v poglavju 3.4.2.0 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji tega odloka.

(3)Pri oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje: – strehe so praviloma ravne oziroma v priporočenem minimalnem naklonu (do 10 % naklon), – dovoljene so tudi oblike in nakloni streh, ki so predpisani za obravnavano EUP, – fasade objektov so prilagojene osnovnemu objektu, – morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo h kateri pripadajo, – ekološki otoki morajo biti na celotnem območju občine enako oblikovani in postavljeni na prometno dostopna in vizualno neizpostavljena mesta, – turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dopustno nameščati v skladu z veljavno zakonodajo.« 58. člen Doda se nov 53.d člen, ki se glasi: »(objekti in naprave za oglaševanje)

(1)Objekti za oglaševanje se postavljajo v skladu z občinskim odlokom, ki ureja oglaševanje.

(2)Plakatne stebre je dopustno postavljati na javnih površinah.

(3)Objekti za oglaševanje so, ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, dopustni takrat, kadar se začasno namestijo: – na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje, – na površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje.

(4)Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah v vseh EUP in na parcelah objektov, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh objektih in površinah je dopustno oglaševati z: – napisom firme, – znakom firme, – nalepkami, – zastavami, – simboli firme, izdelka, storitve in podobno.

(5)Na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave, je treba za oglaševanje za lastne potrebe pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.

(6)Gradnja vseh objektov za oglaševanje, razen objektov za oglaševanje za lastne potrebe iz

1. točke tega člena, je dovoljena na lokacijah, za katere občina poda soglasje.«
2. člen Doda se nov 53.e člen, ki se glasi: »(velikost, urejanje in oblika parcele, namenjene gradnji)

(1)Pri določitvi parcel objektov je treba upoštevati: – namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno zelenje), – prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov, – prostorske izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, – položaj, namembnost in velikost novih parcel objektov v odnosu do obstoječih parcel, – namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihovo vzdrževanje, – zdravstveno tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti).

(2)Minimalna parcela namenjena gradnji mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč. V primeru, ko funkcionalna parcela objekta leži v dveh enotah urejanja prostora, potem veljajo za gradnjo tega objekta določila za tisto EUP, v kateri leži večji del funkcionalne parcele objekta.

(3)Pri načrtovanih gradnjah na terenu v naklonu, večjem od 10 %, se najmanjša velikost parcele namenjene gradnji poveča za odstotek povprečnega naklona parcele objekta.

(4)Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov (zazidana stavbna zemljišča), je dovoljena le v primeru, če nova zemljiška parcela obstoječega objekta ustreza pogojem za velikost in oblikovanje parcele namenjene gradnji objekta v skladu z določili tega odloka.

(5)Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih parcel namenjenih gradnji v skladu z določili tega odloka. Pri določanju parcel namenjenih gradnji ni dopustno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne funkcionalne parcele namenjene gradnji, razen zaradi konfiguracije terena, ki gradnjo onemogoča.

(6)V primeru, ko ta odlok določa največjo dopustno velikost funkcionalne parcele objekta, z delitvijo parcel pa ni mogoče tvoriti dveh novih funkcionalnih parcel objekta po merilih tega odloka, se določilo o največji dovoljeni velikosti parcele namenjene gradnji ne upošteva.

(7)Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.

(8)Za obstoječe večstanovanjske stavbe, katerim funkcionalna parcela objekta ni bila določena, razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno zemljišče objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja parcele namenjene gradnji v skladu z merili in pogoji, ki veljajo za nove večstanovanjske stavbe, se za njeno določitev ne upoštevajo določila odloka, ki se nanašajo na FZ, FI, število parkirišč, igrišča, zelenice. Funkcionalna parcela objekta se tem objektom določi na podlagi upravnih dovoljenj za njihovo gradnjo, če pa ta ne obstajajo oziroma funkcionalna parcela objekta v njih ni bila določena, se določi dejansko razpoložljiva zemljišča, katerih površino pa ni dovoljeno zmanjševati.

(9)Določila o minimalni velikosti parcele namenjene gradnji ne veljajo za že obstoječe manjše funkcionalne parcele objekta v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele predstavljajo parcele obstoječih objektov. V teh primerih ne velja določilo o dopustnih tlorisnih razmerjih in faktorju izrabe oziroma faktorju zazidanosti.

(10)Obstoječim zakonito zgrajenim objektom, ki ni določena z upravnim aktom, se določi parcela namenjena gradnji (funkcionalno zemljišče) na podlagi naslednjih kriterijev: – meja se zaokroži v smiselno oblikovano parcelo, – odmik od najbolj izpostavljenih delov zgradbe je 1,50 m, – vključuje dovoz v širini minimalno 3,0 m v dolžini do 20,0 m, – vključuje vsaj eno parkirno ali odstavno mesto, – velikost dvorišča omogoča obračanje vozil na funkcionalnem zemljišču. Če je dejansko stanje razpoložljivega zemljišča manjše, se prevzame razpoložljivo zemljišče, katerega ni dovoljeno zmanjševati.«

1. člen V poglavju 3.4.2.0 se pred
2. členom spremeni nov glavni naslov, ki se glasi: »Podrobni prostorsko izvedbeni pogoji.«
3. člen Podnaslov poglavja 3.4.2.1 pred
4. členom se črta.
5. člen V celoti se zamenja besedilo
6. člena, ki se po novem glasi: »(klasifikacija objektov in rab glede na namen) V tem poglavju so za posamezne vrste območij podrobnejše namenske rabe, določeni: – prevladujoča namembnost oziroma dejavnost, ki ji je namenjeno območje podrobnejše namenske rabe, – dopustni objekti ter objekti ali dejavnosti, ki so dopustni ob izpolnjevanju predpisanih pogojev (pogojno dopustni objekti in dejavnosti), – dopustne gradnje in druga dela, – dopustni nezahtevni in enostavni objekti, – prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov, njihove velikosti in zmogljivosti ter drugi prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za gradnjo objektov in rabo prostora na posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe, – tip zazidave, ki je določen v tretjem delu oznak EUP-jev, in opredeljuje vzorec poselitve ali ureditev in tip objektov.«
7. člen Doda se nov 54.a člena, ki se glasi: »(dopustne in spremljajoče dejavnosti) Za vsako namensko rabo prostora so določne osnovne, spremljajoče in izključujoče dejavnosti.

(1)Spremljajoče dejavnosti ne smejo biti moteče za osnovne namembnosti območij.

(2)Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 49 % BTP posameznega objekta, ampak ne več od maksimalne dovoljene površine v posameznem objektu, če je ta določena.

(3)Izključujoče dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno območje namenske rabe ne sme umeščati.

(4)Pod centralne dejavnosti se šteje izobraževalne, zdravstvene, socialne, kulturne, razvedrilne, rekreacijske, javna uprava, trgovina na drobno, raznovrstne poslovne dejavnosti.«

1. člen V celoti se črta naslov 3.4.2.
2. pred
3. členom.
4. člen V celoti se zamenja besedilo
5. člena, ki se po novem glasi: »(dopustne dejavnosti po namenski rabi prostora)

(1)Vrste objektov so opredeljene v skladu z veljavnimi predpisi o klasifikaciji objektov.

(2)Vrste zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov so določene v določbah o podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih namenskih rabah.«

1. člen Doda se 55.a člen: »(tip objektov) Ta odlok določa naslednje tipe objektov: +---------+-------------------+---------------------------------+ | Oznaka | Tip objekta | Opis tipa objektov | | tipa | | | | objekta | | | +---------+-------------------+---------------------------------+ | NA | Nizka |Stavba, ki se z nobeno stranico | | | prostostoječa |ne stika s sosednjimi stavbami: | | | stavba |družinska hiša, hiša domačije, | | | |dvo- ali več stanovanjska hiša, | | | |in podobne nestanovanjske hiše | +---------+-------------------+---------------------------------+ | NB | Stavba v nizu |Stavbe v nizu, ki se vsaj tri | | | |gradijo istočasno, ki se med | | | |seboj stikajo z eno stranico ali | | | |z njenim delom: vrstna hiša, | | | |verižna hiša, dvojčki, | | | |sestavljeni objekti z vmesnimi | | | |atriji | +---------+-------------------+---------------------------------+ | NP | Objekt |Prostostoječa stavba | | | podeželskega tipa |podolgovatega tlorisa z dvokapno | | | |streho: družinska hiša in podobne| | | |nestanovanjske stavbe. | +---------+-------------------+---------------------------------+ | C | Kmetijsko |Objekti za shranjevanje kmetijske| | | gospodarski |mehanizacije, kmetijskih | | | objekti |pridelkov in objekti za rejo | | | |živali (hlevi, svinjaki, seniki, | | | |skednji, kašče, hrami in drugi | | | |podobni objekti) | +---------+-------------------+---------------------------------+ | V | Visoka |Stolpnice, stolpiči, bloki, | | | prostostoječa |stavbe v terasah | | | stavba | | +---------+-------------------+---------------------------------+ | VV |Visoki podolgovati |Podolgovati objekt z višinskim | | | objekti |gabaritom tri in več etaž kot so | | | |bloki in poslovne stavbe | +---------+-------------------+---------------------------------+ | E | Objekt velikega |Pritličen ali večnadstropni | | | merila |objekt velikih razponov, kot so | | | |proizvodne in športne hale, | | | |nakupovalna središča, sejmišča | | | |(dvorane, hale) | +---------+-------------------+---------------------------------+ | D | Svojstvena stavba |Stavba s svojevrstno oblikovno | | | |zasnovo (cerkev, stavbe za | | | |izobraževanje, znanstveno | | | |raziskovalno delo in zdravstvo, | +---------+-------------------+---------------------------------+ | F | Tehnološki objekt |Proizvodni objekti, silosi, | | | |cisterne, infrastrukturni objekti| | | |in podobni objekti | +---------+-------------------+---------------------------------+ «
2. člen Pred
3. člen se doda podnaslov pred
4. členom, ki se glasi: »3.4.2.1 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo«.
5. člen Zamenja se
6. člen, ki se po novem glasi: »(površine podeželskega naselja – SK)

(1)Na območjih podrobnejše namenske rabe »SK – površine podeželskega naselja« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: +-+----------------------------------------------------------------+ |1|Vrste posegov in njihova namembnost | +-+------------+---------------------------+-----------------------+ | |SK |SK vas |SK vao | | |Podeželsko |Domačije v strnjenem |Domačije v odprtem | | |naselje |vaškem okolju |vaškem okolju | | +------------+---------------------------+-----------------------+ | |Osnovna |Območja namenjena |Območja kmetij, | | |dejavnost |stalnemu bivanju in |zaselkov, raztresenih | | | |kmetijsko-gozdarski |in razloženih naselij | | | |dejavnosti vključno z |ter drugih oblik | | | |dopolnilnimi |strnjenih naselij. Na | | | |dejavnostmi kmetij. |območju kmetij je treba| | | | |ohraniti prvotno | | | | |strukturo in tipiko | | | | |gradnje. | | +------------+---------------------------+-----------------------+ | |Spremljajoče|Centralne dejavnosti, |Dopolnilne dejavnosti | | |dejavnosti |kot so gostinstvo in |na kmetiji in